Proletarec. [volume], May 20, 1913, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Jaksville, Kans.
Krasyii maj je oživel prirodo,
ter iz cvetlicami ozaljšal travni
ke in gaj. Oživel je tudi sobrate
drš. sv. Barbare kateri smo zdru
ženi pod eno zastavo države Kan
sas. Kot v spomin triletnice raz
vitja zastave, smo obhajali v ne
deljo dne 11. maja veliko veselico
na Jaksville, Kans. S tem smo po
kazalo sebi, kakor tudi drugim
narodom, da srno napredni in po
nosni na našo organizacijo. Za
torej ostanimi složni, ker le v slo
gi je moč.
Predno grein k zaključku je
moja dolžnost, da se v imenu
združenih postaj drš. sv. Barbare
prav lepo zahvalim vsiin sobra
tom, kakor tudi znancem in pri
jateljem, kateri so se vdeležili na
še veselice. Dalje se tudi zahval
jujem za lepe in podučljive govo
re, katere sta govorila brat Mar
tin Stefanži? od postaje štv. 18
Fleming. Kans. in brat Anton
Tomšič od pasta je štv. 37. Rad
ley, Kans. Zbranim bratom druš
tev sv. Barbare pa priporočam,
da naj si ohranijo in premislijo
besede, katere sta govorila ome
njena sobrata. Cas je že, da sto
rimo isto, kar bi že zdavnej mo
rali storiti!
S bratskim pozdravom
Jacob Selak.
De Pue, 111.
Ni dolgo odkar smo ustanovili
socialistični klub v našej mali na
selbini. Klub smo priklopili k J.
S. Z. Akoravno nas je malo Slo
vencev tukaj, okljub temu pa se
je takoj na ustanovnem shodu
dalo upisati 12 članov, kateri so
pripravljeni, da čvrsto in zvesto
stoje v vrstah zavednega prole
tarijata. Le tako naprej delavci.
Vsi v naše bojne vrste, da se bo
demo skupno borili proti našemu
sovragu kapitalizmu.
Naše klubove seje se vršijo
vsako prvo nedeljo v mesecu, in
sicer ob poludveh popoldan v
prostorih sodruga D. Badovinac.
Zatoraj opominjam člane, da se
redno udeležujejo sej in agitirajo
za nove člane, sploh za korist
"Zveze" in kluba.
Z socialistični mpozdravom
Mike Omerza,
organizator kluba štv. 106
Jenny Lind, Ark.
Sprejmite to moje malo poroči
lo. Ne mislim ravno opisovati
kraja. Temveč le opozarjam roja
ke sirom Amerike, da naj se ogi
bljejo Arkansasa. ker po večini
vsi rovi počivajo, kjer se pa de
la, tam je pa že itak preveč de
lavcev na ponudbo — ter je no
voprišlecu nemogoče, da bi dobil
delo.
Kakor sem eni, je tnkajsnji
superintendent dal oglase v an
gleške liste, da "Wostern Coal
Mining Co." išče lftO mož. To pa
ni resnica, temveč le vaba, s ka
tero bi radi tukajšnji premogar
ski baroni pomnožili armado re
zervne armade. Brezposelnih de
lavcev je, že sedaj tukaj več kot
preveč. Čemu 100 novih delav
cev, ko pa še mi malokedaj de
lamo in še takrat kadar delamo,
dobimo k večjemu vsak eno ali
pa dve "kari" za napolniti. Tu
kaj toraj lahko izprevidite. da
iz sedanjim zaslužkom — 5e za
živež ne zadostuje.
Toraj -ojaki pozor!
Z socialistični mpozdravom
Pr. Za veri.
Red Lodge, Mont.
Ker se le malo kedo oglasi iz
naše naselbine, zato sem se jaz
namenil, da čitateljem 'Proletar
ca' nekoliko opišem naše razme
re.
