Proletarec. [volume], May 20, 1913, Page 7, Image 7

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
"Narodna Sloga", štv. 67. Semi
nole, l'a. — Predsednik: Ivan
Jelovčan, K. K. 1). ti, l>ox 160;
tajnik: Ivan Čampa, K.F.D. 6,
b. 142; blagajnik: Nikolaj Zvo
niear, box (t); vsi v New Be
tlehem, Pa. — Soja vsako prvo
nedeljo v prostorih sabrata 1
van Campe.
"Združeni Balkan", štv. 68, Clin
ton, Ind. — Predsednik: Jurij
Gariel, K. K. 1. box 34; tajnik:
Teodor Choleva, b. 141; blagaj
nik : Anton Ro.šelj, 'b. 1 ; vsi v
Clinton, Ind.—Seja vsako prvo
nedeljo ob 10. dopoldne v pro
storih sobrata Iv. Močnika.
"Balkan", št v. <•!». Pittsburgh,
Pa. — Predsednik : Fran Cierlo
vic; tajnik: Fran Lah, r>239 Bu
tler St.; blagajnik: Alojzij
Hlad, 5436 Harrison Ave.; vsi
v Pittsburg-u, Pa. — Seja vsa
ko (t!t)
"Zvesti bratje", štev. 70 New
Derrv. Pa. — Predsednik: Jak.
Skofir-, box tajnik: Stefan
Kopriva, 1>. 11 : blagajnik: Ivan
Prah. b. 41 ; vsi v New Derrv.
Pa. Seja vsako prvo nedeljo
v prostorih sobrata Stefan Ko
priva ob 2. popoldne.
"Delavec naprej", št v. 71. Besse
mer, Pa. — Predsednik: Ivan
Sopetnik. b. 13; tajnik: Anton
Katič, b. 86; blagajnik: Mar
tin Mazi, b. 171: vsi v Besse
mer, Pa. — Seja vsako drugo
nedeljo v prostorih sohrntn
Martin Mazi-ja.
"KOscxinsko", št\. 72. Bankhead.
Alta.. Canada. — Predsednik:
Anton Planka, b. (?); tajnik:
Rudolf Diitka. b. 438; blagaj
nik: Valentin Dobia. h. (T); vsi
v Bankhead. Alta., Canada.
Seja vsako T T T?
"Pod Triglavom", št v 73, Smith
field, Pa. — Predsednik: Jo
sip Strle, b. 63. R.F.D. 7; taj
nik: Ivan Bržen. R F. D. 7. b.
149; blagajnik: Anton Bereine.
R.F.D. 7, b. 166; vsi v Smith
field, Pa. — Seja vsako ? Tff
"Kranjski prijatelj", štev. 74,
Falls Creek, Pa. — Predsednik:
Alojzij Slak. b. 61 : tajnik: Jer
nej Gorjup, b. 142: blagajnik:
Josip Uršie, b. 261; vsi v Falls
Creek. Pa. — Seja vsako prvo
nedeljo v prostorih sobrata Jo
sip Uršiča.
OPOMBA: Tajnike istih društev,
kateri zapazijo kako pomoto
istotako tudi katerih društve
no poročilo je pomankljivo,
prosim, da mi nenudoma poro
eajo, da se nedostatki v imeni
ku, kateri izide drugič, popra
vijo.
S sobratskim pozdravom
Viljem Sitter,
tajnik S. D. P. Zveze.
PLATTFORMA IN PROGRAM
socijalistifne stranke za leto 1912.
Sprejeta na narodni konvenciji v
Indianapolis in po splošnem
glasovanju strankinega
članstva.
(Konec.)
PROGRAM.
Z namenom, da so delavci čim
bolj okrepc v boju za naš končni
cilj in da se s tem večjo silo upira
jo kapitalističnemu izkoriščanju,
propagiramo in se zavezujemo iz
polniti naših izvoljenih uradnikih
sledeči program :
KOLEKTIVNO LASTNIŠTVO.
1 .Ko'aktivno skupno t lastni
štvo in demokratična (ljudska)
uprava železnic, žičnih in brezžič
nih hrzojavov in telefonov, eks
prCsa, parobrodnih črt in vseh o
stalih družabnih sredstev za
transportation in komunikacijo
ter konečno vseh večjih industrij.
