Proletarec. [volume], May 20, 1913, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
#ROLITAMCj
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lutuk in iida|>lil|.'
««foslstanska delavska tiskovna draifca
* Chicago, III.
Naročnina: Za Ameriko 12.00 ta celo
lato, 1.00 za pol leta. Za Evropo 92.50
za celo leto, 91.25 za pol leta.
p• *vo»o". Pri iprtm^mhi MraliUa
— »*l»a nainaniti tudi S TAKI natlur.
PROLETARIAN
Oirgcd and published Evebt Tuisdav by
ftMtk S lat k Workmen's Publishing Compaay
Chicago. iiliaoU.
Olisilo Slovenske organiaacije
Jugosl. socialistične Zveze ▼
Ameriki
Subscription rates: United States ami
Canada, 92.00 a year, 91.00 for half
year. Foreign countries 92.50 a year,
91.25 for half year.
Advertising Kates oil agreement.
NASLOV (ADDRESS);
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicag". Ill
• NAJBOLJŠI LJUDJE."
Zgodovina je najboljša luite
ljiea. In zgodovina starejših in
novejših časov nas uči, kako so
povsod in vsikdar "najboljši lju
dje'' — tako so se namreč nazi
. vali — svoje dobe nasprotovali
novim idejam in novim iznajd
bam in kako so jih smešili.
Stari grški filozof Sokrat je
moral piti strup, ker je hotel
vpeljati nekatere nove ideje, ki
pa niso bile "boljšim ljudem" te
• danjih (Jrkov po volji.
Ko je Oalileo Ualilei oznanil
svetu svoj novi nauk. da se zem
lja suče okrog solnca, ne pa soln
ee okrog zemlje kakor so takrat
za trdno verjeli, mu je nezmotlji
va (!) rimska katoliška cerkev
zažugala, da bo zgorel na grmadi,
ako ne prekliče tega nauka. Isto
tako so se norčevali tudi iz Ni
kolaja Kopernika in mu žugali s
j kazijijo, ker je postavil solnee v
* središče našega solne ne ga siste
' ma.
• Krištofu Kolumbu so "nezmot
ljivi modrijani rekli, da je norec,
v , ker je trdil, da je zemlja okrogla
t ; in da je možno priti potom zapad
J ' nega morja v Tndijo.
• Fulton, kateri je iznašel paro
brod, je bil na vso moč zasmeho
van od tedanjih inženirjev. Rav
notako so "treznomisleči ljud
je" napadali prvo železnico. Re
kli so, da železnica se ne bo ni
; ktlar obnesla in da je protivna
J zdravju, življenju in lastnini.
Ko je bil predložen v Londonu
načrt za sueški prekop, je lord
i Palmerston, ministrski predsed
nik Velike Britanije jezno izja
vil: '"To ni mogoče, se ne sme nl
; ti se ne bo nikdar zgodilo!"
Ko so Jav Gonldu pokazali pr
vi telefon je rekel: "Igrača za
i otroke bo že. toda faktor v trgo-!
vini ne bo nikdar."
: Ko je More poslal svojo prvo
j brzojavko iz Baltimore v Wa
shington in ko se mu je posreči-1
lo, da je izposloval v kongresu
f npkaj denarne podpore od strani
i vlade za nadaljne poizkuse, dvi
gnili so se proti njemu mnogi
"vodilni učenjaki", češ zakaj za
pravlja ljudski denar za take no
roglave ideje t
••Pojdi v pekel!" je dejal mi
lionar Vanderbilt svojemu vsluž
bencu Wertinghouseju in ga za
podil iz službe, ko mu je zadnji
predstavil svojo novo iznajdbo
zaviralnik s stisnjenim zrakom za
železniške vagone.
Ko je Jenner, kateri je pripra
vil pot Pasteuru, Lister ju in Ko
chu in kateri jo danes poznan ;
kot eden največjih dobrotnikov j
človeštva — Ko je Jenner prišel
v London, da si pridobi priznan-!
je za svoj novoiznajdeni serum
za cepljenje koz, r,upadli so ga
"vodilni"' angleški zdravniki s
psovkami najnižje vrste, a duhov
niki so ga preklinjali s prižnie. j
čr<š da se vtika v "božje nared- j
bo".