Kar se tiče dela. «e dela še do
sti stalno. Delamo namreč vsaki
dan, raznn nedelj. Tudi zaslužek
še ni ravno tako slab. kakor se
čita. da *e slabo zasluži po dru
žili naselbinah. Seveda, zadovolj
ni ne moremo biti poprcd. dokler
ne dobimo polno plačo za isto.
kar produeiramo.
Nekaj je, kar nam tukajšnjim
socialistom ne usraja. Pri nas ,ie!
namreč nekaj tistih pobožnih du
šic, katere so zadovoljne s sedan
jim kapitalisti"nim sistemom, ro
od <ame hvaležnosti ne vedo. ka
ko bi .se priklanjali kapitalistom.:
ker so sledili tako velikodušni in
dobri, da jim puste delati. Prosi I
mo, vašega "Striglja", da naj j
pride k nam. da te exemplarje
polovi in v naš tabor spravi, ker1
druga žavba jiui bržkotne ne bo
de pomagala.
Finci imajo tukaj svojo veliko
in lepo dvorano "Workers IIhII"
— Slovencev nas je bolj malo, pa
še ti nismo vsi na delavsko stran
ko.
Lep pozdrav za vse čitatelje
" 1'roletarca"
Naročnik.
Bear Creek, Mont.
Ker i/. naše naselbine ni bilo Se
dopisa v delavskem listu "Prole
tarec", se se jaz namenil, da ne
koliko opišem tukajšnje razmere.
Kar se tiče dela je bolj slabo.
I *ri nas je že stara navada .da
nam vsako spomlad naši gospodje
kapitalisti dajo nekoliko počitnic.
Druzega dela pri n>».< sploh ni,
kakor v premogovih rovih. Vsi
tukajšnji delavci smo organizira
ni v znanej preinogarskej uniji
" 1". M. \V. of A." Slovenci ima
mo tudi svoja podporna društva,
ki pripadajo k različnim jedno
tam in zvezam. Uvideli stno tudi,
da je za nas potrebno, de se go
spodarsko združimo. V ta namen
je bilo sklicano zborovanje vseh
tukajšnih Slovanov, na katerem
sp je ustanovilo Slovansko za
družno zvezo na na pred ne j po
dlagi. * rezultatom smo popolno
ma. zadovoljni. Danes po preteku
par mesecev imamo že svojo pro
dajalno.
Tem potoni vabim vse on roja
ke. ki še niso pri našem konmim
nem podjetju .da naj se nam pri
družijo: kolikor več nas je. toli
ko lažje bodemo napredovati.
Oil kar je delavski list "Prole
taree" prišel v našo naselbino,
smo tudi vstanovili socialistični
klub in ga priklopih k J. S. Z.
kot štev. 96. Rojaki, socialistični
klub je za nas velikega pomena,
ako se politično ne bodemo orga
nizirati, potem se ne moremo
pritoževati ako imajo kapitalisti
neomejeno moč pri koritu kateri
je v zaščito kapitalističnej zako
nodaji. Dokler si delavci sami ne
bodemo pomagali, toliko časa
nam ne bode pomagal nihče, ter
"bodemo delati tlako gospodom
kapitalistom.
Delavci vsi skupaj pod rdečo
zastavo, katera je simbol svobo
de. enakosti in bratstva! Ig. M.
Zahvala!
Tem potom se lepo zahvalim
John Steržinar in njegovi »Kvpro
tri Roži Steržinar iz Chicago, 111.
Omenjena dobrotnika sta mi
poslala v podporo $6, kateri so
mi jako dobro do.šli, ker sva bila
jaz in moja žena eelo zimo bo
lana. /ena je prestala tudi težko
operacijo. Lepo se zahvalim tudi
Nežiki Haztresen. katera mi je tu
di darovala $1.50 centov.
S pozdravom
Joseph Medic,
236 Croset St. LaSalle, 111.
PRAZNOVANJE PRVEGA
MAJNIKA NA SLOVENSKEM.