2. Municipalna, državna ali fe
deralna vlada naj nemudoma o
tvori svoje žit nice, klavnice, skla
dišča in druge distribucijske po
stojanke v svrho omejitve sedanje
neznosne draginje.
3. Rudniki, premogokopi. ka
menolomi, petrolejski vrelci, go
zdovi in vodne sile naj postanejo
javna last.
4. Obrana in razvoj naturnih
bogastev v dobrobit vsega ljud
stva.
a / mirnim pogozdovanjem in i
protekei jo lesovja ;
b potom i/snševnnjein močvir
natih krajev;
c potom napeljevanja tekočih
voda iti uporabe vodnih sili;
d / odpravo sedanje ekstrava-i
gantne potrate zemlje in bogatili
produktov rudnikov in petrolej#
skih vrelcev.
e) z izboljšanjem in z gradnjo
novih cest in kanalov.
•"> Kolektivno lastništvo zem
ljišč, kjerkoli je to praktično: v
slučajih, kjer je nepraktično, pa
apropriaeija potom obdavčenja
letne rent ne vrednosti vse zemlje,
ki služi v špekulativne ali izko
riščevalne svrhe.
6. Kolektivno lastništvo in de
mokratična uprava bančnega in
denarnega sistema.
BREZPOSELNOST.
Hipna pomoč od vlade brezpo
selnim delaveem potom otvoritve
vseh koristnih javnih del. Vse
osebe, ki so vposlene pri javnih
delih, morajo biti najete direktno
<xl vlade, ne smejo delati več ka
kor osem nr dnevno in po obsto
ječih uni.jskih plačah. Vlada mo
ra tudi ustanoviti posredovalnice
/a dobavo tlela: državam in obči
nam mora posoditi denar brez o
bresti v svrho izvrševanja javnih
del in storiti mora v danih močeh
vse potrebne korake, tla omeji be
do med delavci, ktero je provz.ro
čila anarhija kapitalističnega raz
reda.
INDUSTRIALNE ZAHTEVE.
Zdravje in življenja delavce« In
njih rodbin se ima čuvati in ohra
niti potom
1. skrajšanja delavnika soraz
merno / naraščajočo uspešnostjo
tnašinerije:
J odpočitka /a vsakega delavea
najmanj poldnigi dal v tednu;
3. boljšega nadzorovanja 1 in
špiciranja delavnic, tvornic in
rudnikov.
4. prepovedi dela za mladino
pod šestnajstim letom:
•">. kooperativne organizacije in
dustrij v federalnih kaznilnicah
v korist kaznjencev in njih odvis
nikov ;
<5. prepovedi medrdržavne
transportaeije (izvoz ali uvoz iz
ene države v drugo1 proizvodov
otroškega in ka/nješkega dela ka
kor t udi proizvodov in nenadzo
rovanih tovarn in rudnikov:
7. odprave profit-sistema« pri
vladnih delih, kteri se naj nado
mesti z direktnim vposlevanjem
delavcev ali pa polom pogodb
(kontraktov> s kooperativnimi
skupinami delavcev:
8. ustanovitve minimalnih pla
čilnih lestvic in potom
odprave oficijelne dobrodel
nosti (charity), ktera se naj nado
mesti z starostnim zavarovanjem,
za ktero ni treba ničesar pris|>e
vati, dalje z generalnim sistemom
državnega zavarovanja proti
brezposelnosti in telesnim poško
dbam ter z obveznim zavarova
njem delavcev po delodajalcih —
brez stroškov delavcev — proti
boleznim, nesrečam in smrti.
Politične zahteve.
1. Absolutna svoboda tiska, eo
vora in zborovanja.
2. Vpelje naj se naraščajoči do
hodinski davek, poveča sedanji
korporacijski davek na dedščine
naj se pa raztegne tako. da l>o na
raščal sorazmerno z vrednostjo
posestva in z ozirom na bližnjost
sorodstva. Dohodki teh davkov
imajo se porabiti za socializacijo
industrije.
3. Odprava monopolskega last
ništva patentov, ki se naj nado
mesti s kolektivnim lastništvom
in 7. direktnimi nagradami iznaj
diteljem potom premij ali odliko
vanja.
