Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 20, 1913, Image 5

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 20, 1913, Page 5, Image 5',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-5.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-5.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-5/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-5/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], May 20, 1913, Page 5, Image 5
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.6 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 20 May 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-5/>

Newspaper Page Text

XLERIKALIZEM IN SOCIALI-!
ZEM
Klerikalizem je znal od nekdaj
račnitati z gospodarskimi, politič
nimi in soeialniroi razmerami in
se jim je zmerom prilagajal. Na
korist vladajočih /i vi je v sfved«!
Zatiranim in tlačenim j<i cerkev
oznanjevala "tlolžnost", 'da po
trpežljivo prenašajo svojo usodo
in da se ne upirajo zoper "božji
red". In za tolažbo jim je obeta
la bogato plačilo za vse gorje in
za vso bedo onkraj groba.
Stališče prvotnega krščanstva,
"avetih očetov", ki so v prvih
stoletjih oznanjali Kristov nauk.
njih stališče do soeiallnega vpra
šanja je bilo [Hivsrni drugačno
nego poznejše čase. Prav močno
je dišalo po komunizmu. Strem
ljenje po lastnini in po posesti je
tiste čase veljalo za pregrešno
t'e hi bila eerkev državo in
družbo prekvasila s tem naukom,
bi bil gospodarski tioeialeii in po
litičen razvoj nemogoč. Ampak
zakoni razvoja so bili močnejši
kakor besede cerkvenih očetov in
cerkev jih je uvaževala priznala
je zasebno lastnino in označila
razloček med bogatinom in siro
makom in razredno gospodstvo
za "nedotakljivo" ustanovo po
"božji volji". V resnici: eerkev
je bila razvoju pogostoma z« na
pot<0 upirala se je velikim gospo
darskim, socialnim in političnim
preobratom, če je bila v strahu
za svojo moč in veljavo. Ampak
ko so se ti preobrati vsled zgodo
vinske nujnosti zgodili. ko se je
zrušil fevdalizem, suženjstvo in
tlačanstvo, ko se jr podrl absolu
tizem in razpadel pod udarci ka
pitalističnega gospodarstva stari
obrtni red — se je cerkev lepo
vdala in v«e to "vzela v svojo
•zaščito. ' Vlado vsakega razreda
je navsezadnje pripoznala in jo
branila pred "prekucnili". Vse
lej Se je pobotala z vladajočimi
razredi in oblastmi /oper interese
tlačenih in preganjanih. In tako
je postala tudi patrona kapitaliz
ma in na socialno vprašanje na
ših dni gleda čisto s kapitalistič
nega stališča. Katoliški eerk\i ne
pre niti pičiea zasluge, da se je
rodilo delavsko gibanje, da so na
stale samostojne delavske stran
ke, ki se v interesu proletariata
vojskujejo zoper kapitalistični
gospodarski, državni in pravni
red.
laza prvih začetokv delavskega
gibanja je bilo v ki« l ikalnem ta
boru vedno nekaj socialnih poli
tikov, ki so spoznali potrebo boja
zop«-r kapitalizem. Tako n. pr. od
Lasalla k socialni |x>l it iki spreo
brnjenj mogunski škof Ketteler.
Sicer se ni odrekel dogmi, da
"mora" biti na svetu mnogo si
romakov in malo bogatinov, da
bo «lelavska usoda na vse večne
čase siromašno življenje vzlie te
mu je delavce naravnost pozival
na boj /oper "brezbožni kapita
lizem," ki "spravlja gmotno živ
ljenje delavcev v nevarnost in rz
preminja zemeljsko oblo v su
ženjsko tržišče." Opravičen in
zdrav, je dejal škot. je ta boj, in
potrebna je zategadelj organiza
cija in koalicija delavcev, potreb
no je sredstvo stavke.
Klerikalizem p« .si jo izbral
drugašno naziranje. Mnogo dru
gih katoliških pisateljev se je
trudilo, ila spreobrnejo kierikali
/»•m k poštene jšemii stališču v de
lavskem vprašanju. Odličen za
stopnik te struje je baron Vogel
sang. na katerega se v svojih
boljših ('asih kaj radi sklicevali
tudi naši klerikalci. Pri Vopel
sangn srečavamo rzlic vsemu pla
hemu poloviearstvu mnogo zdra
ve misli. Tako piše:
"Kapitalistični red je delo člo
veškega greha in človeške slabo
sti; /...dira se v prirodne in razo
• lete božje postave. Takoimeno
vani red je, če ga natanko pogle
daš. pravzaprav nered, anarhi
zem denarne mošnje, nevarnejši
od revolucionarnega monarh iz
ma, ki dela v svoji nereilnosti z
dinamitom in zavratnimi umori,
dočim dela meščansko kapitalisti
čni anarhizem mnogo izdatneje z
menico, hipoteko, z razdiranjem
vsake organizacije.