Simpson, škotski zdravnik, ka
teri je iznašel anaestetično ailo
kloroforma, je bil ravnotako za
smehovan od duhovnistva, češ daj
»reši zoper "božjo voljo", ker
hoče olajšati ženam porodne bo-'
lečine, kajti bog je zapovedal. da
mora žena trpeti za svoj "greh".
Na stotine boriteljev za odpra
vo zamorske snžnosti pred civil
no vojno je bilo tepenih, pregan
janih in vrženih v ječo. John
Brown, prvak abolieionistov je
Iril obešen, ker je javno žig6sal
telesno snžnost Črneev.
Prvi letalec s prvim letalnim
strojem je naletel povsod ua nor
čevanje in zasmeli. Š« ni tega tlve
leti, kar je katoliški duhovnik v
Ituffalo, N. Y., izjavil, tla bog je
dal peruti samo ptičem ne pa lju
dem, da l>i letali.
In tako dalje '»rez konta in
kraja.
Vsaka nova ideja, vsak korak
k napredku in prosveti človeške
ga rodu ima gotovo dobo svoje
nasprotnike v "najboljših I j H -
deh", ki navadno mislijo s pre
teklostjo in nimajo niti najmanj
šega polici hi v bodočnost. Ti
"Najboljši ljudje" danes napa
tlajo socializem, napadajo nauk
«» evoluciji zemlje in človek« in
smešijo nositelje teh nazorov in
resnic. kakor so njih duševni
pretlnjki stoletja nazaj napadali
iu smešili Kopernika, Kolumba,
Xewtona in ostale oznanjevalee
resnice.
Daneg se otroci v -~oli smejejo
"modrijanom" v srednjem veku,
ki so pobijali resnico, da se /t-iii
Ija vrti okrog solnca: smejejo se
"modrim" ljudem, ki >o naspro
tovali železnici, brzoja»vu in tele
fonu j ii zgražajo sc Kad barbari,
ki so obešali horitelje za odpravo
telesne su/.nosti.
Petdeset let od danes ne bodo
pa smejali "modrim" ljudem da
našnje tlobe. ki smešijo sociali
zem. resnico o razvoju človeka
itd. Smejali sc jim bodo in jih
pomilovali kot bedake. Malokdo
izmed nas bo to doživel, želeli pa
bi. da bi takrat še živel! tisti na
zadnjaki, ki nas danes napadajo
in /aMtiehujejo — želeli bi. kajti
potem bi morda spoznali; kako
irrdo s.' tlancs motijo, spoznali bi,
da so bili leta 1913 najmanj pet
deset let od zadaj za časom.
KJE JE NASA PRAVICA?
(Jospodujoči razredi so vedno
dajali predpisanim zakonom ne
kako nepremagljivo moč in nedo
takljivo svetost. Nekoč so bili
sploh zakoni tajni. Neizobraženo
ljudstvo ni smelo premišljevati o
namenih in podlagi zakonov. Za
konodajni ukrepi niso danes ve?
nikakor skrivnost, četudi se še
dandanes debele knjige državnih
paragrafov širokim plastem ljud
stva nerazumljive.
Toda danes vemo, kako se u
stvarjajo /akoni in vemo tudi. da
niso zakoni nekaj vernega in ne
dotakljivega. .Marx nas je učil,
da so zakoni ene dežele le posle
dica gospodarskih razmer dežele
in <la so tudi zakoni podvrženi
razvoju proizvaje. Ako hoče
mo toraj prevladati zakonodajo
si moramo osvojiti oblast, ki te
melji na podlagi gospodarskih
form. Dejanska gospodarska moč
diktira zakone.
Boj delavcev p«> celein svetu
pritrjuje temu načelu. Skupnemu
cilju proletariat«, se ne hode
mogel gospodujoči razred dolgo
časa upirati. Morajo se izpreme
niti zakoni. Proti privilegijam
kapitalizma se dviga predvsem
proletariat, potem kmetje in ma
lomeščanst vo.