4. Neomenjena in jednaka vo
lilna pravica za moške in ženske
5. Inicijativa, referendum, od
poklic in proporcionalno zastop
stvo, narodno in krajevno.
6. Odprava senata in predsed
nikovega veta (zavračanja zako
nov).
7. Volitev predsednika in pod
predsednika direktno od ljudstva.
S. Vrhovnemu sodišču Zcdinje
nih držav naj se odvzame moč
razsojati o ustavnosti zakonov, ki
jih sprejme kongres. Narodni za
koni naj se prekličejo ali odpra
viji le potom sklepa v kongresu
aii potom splosj|,i»;i glasovanja
vsega ljudstva.
M. Odprava sedanjih omejeno
sti glede spremenit ve ustave, ta
ko da s-- i -tava zamore spremc
iiiti ;i i dodati odloka vi.'ine vo
lilcev.
10. Podelitev volilne pravice v
Columbia distrietu z zastopstvom
v kott'-'r su in > dem* ':ra?'' t o f«"
mo municipnlnc vlade samo z i
rnjevne razmere.
11 Demokratična ljudska
vlada za Vse teritorije Zediiiicni
držav.
12. Vzakonitev splošne izobraz
be, zlasti vokativne (poklicne) iz
obrazbe z« razne koristne stano
ve. ('stanovi naj se ]>oschni vlad
ni oddelek /a ljudsko izobrazbo.
l:». Sprejmejo naj se nailaijni
zakoni za vzdrževanje dobrih
zdravstvenih razmer. 1'stanovi
naj se neodvisni zdravstveni bi
ro, s takimi določbami, ki bodo
dovoljevale popolno svoboda
praktičnim šolam.
14. Sedanji biro za delo se ima
ločiti od trgovskega oddelka in
postane naj samostojni vladni od
delek.
15. Odprava vseh federalnih di
striktnih (okrožnih) sodiač in di
strik111 ill prizivnih sodišč. Z za
vediuni, ki izvirajo nud držav
ljani i/ več držav in iz inozemskih j
korporaeij, naj .se pečajo samo j
državna sodišča. Vse sodnike naj |
izvoli ljudstvo za kratko dobo.
16. Sodišča m se mora takoj
i*l vzet i ume za izdajanje sodnih
prepovedij (injunction).
17. Hrezplačna administracija
zakona.
18. Sklicati se ima konvencija
za revizijo ustave Zedinjenih «lr
žav.
Te zahteve, ktere po inočeli za
morenio izsiliti iz kapitalizma v
olajšavo delavcev, so samo pri
prave delavcev za polastitev vla
de i muuicipalne. državne in
zvezne ali federalni' . na kar lah
ko položijo temelj novemu siste
mu za social izi ran o industrijo,
kar jim irre po človeškem in pri
roduem pravu.
Razno.
Ruski železniški načrt. Ruska
vlada si i/.posojuje na Franco-i
skeni 7<>0 milijonov kron v svrho
zgradbe južno sibirske železnice.l
Ta notica, ki se jo je vsled sedan
jih vojnih homatij skoraj prezr
lo. zasluzi (»osebno pozornost.
Nov železniški načrt je velikega
pomena ne le za rusko vlado in za
ruske kapitaliste. Zgradba nove
južno-sihirske železnice bo iiuela
globok upliv na ves svetovni trg.
Nova želczniea bo v pararelni zve
zi z drugo sibirsko železnico; pro
met. prevažanje in izvažanje s«'
bo močno razvijalo in nova nepo
sredna kulturna zveza bo vstvar
jena med Evropo in vzhodom.
Zgradba železnice predstavlja
najznačilnejši moment v ruskem
državnem življenju; edino v tem j
oziru se predstavlja ruska vlada
kot nositcljica kulture. Kdor se je
vozil v prostornih vozovih želez-1
nie ua Ruskem, mora občudovati
in hvaliti točnost in veliko udob
nost ruske železnice.