človeštvo je postalo plen mn
monizma: zaradi čistega dobička
so velike ljudske plasti, celi na
rodi izročeni telesni in moralni
pogubi: zavoljo svetovnega gos
podarstva, zavoljo konkurence na
svetovnem trgu se pustoši dežela
in se pustošijo ljudje .To sveto
vno gospodarstvo s svojim gospo
darjem, svetovnim papirjem, spo
minja na tisto mesto Janezovega
Kuzodetja. ki govori o živali, ka
tere podobo mora oboževati vsak,
komur je d »"ago lastim vivljelije.
^ »i, veliki in majhni, bogatini in
siromaki, svobodni ljudje in suž
nji, vsi so zaznamovani na rokah
ali na čelu, ni bde ne more ne ku
povati in ne prodajati, če ni za
znamovan z. imenom živali. Nam
se /ili to nebrzdano stremljenje
po svetovnem gospodarstvu naj
resnejša nevarnost naše dobe. go
apodaraka, socialna in politična
revolucija, kakor nam ae gro/i
hujša ne oil socializma in ne od
anarhizma.
Socialni boj se au5e kakor o
krog svojega tečaja okolo vpra
šanja. ali na.i bo produkcija anar
histična al: pa urejena po mo
ralnih, o-.l države priznanih zako
nih. Anarhisti ima j o s v oje skraj
no levico in svojo skrajno desni
<\>. I*rva se iz obupa nad ilora
bo dr/ave bojuje z ilinamitom.
bodalom in zaroto zoper predsta
vnike zirod»>\ iusko države: druga
se bojuje s kapitalom in medna
rodnimi 'obroči" . . . Manfls
terstvo je anarhizem in nihili/eiu
bogatinov in je na enaki moral
ni stopnji z anarhizmom in nilii
lizmom siromakov - le orožje o
beh je različno . . . Anarhija je
vojno stanje: vsi pr<»ti vsem —
pa naj se bojuje t ji boj / ofožjem
ali pa z brezobzirnimi gospodar
skimi sredstvi. Zadnji sinoter
mančesterskega gospodarstva je
popolno pod jarmi jen j<> človeške
ga dela po kapitalu, in deloma
zavedno, deloma nezavedno se
trudijo pristaši malopridnega na
uka, da odstranijo vse ovire, ki
se zoperstavljajo temu idealu.
Ampak po božji volji ni. da !>i
bilo delo neločljivo spojeno s si
romaštvom in brezupno bedo, z
uničenjem rodbinskega življenja,
! z brezpravnostjo in s smrtjo na
I smetišču. Težke izkušnje, ki leže
v teh razmerah. Rog ni natovoril
delavcu k njegovemu težkemu in
neveselemi vsakdanjemu delil.
Narobe: malokatera grehota, ki
jilt delajo ljudje, stoji pod tako
težko kaznijo večnega sodnika
kakor zatiranje slabotnih, kakor
utrgavanje pravičnega plačila.
Boj zoper kapitalistični "red"
t. j. boj z vsemi zakonitimi sred
stvi, jt> naloga vsakega resnične
ga kristjana in nobena nesreča
n«' Iti bila zii človeštvo hujša, ne
go da bi "mu pošla moč, da se naj
odločneje zoperstavi teinu nere
du. «
Znamenje -kapitalistične ten
dence našega časa j«' neizmerno
povzdigovanje štedljivosti, kakor
da je vesoljno zdravilo za vse go
spodarske bolečine človeštva in
končna rešitev socialnega vpraša
nja, da se vlade, parlamenti in
veda vsem neljubim pozivom po
aocialno-goapodarakih reformah
izogibajo s cenenim in prepros
tim opominom: "Pristedite si
kaj!" Da ta opomin ni druge'a
kakor krvavo norčevanje iz de
lavskega ljudstva, prit i ranega na
roli obupa vsled davkov, obresti,
trgovskega oderuštva in skrom
nih mezd — kaj zato; da le čed
nost no zveni.