Mogočna in sijajna kakor še
nikoli je bila letošnja majska
manifestacija slovenskega delav
stva. Povsod. !:j<?r- ^tnpljajo *i
porna srca. kjer prebivajo samo
zavestne duše, ki čutijo kapitali
stično gorje in imajo trdno voljo
zdrobiti neznosno tiranijo seda
njega družabnega reda. povsod
jn delavstvo proslavilo svoj praz
nik kar najveličastneje. Prvi maj
— od delavstva postavljen praz
nik — je simbol delavske moči;
in kakor se od leta do leta množc
naše vrste, tako postaja tudi
majska afirmacija mednarodne
proletarske vzajemnosti in revo
lucionarnega socializma krepkej
ša in silnejša.
Letošnje praznovanje se je iz
vršilo v prav posebnih razmerah:
Počim se je solnce v<-s dati pri
jazno smejalo in je jasno pomla
dansko nebo povzdignilo sijaj in
veličnstvo našeura praznika, pa je
politično obzorje zavleeeno z cro
st itn i oblaki diplomatičnib spletk
Po nepremišljeni politiki mo«rot
eev so evropski in še prav poseb
no' avstrijski narodi zapeljani v
zagato, iz katere — če se vodil
nim kroeotn v zadnji uri ne vrn«
treznost in razsodnost — ni drn
ifetra izhoda kot krvava pustolov
ščina. N'aravno je. da je v tem
usodnem trenotku delavstvo po
vzdignilo svoj svarilni crlas in za
klicalo odločujočim oblastnikom,
naj sc ne igrajo z življenjem sto
tisočev. naj ne izpostavljajo na
rodov krvavim viharjem za praz
ne* fantome, ki nimajo niti naj
rahlejšega stika z resničnimi po
trebami ljudstva.
Da je delavstvo naslovilo svoj
protest na pravo adreso, so poka
zale policijske sika ne, ki so hote
le pokvariti naše praznovanje, n
tega namena niti oddaleč niso do
segle. V Ljubljani prepovedan
majski obhod, shod v Idriji raz
puščeti, »hod na Rakeku in na
Jesenicah prepovedan, vladni ko
misarji povsod instruirani, da z
razpustom zatro najrahlejšo kri
tiko dunajske diplomacije — ali
niso to odmevi slabe vesti, ki
obhaja mogotce te države! Vse te
šikane. kakor omenjeno, niso
mogle skaliti našega praznika —
delavstvu so le pokazale, da mora
proti prešerni reakciji vse inten
zivnejše organizirati lastne sile.
da jo premaga.
V sledečem objavljamo izroči
la o majskih proslavah v posa
meznih krajih:
Ljubljana.
linpozantem shod priredilo
ljubljansko in okoliško delavstvo
v veliki dvorani "Mestnega do
ma," priča o rastoči zavednosti
našega delavstva. l*rez vabil,
brez lepakov, edino le z vabilom
v "Zarjiin z osebnp agitacijo
je uprizorilo delavstvo krasno
manifestacijo. 7. izredno točnost
jo so napolnili veliko dvorano
sodruižice in sodrumi točno od 10.
dopoldne. V imenu sklicateljev je
otvoril shod sodrug Koeinur. po
ročala pa sta n a shodu sodr. Mi
lost in sodr. Ada Kristanova. V
predsedstvu so bili sodrug Koc
iinir, sodružica Ada Kristanova
in sodr. V. Sajovie.
Sodr. Koeinur je naznanil, da
je obhod policijsko prepovedan,
da ima oblastveni zastopnik'
strotf nalog, da se vnanje politi
ke ne sme kritizirati na shodu in
da je policijsko ravnateljstvo
pripeljalo v Mestni doni okolo 40
stražnikov s častniki in policij
skimi kolesarji, vse v "javno
varnost." f%odr. Milost je jako
poljudno izvajal, kako zmaguje
vsaka pravična delavska stvar —
pravica — č'ovečanstvo.