Komisija železniškega ministra I
je izdelala leta 1911 načrt /a z^rii-1
<M>o potrebnih noviii prog. Seveda j
se ni pri določanju novih prog j
omalovaževalo militant ičue raz ;
logi-. Določilo se je zgradbo želez-j
uiškili prog za 19.000 verst. to je I
okolo 20.00(1 kilometrov. To leto
s»- Ito zgradilo :I890 kilometrov, i
od teli 1690 v azijskih pokrajinah
.Itižno sibirska železnica je že j
peta velika železniška »roga. ki
jo Rusija v knitkni časti gradi v
Aziji. Kolonialni obrat se usilju
je tudi \ Rusiji z izredno hitrost
jo. Zgradbo prve železniške pro
ge j.- zahtevala ekspan.sionistična
politika v Aziji in politično-inili
turistični razlogi so imeli največji
vpliv i>ri zveubi načrta. Nova
zgradba bo pa služila izključno j
tr spodarskim i:it< resoni.
Zgradba nove proge ho stala
manj nego proga ob reki Amur,
in bo združevala Sibirijo s Tihim
oceanom. Koristila bo ljudstvu in
državi bolje nego severno kitaj
ska železniea. ki ni bila zgrajena
da bi služila izključno gospodar
sUim interesom. Amurska železni
ea je pospeševala razpršen je ru
ski- kolonialne politike, nova juž
na sibirska proga bo pa kolonialni
obrat in kolonialno politiko kon
centrirala in ojačila. Omogočila
hode kolonizacijo ogromnih delov
dežele med sibirsko železnico na
sever, ob 1'rnlo na zapadu in
uralsko hajkalsko železnico. Kolo
ni/acija je v teli krajih Kusijc v
zadnjih letih izredno napredova
la. Tla so tukaj izredno rodovit
na : izvaža se letno milijone nek
tarjev pridelkov. /e stoletja se
/lasti med Kirgi/i močno razvija
reja ovac. konj in velhlodov. (<o
sptwlarstvo hod« pod ugodnejšimi'
okolivostmi še intenzivnejše na
predovalo. Izkoriščanje naravnih '
zakladov hode popolnejše. V ak
molinski pokrajini na nevern je,
mnogo bogatih rudnikov; v Al
tu jskeni trorovjti se pa nahajajo
pravi zakladi zlata. Xova zelezni
ca bi združila te krajo s sibirsko
železnico. Prometna pot bi bila
popolna; razvilo bi se ogromno
gospodarsko gibanje. S koloniza
cijo dežele se hode utrdila iikk'
države in upliv državne uprave
nad rodovi Sibirije.
Južna sibirska proga b » najbr
že v zvezi t. železnico Orenburg •
Tasehkend in s«- bo pri Aktjuibin
sku združevala z južno rusko že
leznico. Železnica se bo pomikala
čiindaljc proti vzhodu in v tem
je tudi njena važnost in ugod
nost. I'roga 1h» dolga od 2500 do
:t000 kilometrov — kolikor pri
bližno proga Petrograd-Pariz. No
va železnica bo mnogo uplivala
na razvoj južne Sibirije in ne bo
brez upliva na gospodarske in po
litične razmere Europe, zlasti /
ozirom, na spremenjeni položaj v
vzhodni Aziji.
Kitajski železniški načrt. Ki
tajska vlada je sklenila zgraditi
železniško progo med Tukavu in
Singiinir ob železnici IVkin llan
I kan. Koncesijo pro«»e se je leta
1!(0^ podelilo neki angleški druž
bi. Proira bo dol"« 260 angleških
milj. Zgradba bo stala. 4'0.000.000
mark Nova železnica j«1 nujno po
trebna. Žcleznica med Tsingtavu
in Puknvu posluje z dobrim to
vornim in osebnim prometom. N*o
vi železnici je zagotovljen finanč
ni uspeh. Industrija se tudi na
Kitajskem močno razvija. Tuji.
zlasti angleški kapital izkorišča
industrijske ugodnosti in narav
no hogatstvo kitajske države.
•
Spojitev angleških železničar
skill zvez. Angleški železničarji
j praznujejo vsako leto svoj "jubi
lejni dan". Praznovalo se je tudi
letos z ogromuimi demonstracija
mi po vsej deželi spojitev treh
najmočnejših železničarskih or
ganizacij na Angleškem: ogrom
na je bila demonstracija v Londo
nu. katere se je udeležilo nad 50.