Nikoli se nam ni zdelo korist
no, da bi ozuanjali obubožanim
delaveem odrekanje v prilog po
hotne gospode, da bi le-tej prizna
vali vse dobrote tega sveta, one
pa tolažili s povračilom na onem
svetu. Nič ni bolj nasprotnega
strogi nravieiiosti. ki .jo terja kr
ščanstvo.
\* kateri katoliški državi najdeš
inb-jstvovano dejansko vero. t. j
kot socialno iu državno pravič
nost utelešeno vero. vero oživlje
no v družabnih napravah in /a
konib Nobene taht države ne po
znamo. kjer bi se uveljavilo pre
pričanje, tla ima krščanska morala
pravico iU> zahteve, da s.- v držav
nih napravah uresniči.
Skrajni čas bi bil. da se katoli
čani odrečejo hlapčevanjii frazam
o potrebah javnega prometa in o
stalLščn družabnega življenja, da
nič več kot doslej, preden poklek
nejo pred najsvetejšim, trikrat
padejo na kolena pred zlatim te
letom in pred postavo mamoniz
ma.
Zatira lici, ki so se vdali socia
lizmu imajo prav s svojo tožbo,
da jim sedanje razmere ne nudijf>
človeškega življenja. Prav imajo
s svojo zahtevo no organiziranju
družbe, po hnrmoniziranju social
nih in Molitičnih sil.
Socialni reformerji smo socia
lizmu. t. j. njenim duševnim vodi
teljem. nemškim, angleškim in
francoskim, velike hvale dolžni.
S svojimi silnimi, neodoljivimi u
darci so razbili lažnjivo zgradbo
kapitalizma, in v resnici j«> bil to
opomin katoličanom. da i/ za
kladuice svojih tradicij poiščejo
•'radivo /a novo stavbo.
Socializem stremi po upostavi
ti zakonov pravičnosti in s svo
jimi krepko znnikavajočiiii zi»
Iji je bistveno pripomogel, tla je
dovedel občutek družabne boleči
ne na bolno iucHt>o.
Tako katoliški socialni politik
baron Vngclsniig (Primerjaj •>
t ♦•ni vso revščino klerikalnih pri
tlikavcev nri n:isM Ampak nje 'O
vi na iki so ..stali brez vj livs nu
ki -ril.ali/cm in 11.1 eerkev. S. j )<
vrhovni predstavnik katoliške
eerkve. papež Loon XII!.. v svoji
"delavski okrožnici" zj.ivil. da
■ v "božjem redu" določena vla
da kapitala nad delom, da obsto
ja med kapitalom in delom "pri
rodna harmonija po božji volji'
da naj delavci "zvesto služijo
svojim gospodarjem" in da "naj
se dado hujskati zoper oprava*e
iso posest", da naj ne stavkajo
itd
To ji- kardinalna točka socialne
politike, kakor jo je oznanila vse
ga vednost nezmotljivega pogla
varja edino zveličavne cerkvi. S
tem je zapečatila ta eerkev svo
jo tesno zve/jo /. "brezbožnim"
kapitalizmom in mamonizinom.
Kakor je v srednjem veku »zna
njala sužnjem in tlačanom pokor
ieino. tako uči to "'čednost" dan
danes " svmbodnim" delavcem. Ha
so kapitalisti vseh konfesij spo
znali prilagoditev cerkve na ka
pitalizem in mogočno podporo, ki
no zanimanje, s katerim naši aice
riški duhovniki propagirajo za
kapitalizem, suženjstvo in tira
nijo; na drugej strani pa is satan
skim veseljem mečejo polena pod
noge socialistom kateri se bore za
pruobrat zločinske družbe v člo
veško.
OKVIR BODOČE DRUŽBE.
Spisal S. Zabric.
Dnevi postajajo resnejši, nihče
se ne čudi. da hiti delavski raz
red pod rudečo zastavo, najlju
tejši nasprotniki delavstva spo
znavajo. da lie more biti drugače.
V. napeto radovednostjo opazuje
jo kapitalisti delavce, ki se bori
jo za izboljšanje njih položaja:
mučijo si možgane, kako in iz če
sa bode obstajala bodoča družba
pod vlado skupnega v lastništva ?!
Delavski razred hiti naprej, ne
oziraje se na religije, plemena, na
rodnost, ra/.like in šege običaje .