Idrija.
Prvi maj je bil letos praznovan
kar najslovesnejse. Na predvečer
so že plapolale rdeče zastave raz
domovanja naših sod rogov. Tudi
mestna poslopja so bila v zasta
vah. Ko se je stemnilo, je hila
Idrija v samih lučkah. Okna so
bila razsvetljena. Transparenti
so bili prekrasno razsvetljena.
Transparenti so bili prekrasno
iltiminirani. Na velikem mestnem
trgu pred obč. hišo pa je "Delav
sko godbeno društvo" proizvaja
lo koncertne točke. Vsa Idrija j*'
bila po koncu: mlado in staro je
šetalo ob zvokih godbe po pro
stranem trgu. Ob 9. se je vršila
predstava drame "Jakob Ruda",
ki J° .)p priredila mladinska zve
za. Na shodil je govoril sodr. A.
Kristan. Shod je državni komisar
prekinil.
Rakek.
Majsko slavi je izvrstno izpad
lo. Izleta v prelepo škocijansko
jamo se je udeležilo preko 300
sodrogov iz Radeka. Borovnice.
Postojne. Preserja itd. Shod je
osebno navzoči okrajni glavar
postojnski prepovedal. Sodr v. g
Kocmur .ki je zn prepoved izve
del na kolodvoru, se je odpeljal
naprej.
Sv. Peter na Krasu.
Pri nas so bile vse priprave v
najboljšem teku. da si ustanovi
mo podružnico "Vzajemnosti" za
Kranjsko. Ampak razpust orga
nizacije nam je prekriža! račun.
In morda je prnv, da je tako.
Zakaj ta najnovejši napad na
našo izobraževalno organizacijo
je razburil celo sodruge, ki se do
slej sploh ni»o brigali za stranki
no življenje. Majski shod. na
katerem je poročal sodrug Koc
mur. je uspel izvrstno. Sodrngi so
obljubili, da bodo delnli z vsemi
silami za zvezo, ki se ustanovi.
Tudi " /enski list" bo inirl pri
nas precej naročnikov.
Trbovlje.
Ob najkrasnejšem vrfinenu
smo let '»s praznovali 1. majnik
Ob petih zjutraj na« je zbudila!
naša vrla rudarska godba. Prot: j
9. dopoldne so pričeli prihajati
nn dvorišče " I)rln\«kega duna' i
sod ril gi in sodružice. ki so se d"
pričetka shoda kratkočasili ob
irodbi rudarske godbe in pesmih j
rudarskega zbora. Tik pred za
četkom shoda <o zapeli naši pevci
pesem. "Hoj. socialisti' 'in sicer
tako krepko in dovršeno, da so i
jim navzoči z burnim odobrava
njem izrazili svoje občudovanje.
Sodrug Sitter ge nato otvoril
shod. pozdravil prav iskreno
/brano delavstvo kot sklicatelj
shoda Po izvolitvi predsedstva
je poročala sodružica Stebijeva o
"'Pomenu prvega majnika za de
lavno ljudstvo." V svojem go
voru je pokazala kapitalistično
tiranijo, ki je podjarmila in za
sužnjila delavstvo. Tega jarma se
delavstvo lehko otrese, če se z
mednarodno solidarnostjo krepko
oklene revolucionarnega socializ
ma in njegovih bojevnih organi
zacij, ki jireurcdc današnji prav
ni in državni red tako. da bo
odločevala pravica, vladala svo
boda. Kapitalizem ni le zločinski
zategadelj, ker roparsko izkori
šča delovno ljudstvo v delavnici,
v rudniku, temveč t udi za to, ker
varuje svoj krivični red z voja
škimi stalnimi armadami, ki so
večna nevarnost svetovnemu mi
ru — vse na stroške delavskih
slojev.
Hrastnik.