<•00 železničarjev. Y Hide Park
s je vršil pomembni shod. Nova
železniška organizacija šteje sv
ila j nad 180.000 članov in je ena
izmed najmočnejših delavskih or
ganizacij na Angleškem. Na tej
demonstraciji se je izdalo paro
lo, da je skušati pridobiti novi že
lezniški z.vezi še ostale dve angle
ški- ielzničarske organizacije, ki
s niso še pridružile zvezi; nadalje
(delati za uvrstitev neorganizira
nih. pričeti boj proti progonoin
in zahtevati uvedK> minimalne
mezde, osmega urnika in podr
žavljenja železnic.
Stroški železniške nezgode. Že
lezniška nezgoda pri Mulheinu na
Badenskem. ki je kakor znano za
litevala 14 človeških žrtev, j«- tu
ili železniško upravo močno <>ško
dovala. Stroškov Vh> za mul 1 in
četrt milijonov mark. Odškodni
ne se je izplačalo za nad 130.450
mark; za poravnavo strojev in
tenderjev se je potrošilo 3200
mark. Nabaviti s« je moralo en
nov tovorni voz in štiri osebne
vozove, ki so skupnos tali 120.000
kron. (mar1 Poravnana raznih
pokvarjenih železniških naprav
je stala skuono 31 TiO mark.
Mora tako kot drugi.
Ljudstvo navadno želi. da se
kaže večje, bogatejše, kot je pa v
resnici. Pravi. <la mora biti tako.
kot so drugi in da n< snie biti za
dej — za svojimi sosedi, /alostno
je pa le. da pozabi presoditi svoj.»
fizično in duševno mor. Nepre
nelmo delovanje živeev. nepresta
no razburjenje in skrb. teška lira
na in močna pijača mora priza
deti njih zdravje, mora skrajšati
njih življenje, ako niso zelo na
tančni. Mi poživljamo one natan
čne. kateri ne pregledajo naj
manjšo indispozaeijo ali nervoz
nost. Rabijo naj takoj Triin rjevo
ameriško zdravilno grenko vino.
da si svoje oslabelo telo okrepča
jo Dober požirek predno se gre
k počitku in požirek drugo jutro
bo pregnalo iz telesa vso nesnago
in ho dalo novo moč prebavnim
organom. To zdravilo se prino
roča za želodčni, obistne In r-ivv
n<' bolezni. Po lekarnah -lo* Tri
ner. 1333—1330 So. Ashland a ve
("liieaflfo. Ul. p, vročem kopanju
zdrgnite telo / Trinerjevim Kini
menlom in \-:i oM'plost po živci!
in členkih s, ho hitro rgubilo.
A fl v* rtis'' iient.
LOUIS RABSEI
moderno urejen «nlun
M 460 GRIND HE.. *f K0SH4. WIS
Telefon 1199.
Želodčne bolezni.
H
Vsi zdravniki pravijo, da
večina bolnikov imajo želod
čne bolezni. Ne pustite, tla
vam želodec zboli ter pripra
vi pot zh bolj resne bolezni,
rabite
Severov
Želodčni
Grenčec
(Severa's Stomach Bitters)
ter se vzdržujte zdravega. O
krepi želodec ter v redi pre
bave. Povrne vam tudi zdra
vo slast. Cena $1.00.
Revmatizem,
nevralgija. odrge. otekline,
bolečine hroinosti. < ••■ki«- /'<•
ze, okoreli skl«-pi m inisi«.-.
pokosnice, krči. bolečine v
hrbtu, prsih in bokih se rabi
kakor zdravilo za vnajno
rabo
Severovo
Gothardsko
Olje
(Severa's Gothard Oil)
se priporoča za zdravljenje
gornjih in n.jini podobnih ne
prilik. Cena 50 centov.
V vseh lekarnah. Zahtevajte 5
Severova Zdravila in ne vze- 5
mite drugih. Ako jih Vaš le- S
karnar nima. jih lahko naro
čiti- <id nas.
i
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
CARL STROVERi
Attorney at Law
Zitiipi aa mil sodiščih.
št sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET.I
CHICAGO, ILL.
Telefon: Main 3989
I. STRAUB
URAR
1010 W 18th 8t. Chief, m
1ib» v&jo aaJofo or, miti«,
•or mi inifik (krafotim. Iirria)i Ml
▼aafcorratna popravila t t»; strati f*
m*o aiaki h«L
Papež a" Kristus
v engle&kem fezlku.