Delavstvo mora samo skrbeti,
da razsoja splošne interese v
industriji! V tem obstoji delavski
problem. Delavstvo mora reguli
rati pot, ki leži v omejitvi sedan
je družbe! Delavstvo mora vtrdi
ti pogoje za težave in skrbi, za
dobro in blagor vsem! Delavstvo
se mora boriti za interese svojega
razreda. In v tem so delavci vsi
ednaki. Judje so ednaki kristja
nom. katoličani protestantom itd.
Delavska presoja ne sine biti
relitfijozna ali kričeča vtopi
stična. Ampak — politična indu
strijelna. Pridigarji in trebušni
gospodje — so nekoristni /a
delavski razred. Delavstvo ne
sme rabiti meščanskih kažipotov,
učiteljev in voditeljev, iz med srn
ri navedenih. Nihče iz med teh ne
more zagovarjati nobenih pripo
močkov za problem delavski ar
madi. Oni stavijo odvisnoR* na
njih znanost, ki jo uporabljajo
za lnstne in k razredu pripadajo
čem koristi. — Ta konkretni pro
Mem iz življenja in dela zainore
rešiti in suvenirati edino le de
lavee, ki je dobil izkušnje v poli
tiki in — industriji. — iz teh
mora obstojati obveznost bodoče
družbe. Za bodočo družbo se ne
sme ogrevati za ljudi, ki admini
strirajo nesmiselno vulgarnost.
Vodstvo pri sedanji predstavi
je prostorno vzeto v regulaciji in
osebnem obnašanji! možkih in
ženskih. V tem se zrcali prepoved
da moškim so prepovedane
športne igre ob nedeljah ali pro
dati požirek pijače prijatelju eno
minuto po polnoči ob sobotah.
Ženskam se prepoveduje, da one
ne smejo pusrtiti moža in poročiti
dmzejra brez postavnega dovo
lj**".)«. Otrokom prepoveduje, da
ne sme hoditi na travo v ljudski
pnrk.
("as v bodoči družbi hoče biti
bolje vporabljen. ona ne bode
obračala vso pozornost na to, —
ako vzame človek požirek pijače
minuto po prepovedani uri. Žena
naj odločuje, katerega moža ona
ljubi. — To naj bode njen privi
legij v dosego njenega lastnega
izbiranja.
Ti in; srne« prekoračiti zemlje
aH polj« tvojega soseda, zato, ker
je njegova privatna lastnina. Ti
ne sineš vzeti tovarne par čev
I je v. ki si jih ti i/delal, ker oni
so lastnina delodajalcu, in vendar
si zanii'i-van ropar. Ne smeš se
smejali od zumi j na solncu, /a to,
ker^ je /ate najboljši in korist
nejši-, — |,jti moraš pri delu, ko
pičiti protit /a že bogate ljudi, —
in \en>lnr m potepuh. Ne sineš
se voziti na vlaku brez da bi pla
eal visoko svdjfp /a privilegij.
Železnice so lastnina druzih. Ti
»i ji!i ustvaril, a ostal >i tramp.
^ tem obstoji cela mašina da
našnje drnžR. Postava, sotliača
in policaji imajo dovolj posla s
tem delom. < 1». kako se moramo
obnašati, sedeti v primernem pro
storu, — spodaj' — Vsako leto
masirajo ljudje i/ kapi* .listič ne
kaste v belih ovratnikih i/ raz
ličnih držav in dist Aktov v Wa
shington, D. Tam se zbirajo v
kongresnej in senat or ne j /borni
ei z namenom, da izdelajo več
postav in ustvarijo vee institucij,
z katerimi pomagajo kopičiti bo
gastvo in dobiček lastnikom zem
lje in strojev.
Mi iieeeino \/ilrž.a vati sedežev
/it ljudi, ki zborujejo in delajo
postave \ škodo delavstva. Mi
nočemo plačevati /a bojne ladje
po *10.000.000: .Mi nočemo, da bi
se v/drževale federalne trope, ki
so pripravljene, <la uničijo štrajk
delavcev. Mi nočemo postavi ki
določajo, da moramo pošiljati
hrano in izdelke v inozemstvo,
nieil tem ko hodijo proletarei in
njihova <leea lačni in razcapani
po ulicah.