Tako veličastne majske slavno
sti še ni bilo v Hrastniku kakor
letos. Hrastniško delavstvo po
staja od leta do leta zavednejse,
socialistična misel so širi boljin
bolj. Zjutraj so se zbrali rudarji
in steklarji pred kons. društvom
rudarjev in se uvrstili v sprevod.
Na čelu sprevoda >e bilo deset ko
lesarjev na krasno ozaljšanili ko
lesih, za njimi rudarska godba,
potem bleščeča rdeča zastava in
za zastavo delavstvo. Soglasna
sodba vseh je bila. ila takega ob
hoda Hrastnik še ni videl. V Der
novškovi gostilni je bil nato ob
devetih dopoldne shod steklarjev,
na katerem je poročal sodrug
Vinko Vidmar iz Gradca v nem
škem jeziku. Za njim je poročala
sodružica Štebijeva o pomenu
prvega majnika za delavstvo.
Prvi inajnik ni le praznik zaved
nega delavstva, določen po lastni
volji proletariata. temveč je de
monstracijski dan svetovne arma
de socialističnih bojevnikov in ta
dan izraža delavstvo vsega sveta,
da je armada revolucionarcev. ki
hodi vsa po enem potu do skup
nega cilja.
Trst.
Kaj naj li povemo o praznova
nju prvega majnika v Trstu. Ta
delavski praznik je postal za Trst
že davno mnogo več kakor ka
terisibodi drug praznik. Prazno
v«lo ga j«1 tržaško delavstvo sijaj
no že tedaj, ko se je moralo zanj
boriti.
Zjutraj ob (>. je priredila god
ba socialistične filharmonije bu
dilnieo. Od "Delavskega doma"
v ulici Mudoniiina je obšla godba
važnejše mestne ulice, spremlja
na po vedno naraščajočem številu
delavstva. Ob pol osmih je pri
šla godba / zastavo v gostilno
"International" v ulici Boccac
cio, kjer so bili zbrani železničar
ji v impozantnem številu. Od tu
si> se nodali železničarji z godbo,
zastavo in tablo / napisom "orga
nizirani železničarji" po raznih
ulicah na shod na trg Donadoni.
Zidarji so prišli na shod v
ogromni, več tisoč oacb broječi
koloni, ko so se zbrali na prostoru
pred gojzdičem in obšli r. godbo
in zastavo mesto in ko so se pri
Sv. M. M. zgornji /družili / zi
darji iz Sv. M Al. zgornje in
spodnje. Katinare in Skednja.
Pogled na trir Donador.i, kjer se
je bila zbrala orjaška množica
delavstva v seli narodov, je. bil
impozanten. Točno ob desetih <"
se otvorili shodi. Italijanskemu
shodu je predsedoval sodrug Ivan
Oliva. Poročal je sodrug Pittoni.
Za njim je lain govoril še nek i
anarhist. Slovenskemu shodu j<
predsedoval sodrug Petejan. Po
ročal je sodrug Kopač, in so /:i
njim govorili š»- sodružiea Oorni
kova. nemški sodrug ITnpper in
končno še sodrug Petejan. ki jc
zaključil shod in pozval ljudstvo,
naj se poda v izprevodu po mestu.
Sprevod je bil impozaten. Spre
vod je bil. kakor ga še ne pomni
Trst.
Nabrežina.
Zavedni nabre/inski proletariat
ji praznoval majniški dan na kar
na.i'epši način. Lep sprevod po
\asi, sijajno obiskani shod, sploh
vsa manifestacija jc pričala, da
-e naša stranka v Nabre/ini no
i>r< stnno razvije in utrjuje. Za
nadaljni še večji napredek naših
idej in organizacij v tem indu
strijskem kraju bo letošnja maj
niška manifestacija mnoge in
trajne koristi. Ob naznanjeni tiri
so se delavci zbrali na Tanceto
vem dvorišču, od kjer so z godbo
in zastavo na čelu odkorakali
skozi vasi do postajo, prepevajoč
delavske pesmi. Ob 10. zjutraj se
je vršil na dvorišču gostilne pri
Husbachii skupni stiod, ki pn je
otvoril in mu predsedoval sodr.