Pod vplivom i/preminjajočih se
gospodarskih razmer se porajajo
razredi ki zahtevajo izprememho
in moderniziranje zakonov. Zako
ni so podvrženi neprestani izpre
inembi. Ali mogočnjaki in kap.
t a list i. ki se vedno nemoteno po
spodujejo nad državnimi oblast
mi in državnim gospodarstvom
so si potoni temeljnih državnih i
zakonov utrdili in zagotovili svo-!
je kapitalistične privilegije. Nad
državnim in zveznim kongresom!
so postavili državni in zvezini se
nat, ki odklanja ali za* niča vsa-1
ko moderno " kapitalizmu Škod-1
ljivo reformo. Senatorji izvršuje-!
jo nekako trajno pasivno rezis
tenco napram sklepom zbornice. '
Kapitalizem si je prilastil tudi
upravna državna mesta, ki ima
jo zakone uveljavljati. \'a sede
žih kjer se delajo postave sedi
sama frakarija. Mi ne moremo v
" belej hiši v obeh zbornicah do
biti niti enejra. na katerega bi
mogli pokazati, da je razredno
zaveden proletaree, in kateri za
stopa interesi delavcev v Združe
nih državah.
Moč in državo so si kapitalisti
in meščanska frakarija sami o
svojili, bremena in stroške držav
ne oblast i so pa zvalili na rame
potrpežljivega ljudstva. Ogrom
no večino vseh davkov plačnjejn
kmetje in delavci. Podraženja po
trebščin omogočuje državna u
prava. Kapitaliziralo se je cela
državo. IV)tom državnega »paru
ta si ustvarja kapitalizem izvrst
ne kupčijske pogoje.
Zakoni so takšni, kakoršno j''
socialno in gospodarsko razmer
je razredov. Zakon odgovorja in
teresom gospodujočega močnejše
ga razreda: Vsak novi razred, ki
zagospoduje državo si ustvarja
lastne zakone,.ki služijo le strem
ljenju in privilegijam tega razre
da. I<e pod uplivom zunanjih mo
čnejših faktorjev se zakoni spre
minjajo v priil za gospoda rjtnih
ljudskih slojev.
Oblast je pogoj vstvarjenju in
spreminjanju novih zakonov. Po
litična moč proletarijata otnogo
čuje modernejšo legislaturo. (Go
spodarska zavednost daje delav
stvu politično moč in državni n
pliv. Pod uplivom novega politic
nega faktorja se zakoni izpremi
njajo in modernizirajo. Zakon
predstavlja moč razreda, ki raz
! polaga z državnimi institucijami
| in napravami /a dravski razred.
| ki se neprestano in uspešno bori
za gosj»odarsko moč in politične
j pravice, ki m osvoja javne insti
tucije in jemlje gospodujočlm
I privilegij, iln smejo ustvarjati za
kone. ki so le njim v prid in ko
rist poglobiti — je zavest gošpo
jdarske zavednosti in naraščanje
j politične in industrielne moči, <la
j se oma sroči modernejšo /akonoda
i jo. katere naloga hi v prvi vrsti
I morala biti. da protektira delav
ski razred pred ljudskim lenuh m
J zajedači.
Socialna politika in soeiaflne in
Ištitiicije s« plod zakonov, ki jib
ustvarja razredna moč delavcev.
Moč je pogoj realizirnnju so<ia
listične politike. Vst v ari t i in po
globiti osvohojajoče moč onih. ki
so obsojeni trpeti izkoriščanje iif
zatiranje omogočeno po /nkonib
gMsnodiijočih, je nalogu organi
zacij in glavni cilj našega dela
in hoja.
SOCIALNI POMEN KON8UM
NIH DRUŠTEV
Mh/i-ii izrečnih s.ivr so
| tlijo tudi nekateri n H"' .! ;.r:;ate
j Iji konsumnozadružn • gibanje
I povsem napačno. t V ji» »amezni
j odurni rwviloi sred ljih nlano\
dolže konsumna društva, da ho
jčejo unit* it i hranjevittvo. lahkt)
j rečemo, da je laka t r»lite\ nedo
kazana. Mnogo težje pa je čestp
j odstraniti krive nazore o Icon
Isuninem (ribanju pri tistih, ki si
cer trdijo, da so prijatelji za
I dni/.nega pihanja. -Tako mnogo i
| mamo ljudi, ki se obnašajo rezer
I virano napram konsumneinu dru
štvu, ker mislijo, da je konsumno
društvo samo navadna brali jari
ja. Ne izplača se truda in dela za
stvar, ki ne prinaša nič novega,
nego kvečjemu staro nadaljuje
na širši podlagi. Ni sicer treba ta
jiti, da so nekdaj deloma veljale
besede, da je konsumno društvo
velika branjerija, ko so konsum
na društva s sveto vnemo kupo
vala in prodajala blago, da bi čim
več prebitka vrnila članom. Ta
krat je bilk) konsumno društvo
r»-- zadružni branjevec, ki je si
cer obliko razdeljevanja blaga
nekoliko spremenilo, drugače p;i
ni kazalo nobenih znakov, ki bi
pričali, da hoče z njimi spreme
niti del splošnega gospodarstvu.