Naša bodoča družba naj hode
politična - industrielna. Mora biti
povečana in razširjena z enakimi
centralnimi odbori — administra
cijami. (Ina mora biti sestavlje
na i/ delavcev in delavek cele in
dustrije. I/ tistih, kateri oprav
ljajo kako potrebno funkeijo v
družbi, in tisti, ki producirajo ne
kaj potrebnega.
Da družlia. kakor rečeno, ne
sme (rojiti izključno le politiko,
ampak tudi industrijo. Pri tem
je pomen industrija v širšem, var
no ohranjeno ljudsko zdravje,
ker borba bolezni je zelo antiin
dustrijalna v izgledih.
Ti stavitelji nove družbe ne
bodo dospeli iz kapitalističnih
krogov ampak iz preinogarske
industrije, transportne industri
je. tekstilne industrije, farmar
ske industrije itd. Tain >e bodo
srečali: pretnogarji z krojači, ri
biči z čevljarjem, kmetje z časni
karji. zidar z sprevodnikom itd.
In le ti zainorejo ustvariti pra
vi pogoj za delavce. Le ti zainore
jo regulirati produkcijo in aran
žirati distribucijo. V tem se ne
bode presojalo oseb. ampak delo.
Ne bode se kupovalo in prodaja
lo za dobiček, temveč /a potrebe.
Ne bode se < ziralo na izkoriščan
je, temveč na humaniteto —
(človekoljubje)!
CENENA REKLAMA.
l.ojzo v ("Ievelandu hoče na
vsak način postati narodni lnuče
11 i k. Nikar no mislit«-. da je Lojze
mogoče pripravljen mini ti za nn
roti kakor Lunder in Adami«* v
Ljubljani, ali pa enajst žrtev v
Trstu, ki so padle /a delavstvo.
Lojze si zna pridobiti narodno
mučeništvo ceneje po /namen r<
eeptu: sladko je za narod umreti,
a 5e slajše je na svetu, živeti.
Kilo ho umiral za narod? To je
hedastoča! Preskrbi se vse ce
neje. "Huj! Hrozihio pismo, <la
me bodo živega sežgali." to bo
vleklo pri tepcih. Tako si jo Loj
ze ovil svojo neumno butieo z
inučeniškim vencem. Tu da I.ojze
tove mučeniške slave ne bo ko
nec, je grozno vest o grozilnem
pismu takoj ponatisnil znani stri
ček v New Vorku in pristavil:
Slovenske črnorokarje že zasle
dujejo v znani Ribnici. (To je
slovenski okraj v Clevelandu.)
Pošta jih že zasleduje.
Da ne ho treba dolgo zasledo
vati slovenskih črnorokarjev, je
najboljše, »la se pošta obrne ta
koj na Lojzetu in ga vpraša, ko
mu je naročil dne 2fi. novembra
1012 pisati urozilno pismo sodr.
,1. Zavertniku, v katerem se srro
zi Zavertniku in Moleku. Kjer se
je pisalo prvo pismo po naročilu
T.ojzeta ,se je pisalo tudi drugo
za reklamo Lojzeta.
Seveda naša sod ruga nista ta
ko mistična, da bi hrepenela po
mučeniSketn vencu. .Tože se je
VSAKATERI SE
BOJUJE ZA
NEBO
lO za 5c
CORK TIP
CIGARETE
Vsak! proda
jalec proda
več
NEBO
CIGARET
vsaki dan.
Dobra domača kuhinja.
Odprto po dnevi in po noči.
BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA
IN POOL TABLE
IVI. Poldrugač
1816 So. Centre Ave.
Vabilo na veliko veselico
Katero priredi
Društvo "Slavila" štev. 1. S, N. P. J.
zdruirno z. razvitjem nove dr.ištvene zastave
v nedel|o, dne 25. ma|a 1.1.
v veliki dvorani
PILSEN AUDITORIUM, 1657-61 BLUE ISLAND AVE.
blizo 18. ceste, Chicago, 111.
Nil programu so poleg druzih, sledeče torke: Slovesno sprejemanj«
sosednih društev, )Mibod po mestu, razvitje zastave, govori, šaljiva pošta
potom slovenskih razglednic. Pela bodeta oMe priljubljena pevska zbora
"Slovan" in "Orel". Pri korakanju in plesu bodeta svirali slovenska
godba iz Waukegan a in hrvatska godba "Sokol" iz Chicago. Na raz
polago bodo izvrstne smodke z znakom S. X. P. J.
Začetek točno ob 1 popoldan.