Poživljamo duhovnike in katolita
ne, da zanikajo fakte, ki ao v tej knji
gi, % Xatevej iekaleaio, Ja je rix
»kokatoliAka eerkev nekračanaka. —
Vsaka atran [»asebej adpira o£i.
224 strani. Cena 25c a poštnino, 5 ca 91
Vsak, moAki ali ženaka, interniran
v ameriSkio institucijah in v svobodi,
bi moral naroOiti ve' komadov te knji
ge in jo razširiti med prijatelji in
znanci.
AMERICAN LIBERTY PUB. CO.,
| Dept. 149. Bax 814. Chicago. HI
M. A, Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
I 'radiijo 0<1 10 12 predpoldne
in od 7 0 zvr<Vr. V sredo in ne
deljo veeer nrnraduje.
Tel. Canal 47fi.
1842 So. Ashland ave.
'lil. resm-nei fJrodiilo 80%.
GOSPOD1IVJE POZOR!
I Priporoi.nno vain v prodajo
: vse sflNri, k spadajo v grocoRj
•U<> ali m• • - tr- co obrt. \ po
najnižjih eenah Na zahtevo v.
dovaža na dom.
G. Mamčilovicli & Co.,
331 Greeve St.. Conemaugh, Pa.
Tel. Con. tt)50.
Pravi Pain Kx pol
ler lahko tudi na
xnotraj viivate s
dobrim uspehom
Vzemite »lin kapl
jice 8 polnim Ko
zarcem vode.
25c in 50c po
lekarnah ali na
ravnost od
F. A4. RICBTEI
74-10 Vitkugiia
Stnet,
IEW TORI. I. t:
POZOR! SLOVENCI! POZORI
SALOON
s modernim kegljl&cn
t* t« t« pivo v aod£kik ia uui*l>feaO
is lrug* runu t ra i ur ptjaA« ter uavjafe*
HKdk«. Potniki <k>b« 4*W> pi i—
aH* ta miko ecno
Poetreaba točna La lak »cai
T Mm Hdvm'mo ia drugim SI»vumi
m t*p4o priporola
MARTIN POTOKAR,
So Centro Chicago
AVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
NIZKE CENE.
Velike ugodnosti:
električna loč, izvrstna kuhinja, vino
zastonj, kabine tretjima raigreda
na parniku
Sledeči parniki odplujejo oh 3 urt
popoldan iz New Yorka: ,
Argentina . . . - 28. ma|a
Oceanic .... 7. (anty*
Martha Washington . , 14. fniQa
Za vac informacije se obrnite na
glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Gli'l Alt's, 2 Washinglon St., Nw Tiri.
t
ali pa na druge uradne zastopnik«
v Združenih drlavah in Caaadi- '
JO§. A. FISHER
Buffet
Ima aa raxpelaj# vaakevratae piva,
via«, imedk«, L t. i.
izvrstni prostor za ekrepii)«.
37M W. 24th Bt., Ohtcac«, EO.
Tel. Lawadale 17il
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vodc In ras
nih ncopojnlh pij tč.
1SS7 So. rfak St. Tel Cut! 14M
NAJBOLJŠE OBLEKE
izdeluje pe meri sodrug
J. KBAINO,
317 Florida St., Milwaukee, Wli
Ter popravlja, čisti pegla m
barva stare.
Najboljše delo in najnižje can«.
M. JOVANOVICH
84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA SlFKARTE.
Pošilja denar po pošti in brzojav
no. Izdeluje : Obveznice — Po
oblastila — Prepovedi, po
trjene po notarju in ces
in kr. konznlstn.
EDINA HRVAŠKO — SLOVEN
SKO — SRBSKA AGENCIJA.
TUJCEM priporočam svoje do
bro urejeno prenočišče in restav
racijo, domačinom pa svoji saloon,
vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229 lot Aye.
MILWAUKEE, WIS.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik- za notranje bole*nI
lil ranocalnlk
■ zdravniška preiskava brezplačno—pi*
fcati je le zdravila. 1924 Blue IsIaqS
Ave., Chicago. I'reduje od 1 do 3 >>•
P»l.; od 7 do 9 zvečer Izven Chiruga
tivedi bolniki naj piSejo »lovensko
P V^Važno upr.išanje1 ]
D o""