Marica. Poročal je v slovenskem
in italijanskem jeziku sodrug
Ciolouh. Mnogoštevilne navzoče
je obvladovalo odkrito navduše
nje. Poročilo sodr. Golouha se je
z burnim pritrjevanjem med in
po končanem govoru soglasno
vzelo na znanje, Poročevalec je
pojasnil poinen prvega majnika,
splošni politični položaj in nalo
ge delavstva v tem odločilnem
gospodarskem in političnem mo
mentu. Ožigosal je politiko nacio
nalističnih in klerikalnih strank
v parlamentu, zahteval je uvedbo
splošne volilne pravic« za goriški
deželini zbor, ki zdaj služi le
interesom privilegirane gospodu
joče hleTikalno-nacionalistične
klike.
Odkrito navdušenje in ploska
nje je izražalo praznično razpo
loženje. — Zvečer se je vršila
lepa neprisiljena javna zabava na
trgu. Nabrežinsko delavstvo bo
gotovo tudi v tem političnem mo
mentu na Goriškem izvršilo svojo
dolžnost.
Kongres organizacije italijan
skih železničarjev. NajmofcnejSa
gospodarska organizacija italijan
škili železničarjev, ki šteje oko!«
66.000 članov, je itnela pre*| krat
kim v Milanu svoj redni občni
zbor. Ta organizacija j.- bila mli
na, ki je v času splošne kriz«- vz
trajala na stališču revolucionar
nega socializma. Najvažnejše
vprašanje dnevnega reda je bilo
sklepanje, če naj Iti *e organiza
cija pridružila zopet splošni kon
federaciji d«'la, od kater«- se je
ločila pred leti vslcd nesoglasja s
taktiko. Organizacija sloni na
podlagi neposrednega razrednega
boja in revolucionarnega socializ
ma; obsoja zato reformistične ten
dence voditeljev splošne konfe
deracije. Razpravljalo se je pri
družitev konfederacij le za omo
gočili zjedinjenje delavske moči;
bo naloga resnično socialističnih
organizacij, ki se bodo pridružile
skupni zvezi, da vplivajo v revo
lucionarnem smislu na vodstva
konfederacije. Rezultat razprave
je bil, da se je večina članov iz
rekla za autonomijo sindikata že
lezničarjev in odklonila predla
gano pridružitev konfederacij
dela, dokler bode vodstvo zašle
il ivalo reformistične tendence.
Le krajevne skupine morajo, da
izkažejo svojo razredno solidar
nost. se pridružiti lokalnim fede
racija in. (Camcre del Lavoro) če
tudi te zasledujejo smotre vodst
va konfederacije dela. Kjer je
dvoje lokalnih delavskih federacij
in sicer ena reformistična in <1 ru
ga revolucionarna, je naloga sek
cije organizacije železničarjev od
ločati, katri federacij ima auto
nomic krajevna skupina pripa
dati Kongres je nadalje skle
nil potom posebnega odbora nada
ljevati pričeto akcijo v svrho enot
ne združitve vseli obstoječih že
Iezniearskih socialističnih organi
zacij \ Italiji. (Teh je nič manj
kot pet. Kongres je odkloni) u
stjmovitev pomožnih blagajn z
utemeljitvijo, da je železničarski
sindikat organizacija razrednega
hoja. ki ima le v sedanjosti pod
pirati člane, temveč, ki ima stre
mi! i po uresničenju socialističnih
princip \ Sklenilo se le, da ima
strokovno glasilo izhajati teden
sko s posebnim tehničnim in lii
gicničniin vest n ikoni. Ostali skle
pi kongresa določajo razmerje
organizacije z vlado in zlasti z
generflnim ravnateljstvom držav
nili železnic ter način izvedbe za
lit« \ ' ožin m na veljavne zakone.