Ce pregledamo konsumna druš
tva v tem pogledu, ali so se pri
vadila stopati v službo razvtija
ali pa so ostala na svojem nekda
njem stališču, kjer bi opravljala
funkcije branjevcev, moramo pač
z veseljem priznati, da hoče veči
na naših konsumnih društev bi
ti več. pa je tudi več nego velik
branjevce. V".»like in važne social
ne naloge ima konsumno zadruž
no gibanje, talenti posameznikov
in mtoč množic so potrebni, da
one naloge izpolnijo.
Veliko dalekosežno sicalno na
logo opravlja konsumno društvo
že s tem, če uvede nakupovanje
in prodajanje proti gotovini.
Marsikateri gospodinji bo siecr
sprva težko opustiti navado, da
bi jemala blago na upanje. Toda
le kmalu bo gospodinja sama uvi
dela potrebo spremembe. Prej ko
je branjevec dajal na upanje, ko
je imela pri njem dvdg, je bilo
treba ostati^ z branjevcem v pri
jateljstvu. <'im večji jo bil dolg.
tem manj je smela kritizirati ka
kovost blaga ali pa inero in vago
ter ceno. Ce se pa vendar drznila
kritizirati, si je mogla biti v sve
sti, da ji branjevec pokaže na.
dolg. zaradi katerega ne more 0
eitati kakovosti blaga. Potemta
kem je torej imel branjevec v go
. —
spodin jst \ u važno odločevaluo
besedo. Ta je določeval kakovost
mi mero blaga, k njemu je mora
la prihajati rodovina po bi«««),
ker je dajal na upanje, jemal j,'.
V?eii;o denarja, če ga j,, kuj bilo,
»i gledal na to, da jemanja na
"p ii' bilo nikdar konee.
To j:- !iilo drugače, ko ji- kon
sunmo društvo napovedalo boj
jemanju blaga »a upanje. Sedaj
ni bilo nikogar več, ki bi s,, bil
drznil posezati v gospodinjstvo
lodovin. neodvisno od tujega vpli
j.- gospodinjila gospodinja v
>V()je!ii gospodinjstvu^ ter smela
ia i • • ° oi;"n'"'i,i za »labo, ne
'I" "i jo kdo opominjal na nje
odvisnosi. t« r snu- tudi zahtevati
dobro post r,/bo, Konsuniiio druš
tvo je urilo gospodinjiti mnogo
Rospo^mj, ker ,ib j,- osvobodilo
.»raniev-.,. ki so dajali blago na
'ipanje.
'/■ oja,Viljem konsiimnih druš
tev. - mo/.nostjo, d« daje f,annm
dobieck, s,, j,, porodil« nndaHjm.
"""•'I- IM dobička s,- j,, odločilo
/a ustanovitev delavni«-. v kat.-.
rili s'' ''deluje in obdeluj.. |,]apo
v zadružno p.trebo. Tukaj je to
r,J ^organizacija konsumento\
»ranjevea znatno prehitela IV
vsod si,-,-,- ,liso zasledovali /
ko vdanostjo takih razširjenih
naiog. S,- dandanes imamo mala
srednja in tudi velika koiisiinu.a
društva, ki ostajnjo \ svojem oz
kem delokrogu. 2,-|j:t pr,.i,it.