Za točno postrežbo jamči ODBOK.
Vabilo na veliko veselico
katero priredi
Jupsl. Social, klub Mladi Vrh, št. 13. J. S. Z.
Veselica se vrsi DNE 29. MAJA v dvorani druitva Bratstva Mer. 6
S. N. P. J.
Začetek točno ob 7. uri zvečer in bo trajala cela noč.
Vsi Slovenci in Slovenke iz Syg&na in okolici so najuljudneje vabljeni.
Na veselici bo igrala Taylor Orchester.
V8TOPN1NA ROc. DAME PROSTE. — Z« najboljšo postrežbo bo skrbel
ODBOK.
Vabilo na veselico
katero priredi
Društvo Jutranja Zarja, šiv. 29. S. D. P. Z.
združeno z razvitjem nove društvene zaxtave
v petek, dne 30. ma|a, {Decoration Day)
v Premogarskei dvorani, (Miners Hall) Meadow Lands, Pa.
Nh programu *o sledeče tofke: Od !•. do 10. ure dopoldne slovesno
sprejemanje bratskih društev, ob pol. 11. uri pozdravni govor in razvitje
druStvene .zastave. \'i» to nastopijo razni govorniki na kar se vrši ko
rakanje po mestnih ulirah in nazaj v dvorano. Za tem sledi prosta
zabava do 1-. ure zvečer.
V 1 j udno val.iino vxa slovenska in hrvatska bratska društva iz.
okolice, da s.- slavnosti in veselice blagovolijo korporativno vdelež.iti.
Vabimo tudi v«e rojake, da nas blagovolijo v mnogobrojnem številu
fKtsetit i.
Na slavnostni vesoliei sodelovalo bn Slov. pev. in izob. dr. "Bled"
iz Franklin, Pa.
Za točno in izvrstno postrežbo jatni'i
ODBOK.
prav po domače izrazil in zakro
kotal. " Ako bi se človek bal po
kvek, ki pišejo prozilna pisma
in "pozabijo" podpisati svoje i
ine, potem je škoda, da ima elo
vek dvoje zdravih rok." Molek
se je zanieljivo zasmejal, ko je
slišal, da ira bodo vnete pristasi
iije Lojzeta polile z vrelim kro
pom.
Pri soeialistih ne vlečejo taka
pisma. To se je Lojze prepričal,
ker do danes se ni nihče med nji
mi še toliko ni zmenil zanje kot
za R1 a že v žepen. Lojze si je mi
slil : Le počakajte soeialistični
vragi- Na ta način vas ne uže
nrm, si bom pa pom a pral na drup
način, flrozilno pismo naročim se
bi tam. kjer se pa naročil za vas.
Pismo priobčim s komentarjem
na dolpo in široko. Tako si na
pravim reklamo med tepei in pro
plasim za mnčenika. Kar je Loj
ze tuhtal, je tudi zvršil. Zato je
pa zanj ime lopov še prečastno!
V kapitalističnih elevelandskih
listih si lapal, da si dobil prozil
no pismo, ker se boriš za napre
o
tick, stric v New Yorku jc pa la
pal za tel da t i strežejo cleve
lamlski na pred lijaki po življenju.
Socialisti kihnejo na vsa gro
žilna pisma. Kilmi še ti, Ivojze, pk
bon ozdravel od svoje topovsko
domišlji jp. A ko pa tega noče«, s*
pa izrodi psihiatrom v o«krbo, da
ti bodo oprali holne tno/gane.
V Patersonu. N' J. kjer so bar
vnrji svile proglasili generalni
Strajk, jc celo mesto pod policij
skim nadzorstvom. 10.000 Atraj
karjev se je udeležilo protestne
ga shoda, na katerem so ostro obr
sojhli korak kapitalističnih sod
nikov, kateri so vrgli v ječo in
spoznali krivim njihovega orga
nizatorja Patrick Quinlan. Kapi
talističnim beričem se /,elo cedijo
sline, dn bi ponovno vrgli v ječ«
"Hiir Bill Haywooda in Klizabcth
fl lir ley Flynn.
Dolin oat vaakefa locialiata j«,
podpirati svoje čaaopiaja. A gi ti
raj ta xa "Proletarca". Pridobit«
mu nova naročnika.

Proletarec. [volume], May 20, 1913, Page 5, Image 5
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 20, 1913, Page 5, Image 5 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 20, 1913, Page 5, Image 5
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??