Kifflčiin s< ie izvolilo delegate na
mednarodni kongres transportnih
delavcev, ki se vrši tekom tega
I na v Londonu.
Avstroogrsko prebivalstvo po
stanovih. Zadnje ljudsko štetje
dokazuje, da v austro-ogrski mo
narhiji še vedno prevladuje krneč
ki stan; dve petini vsega prebi
valstva se preživlja s kmetijst
vom in gozdarstvom. V poljrflcl
v h. vgnarstvjt ribnrstvu in go
zdarstvu j' zaposlenih r?0.100.000
• >.eh v iifflustriji i>a 8,|jo,000: da
I .i • ■ v trgovini, prometu in zavaro
valništvu Hi 6.00. \ rudarstvu
lin fužinaistvil vheni
,obrti nift000 ju v domačem go
Npodarst vil 1.1'!v osi h, 1'rad
ni K" o v. učiteljeli duhnvnilJjv 'm
nniirivljeiieev je fcfiO.dOO, brez
t» »K-! i.-ji 1.240.000 oseh.
ZAPI8NIK
IZ V AN REDNE KONVENCIJE
Slovanske Delavske Podporne Zveze
▼ Cleveland. Ohio.
III. SEJA.
Predsednik otvori »»-jo točno ob 7.
uri zjutraj, 8. maja, 11* 13. Citanje urad
nikov in delegatov. Navzoči ho \»i iz
vzemši br. Kakerja. — Citanje zapisni
ka II. seje. Zapisnik se na podpiran
predlo# po br. Zupančiču »prejme. —
Stavljpn predlog, da naj bi se ne pisalo
v zapisnik imen predlagateljev. Spre
jeto.
Predlog, da »e čitajo častitke 10 mi
nut pred zaključkom seje. Sprejeto. —
Voli se vratarja, za koje mesto sta ime
novana Pavlov<W in Grbee. Izvoljen
z večino Grbec.
\ prašanje: Ali je dovoljen članom
vstop \ dvorano? Na vprašanje se pred
laga, da naj se dovoli članom vstop,
toda ne da bi govorili. Ako pa ima kak
elan kaj važcega poročati, ali da ima
kako prošnjo ali pritožbo, tedaj na.i se
mu dovoli govor. Po daljši debati se
predlog sprejme.
Predlog, da se voli drugega kon
venčnega predsednika. N'a ta pro. I log
da izjavo, predsednik, tla rad odstopi
od svojega mesta ter da bratu Želetu
prepusti predsedništvo. Žele se odpo
ve. Predlog podpiran in sprejet. —
Predlog, da s«- voli tajno kandidate in
predsednika. Proti pre d log, da se voli
predsednika na listke tajno, kandidate
pa se imenuje javno. Sprejet proti
predlog. Imenovani kandidati: Povše,
• ioršek. Zorko, Justin, Pavlovčii. Jus
tin in Pavlovčii se odpovesta kandida
turi. — Porotni odbor poroča, da je
Povše ua zatožni klopi, torej kot tak
ne more biti predsednik. Dalje imeno
vana Zupančič in Penko.
Izid volitve: Kandidati dobijo gla
sov: Zorko 22. Goršek 15, Penko S, Zu
pančič 3, neveljavnih 6. Na ožjo vo
litev dobi br. Zorko 25», Goršok 20 gla
sov. Izvoljen brat Zorko, koji prevza
me takoj svoje mesto.