kili Je s,, v,-lik)i. Toda kaj pa ho
<0 Jo v primeri / napredujočim
praktlenim idealizmom velikega
števila konsumnih društev, ki so
raztegnila svoje zadružno delova
nje na vee nego samo eno pano
ga. I a konsiimna društva ne gre
do za tem, da bj dosegla čim več
ji prebitek 'ilavnieo, kapital ho
''<>j<> zbirali: ne glavnieo v nava
dnem zasebno-gospodarskem smi
slu, nego socialno glavnico, ki je
l«st množice, članov, ki ni last
posameznika, ki služi tisti mno
»ei 111 ji prinaša koristi. Produk-'
eijske panoge, ki so doslej služile
izključno zasebno kapitalistične
mu dobičkarstvu. stopajo sedaj v
službo zadružnim namenom. O
gromne tvorni,-e za kruli, veli
kanske mesnic,- z milijonskimi
promet 1 niso nič redkega več. Ob
enem s,- pričenjajo v stanovanj
skih razmerah temdljite spre
inembe. Odklenkalo j,- že domala
stanovanjskemu in zemljiškemu
oderuštvu. tiotovo. to so šele za
četki. Majhni začetki, če jih pri
merjamo s tem, kaj je treba vse
spremeniti. Toda so pa vendar
žaret ki, jako, sposobni za življe
nje, ki se bo,hi razvili. Koliko se
bodo razvili, tega ne vemo. Meja
se ne vidimo danes. Vidimo sanio
novo življenje, napredovanje na
poti k boljšim razmeram in vese
limo se tega.
('«• hoče hiti s 1 i k socialnega
pomena konsumnih društev vsaj
nekoliko podobna, potem se mo
ramo spominjati tiste naloge. k;
jo posamezne konsnmne zadružne
organizacije izvrstno izvršujejo.
Pogosto občutimo težke pospodar
sk>- krize. Draginja se menjav« s
krizami, cesto nas srečata pa tu
di <ohe obenem. Gospodarski hoji,
stavke, in izpori prinašajo hedo
in siromaštvo največ onim. ki
najmanj morejo prenašati tak«
dogodke. Ne tia hi vpraševali,
kdo je kriv teli pojavov, kopa
zadene odgovornost za žrtve dra
ginje in kriz, stavk in izporov.
podpirajo nekatere konsnmne or
ganizacije tiste, ki so postali žrt
ve. jim pomagajo, da prebijejo
hude ease, sploh lajšajo hedo. 1
stanavljajo posebne sklade, ki jih
dopolnjujejo z delom dobička, da
potem nasitijo lačne, sploh lnj
šajo gospodarsko hedo. Tisoče
ljudi je že priznalo soeiailen po
men konsumnim zadrugam zara
di skladov v |»omoč bednim. Tu
di ti so smatrali preje konsnmne
zadruge le za branjevce, ki pro
dajajo sol in sladkor, petrolej in
moko. ki sicer nimajo nikakršnih
socialnih funkcij. Vse te je hilo
lahko prepričati, da so v zmoti.
Kdor hoče videti, prav lahko uvi
di socialen pomen modernega kon
sumncira zadružnega gibanja.
Kdor pa vsega tega noče videti,
temu ni mogoče pomagati; kljub
temu se ho pa konsnmno zadruž
no gibanje vedno bolj krepilo in
izpolnjevalo socialne naloge.
Kdor pa hoče, da hi se razvoj vr
šil hitreje, ta naj pomapa v krep
ki organizaciji. To delo pospeše
vati, da se dobi potrebna podla
ga za bodoči razvoj.
Rudar.
ALI JE ZADRUŽNA ORGANI
ZACIJA DELAVCEM PO
TREBNA?
S t cm vprašanjem se j«- delav
stvo v slovenskih naselbinah Se
jako malo pečalo. Delavci družili
narodnostij so že /davnej prepri
čani, tla je organizacija delavskih
konzuinentov prav tako potrebno
za uspešen delavski boj, kakor je
strokovna ali politična organiza
cija. Da je to res, dokazujejo ve
likanski pometi obstoječih kon
zumnih društev, da ne govorimo
o Angliji. Belgiji ali Nemčiji,
kjer so delavci ustvarili takšne
konzutnnc organizacije, o kakor
»u?h mi Slovenci sploh nimamo
uiti pojma. Zadošča naj, če ome
njam i sosedne konziimne organi
zacije * Avstriji.