Sprejme se predlog, da se dajo pred
logi takoj na glasovanje. Predlog, da
se preide na dnevni red podpirano in
sprejet p. Predlog, da se reši zadeva
člana Kovačiča. Proti predlog, da naj
se počaka dnevnega reda pritožb. Spre
jet predlog, da se zasliši Kovačiča z
večino. Kovači«' dobi besedo. Pojas
njuje približno isto kot je čital Zabrič
iz pisma in pojasnil Svoboda. Vidrih
vpraša ali je on Kovačič kot predsed
nik dr. podpisal zapisnik iste seje na
koji je bil izvoljen Cene delegatom T
Kovačič potrdi, da je podpisal zapis
nik. Po končanem Kovačičevem govoru
in krajši debati se stavi predlog, da se
Cenee potrdi delegatom, ker je bil pra
vilno "izvoljen. Podpirano in sprejeto.
Na dnevnem redu so računi. Predlog,
da se dobi državnega izvedenca ter da
se mu dado z njim trije delegati za tol
mačenje. Predlog sprejet.
Predlog, da kdor bode imel krivdo,
bode plačal pregledovalca. Podpirano
in »prejeto I'alje predlug, ako so bile
knjige v redil in da je bilo dovolj de
narja v blagajni pred pregledovanjem,
j.la. a državnega pregledovalca Zveza.
Ako pa je denar naložen po pregledu
nadzornega odbora, tedaj plača krivec.
Predlog podpiran in sprejet. Dalje
predlog, ako so knjige v redu in da ni
denarja v blagajni, tedaj plača stro
kovnjaka dotičnik kdor je kriv. Pod
pirano in sprejeto.
Paik pojasnjuje, da je prevzel bla
gajno v navzočnisti prejšnjega odbora,
ter <la se strin ja z tedaj&njo blagajno.
Tajnik rita račun z. lastnoročnim pod
pisom blagajnika Pajka. Preostanek
dne 1. »eptembra 1911 $3,2SS.6S.
Sprejet predlog, da se čitajo računi
in sieer, na i čita 1. nadzornik, gl. tajnik
in blagajnik.
Sledi 30 minut odmora.
Nadaljevanje po odmoru
Zapisnikar Bavdek poroča, je bil v
tiskarni in da je oddal dosedaj z.gotov
Ijen zapisnik v tisk. l>ale vprašuje
kako naj bodejo častitke tiskane. Pred
log. da se pismene častitke tiskajo sa
mo od kje je častitkn in kdo jo je pisal.
Protipredlog, da se eela vsebina tiska.
Sprejet z večino predlog.
T>ebata glede računov. Po daljši de
bati se sklene, da se dobi državno za
priseženega strokovnjaka v računstvu.
Predlagan«, da se inora gl. odbor pod
vreči istemu kar bode državno zaprisr
ženi izvedence računstva pronašel v
knjigah. Predlog sprejet. Sprejme se,
da se mora gl. odbor kakor tudi vaki
član Zveze podvreči sklepom konven
cije. Sprejme se pre.llog, da se da tri
delegati- državnemu pregledovaleu v
pomoč. Predlaga se. da na j se sami de
legati naznanijo, kateri hoče iti na
težko delo. Protipredlog, da se pregle
dovala imenuje. Sprejet proti predlog.
Naznani se br. Povše z povdarkom,
da s tem ne išče nikake časti, storiti
hoče delo edino v korist Zveze. V
istem smislu se naznanita Iv. Prostor
in Jos. i Vein. Stavljen predlog, da j;h
delegm-i a sprejme, podpirano. Predlog,
da se takoj popoldna prične s pregledu
vnnjem. ako bode državni izvedenec na
razpolago. Imenuje se br. Zeleta, I«
on poizve za dr. izvedenca in podrob
nosti ke.la i hi lahko pri»id pregledovati
knjige itd.
Poročilo gl. odbora.
Predsednik: Namen innj , bil v. >•)'
delati v korist in proe\ t T>. P. '/.
pri kojej sem imel poverjeni «to
predsedniitva. od vstanovitve Zveze do
dane«. Pil sem vedno na stali«'ti, la «*
tla vsakemu svo je prn\ ice. Priponkam