Tam so se >adnja leta razvila
konzumna društva razen dunaj
skih velikanskih društev po češ
kih industrialnih centrih v Tepli
eu, Selioenauu, Karhitzu, Vstju
(Aussig . Moravski Ostravi. Se
veda tudi ne počiva razvoj kon
zuinnili zadrug v raznih krajih
Spodnje Avstrije in na Zg Šta
jerskem. Društva, ki >o imela po
prej po par stotis. č kron prome
ta. so postala miljonska podjetja,
tako da se človek res mora ču
diti tako naglemu in zdravemu
razvoju delavskih konzumnih
društev. Delavci teh okrajev se
zavedajo, da potrebujejo takšne
organizacij«- tako v mirnem ka
i loor tudi v boljneni času. Svesti
so si. da koristijo delavska kon
]/umna ilruštva v mirnem času s
j tem, da regulirajo cene, (la jih
I posamezni trgovci ali rudniški in
I tovarniški podjetniki s svojimi
skladišči ne morejo tako izkoriš
čati kakor bi jih. če ne tii bilo
. konzuinentne organizacije. V mIii
čaju stavke je velikv> lažji hoj s
podjetnikom, če imajo delavci
Idobro konzumno organizacijo,
kakor pa če so vezani na njegovo
'skladišče. Da je lansko leto v An
1 gliji tako dobro odrezala miljon
rudarjev v stavki, da je ravno
sedaj končana stavka v Belgiji z
uspehom in tako mirno, je pripi
sovati edino temu, ker so v teh
dveh deželah delavci imeli razen
strokovne in politične organizaci
je tudi dobro organizacijo kon
zuinentov, ker imajo vrtlikanske
konzumne zadruge, ki posedujejo
že tudi svoje lastne velike tovar
ne za produkeijo raznih potreb
ščin.
I In kako se razvijajo na Sloven
skem, naj dokazuje naslednji po
govor. katcrt-ga sta imela Dri ne
ki zadrugi na Slovenskem zaved
ni odbornik nadzorništva in ne
vedni elan konzurnentne organi
zacije, ki je ravno odstopil od
društva, ker mu je bilo premalo
dividend. Razgovor dokazuje, ka
ko malo še naši delavci poznajo
konzumentno organizacijo in da
ne poznajo pravega pomena in ci
lja našega zadružništva.
Zaveden odbornik vpraša od
stopivšega člana Jurčeta, zakaj
da je odstopil od konzumnega
društva.
"Jurče: "Ker so za leto 1012
bile premajhne dividende in zad
nji mesec so v rudniškemu Konzu
mu zaceli prodajati en vinar ce
neje pšenično moko št. 0."
Zavedni nadzornik: "Jurče, a
li ne veš. .da rudnik prodaja sa
iiio številko 0 ceneje, vse drupe
številke moke pa >o ravno tiste
cene kakor s<» v delavskemu kon
zumnemu društvu."
Jurče: "Že mogoče, ampak srla
vno je, ila sem odstopil, ker so
premajhne dividende.'
Nadzornik: "Jurče, poslušaj
me vendar, da ti razložim to
stvar. Ti praviš, da so bile divi
dend« premajhne in da je zadnji
čas moka št. 0 en vinar dražja,
torej ti bi rad, da bi bilo v de
lavskeiiin konzumnemu društvu
blago ceneje kakor v rudniškemu
skladišču ali pa pri privatnemu
trgovcu in še dividende, ali to pa
vendar moraš ra/umeti. da ni 1110
Voče. Ali ti da rudniški magacin
in privatni trgovec tudi dividen
de T"
Jurče odkima, da ne.
Nadzornik nadaljuje: "Poglej.
Jurče, v prodajalni, kjer si bil
dosediu član. je tvoje' podjetje,
odločujež s tvojim glasom pri ob
čnem zboru in če tamkaj sklene
mo, da naj se z rudniškim magn
einom in drugimi trgovci konku
rira, torej da napravima takšne
cene, ali če jp mogoče še nižje,
in da ne zahtevamo nikakršnih
dividend, samo da bo cena enaka
kakor pri naših nasprotnikih, ti
garantiram, da se bo to zgodilo,
samo ostani čdan in pridi na ob
»•ni zbor, pa bova to skupaj pre
dlagala. Obojega sm < (la m mogo.
: ni/je cene kakor pri nasprot
nikih, pa visoke tlividende."
•lurče :"Saj sem si tuili ja/ to
mislil, ali nagovarjali so me na
sprotniki. eni «la naj gren v rud
niški konziim, ker se jeze nad
konzumnim društvom, ker ni šlo
vse tako kakor bi oni hoteli. Dru
gi m,- zopet nagovarjajo, da naj
grem k privatnim trgovcem, ker
liijši dajo na kredit kakor v de
lavskemu koirzu mu."
Nadzornik: "Poglej, Jurče,
vse to, kar ti pripovedujejo na
sprotniki, ti bo škodovalo. (*V
greš k rudniškemu magaeinu, nc
boš več samostojen, če se prične
jutri stavka, bodo isti trenotek
/aiirli prodajalno. Ceneje tudi ne
boš dobival kakor v delavskemu
konzumu, ker če tudi niso bile vi
soke dividende, ampak napravi
majhen račun s tistimi dividen
dami. pa dobiš pravo sliko. <"'e
potrebuješ na mesec .10 ktr pše
nične moko, da to na leto 12krat
30 kg, to je skupaj 360 kg in če
kupiš vsak kilogram in vinar ce
"•'je, je K .{ fi(l na leto :ii če
l>i bila moka eelo dva vinarja ee
neja, hi bilo samo K 7.20. .TJ(/ pa
s. in dobil lansko ISto za celo leto
K 49.17 dividend. Saj si tudi ti
dobil približno toliko, ni res?"
•Turče prikima.
"Pri privatnem trgovcu tudi
ne boš nič na boljšem, če ti daje
res rad na kredit, je še vpraša
nje. ( <• /.boliš ali če boš odpuščen
iz dela. te se prične kakšna stav
ka. in trgovec ne bo računal, da
mu princseš v soboto zvečer de
nar ali pa koncem meseca, ti rav
notako ne bo nič kreditiral. Nje
gov kredit nima drugega name
rni. kakor da te prive/e na sebe.
(Hej, l isto drugače pa je v kon
zumu (V hi mi enkrat spoznali
\si. kakor so spoznali delavci na
Angleškem, v Helgiji. bi flahklo
napravili pri konzumnerau druš
tvu razne podporne fonde /a slu
čaj stavke, bolezni, brezposelno
sti, vse to bi se dalo napraviti, če
lii mi vsi delali na to. Torej vi
diš. .Turče, kako plemenito bi lah
ko mi pri konzumnemu društvu
delali skupno, če bi bili vsi za
vedni."
•Turče pVikima in počasi odgo
vori: "Sedaj pa si me res prepri
čal, ostal bom član, delal bom
tako kakor mi ti pripoveduješ.
Ne bom poslušal več ne liberalcev
in ne klerikalcev, pognal bom
vse agente, ki agitirajo za pri
vatne trgovce in priliznike, ki me
vabijo v rudniško konzumiro dru
štvo."
Potem si podasta roke, ideta
vsak svojo pot: Jurče na svoj
dom nadzornik pa v pisarno kon
zumnega društva, da naznani, da
ostane Jurče še nadalje član.
Rudar.
V Cincinnati, O. kjer so vsluž
henci pouličnih kar na štrajku,
je prišlo med štrajkarji in polici
jo »lo bitke. Rezultat, trije štraj
karji ranjeni, šestindvajset pa so
jih policaji pometali v ječo. 7.">00
štrajkarjev je v impozant nem ob
hodu korakalo v "Cincinnati hall
park", kamor so linijski organi
zatorji sklicali shod. Na najholj
živahni ulici v mestu pa so štrnj
kraji naleteli na skehe, kateri so
opravljali svoje umazano ilelo.
Policija, katera je seveda za to
na svetu, da protektira skehe. je
začela pridno mahati s slavnimi
policijskimi koli po plavali štrnj
karjev. Škehje in policija hodo
zdaj seveda proglašeni /a nedolž
ne in nmčenike. krivdo hodo pa
po stari navaili /valili na štraj
karje.
* • •
V New Yorku je nad sto briv
skih hossov naprosilo newyor
škega župana (lavnor-a. da naj
posreduje med puntarskimi hriv
skini pomočniki. Hossi so hili ne
kaj časa zelo prevzetni, ter niso
hoteli ničesar slišati ml zvišanja
plač. Sedaj pa že ponižno prizna
jo. da je v mestu nad 20.(MM) hriv
nic, kjer je nemogoče izvrševati
brivski ohrt. ako se štrajkarji ne
vrnejo na delo.
Zupan je obljubil, da bode po
sredoval in okušal doseči spora
zum med delavci in gospodarji.
Itossi pa so obljubiti, da so pri
pravljeni zvišati nlačo in skrai
šati delovni čas. Nad 10.000 št raj
karskih brivcev je organiziralo
parailo. ter v štirih vrstah kora
kalo po mestnih ulicah.
• • •
Delavci, naš boj je vaš boj.