OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 20, 1913, Image 8

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-8/

What is OCR?


Thumbnail for 8

Ka| piše Jaka Šlrigelj.
S POTA
Dravi uradnik!
Indianapolis! — Kdo ga ne po
znat! Mnogi si ga lahko pokliči*
v spomin izza liomatij. ki .so jih
imele delavsko unije zaradi Mi
Naniare in drugih, ki so bili za
pleteni v sabotažo, ki so jo zabe
li kapitalisti v Lo.» Angele*.
Indianapolis je namreč dom
lTnij.
V Indianapolis nisem "rajžal"
ampak se pripeljal kakor g
spod, spnean od nog do glave,
ikakor kakšen iijakar v nedeljo
•"predpoldue. Ker mi ji* bilo zna
no, da je v Indiauapolisu precej
tiaaih ljudi, sem sklenil, da jih
obiščeni in se informiram o njih
napredku, o katerem mi je pra
vil neki znanec v Chieagu.
'■ 7. union dipe jo mahnem takoj
ua Vašington št rit, da zalotim
karo. ki pelje v slovensko nasel
bino Haupt-viie. Ko stojim in ča
kam kare. se naenkrat zbere krog
mene kopico otrok in začno upi I i
ua ves glas: "llunjali. liunjak.
. hunjak! Ker nisem vedel, kaj to
pomeni, vprašam bližnjega pa
•santa. kaj je to. Odgovori mi. da
uie drž<- otroci za Madžara. To
me je upalilo. zato zakrieim nad
njimi kar se je dalo: "Nem tu
duni magyar eszeebot!'' v tem si
pa že tudi zaženem ven iz kolo
barja in jo mahnem dalje proti
ilit ary parku. pa gor po vest
jpivigan eesti. po kateri sem pri
šel konečno do slovenskega pekla
ali "National Mnliahle Found
ry", kakor jo Angleži nazivljejo.
Ka voglu te foundrije zapazim
'drog. na katerem je stalo: "N.
Holmes a ve.", čez cesto je bil pa
ffalun s slovenskim napisom, kar
me je uverilo. da sem med našimi.
Ker služi pri Slovencih salun
za informativni biro, apoteko,
prodajalno, librarijo in vse druge
vire za kulturen napredek, sto
pim vanj. da se informiram o na
predku. o katerem me je bil ne
koliko poučil znanec v Chicagu.
Vstopim, pokličem kimlovke
iii se naslonim na baro, ozirajoč
se po salu mi gor in dol. Za baro
je bil mlad človek, ki se je kazal,
da {je Inaprednega mišljenja, a
sem pozneje izvedel. da je zelo
omejen. V saltinu je bilo več lju-J
di; razpravljali so o znanstvuJ
politiki in ekonomiji v šapi, kar
stopi nekdo med nje in začne v
bolj tenjkeni glasu, ki je kazal i
štajerski dialekt: "Al booste kaj1
dal za našo sveto trojico, de do-!
sežete gtiado božjo v nebesih in
na zemlji?" — Cink, cink, t link.!
se je začnlo. ko so padale deseti
ee in kvodri v klobuk. Stegnem
se malo in zapazim precej rejeiie
gn črnosukneža. z debelo knjigo
v eni. v drugi roki pa klobuk. Ko
je zapazil, da sem stegnil moj
vrat kvišku. se je namrdnil in po
gledal v klobuk, iz klerega je
stresel denar na mizo iu prešit i. |
Med tem stopi eden k meni in im
vpraša od kod pridem. Povem
mu. da sem Jaka s Ta.jzov. da pi
šem veliko knjigo <> napredku slu
venskih kolonij v Ameriki. Tudi
vaš napredek bi rad videl. "A.
tkn. tkn. tok Jaka s tajzov. to
me pa veseli. .Meni lahko dopo
veste vse, kajti dolgo sem že v
Ameriki." — "Sajeta'' — se o
glasi za njim en drug rojak —
"kaj pa pomaga, če si dolgo v
Ameriki če pa še nisi stegnil peta
iz ITaupt-vile!" — Pustimo to na
stran, odgovorim obema, rajši mi
razložita, kdo je bil tisti človek,
ki je pobiral groše za sv. trojico
in jo potem podnrhal pri strun
skih vratih. "O. o. to so bli pa ta j
naš gospud Bombadura Cučak.
Viš. Jaka. to so šmart gospud. Se.
zidali so nam slovensko šolo, da
se otroci v njej uee angleških
psovk kakor hunjak in podobno.
Da se otrooi uče dobro slovenski,
so pokazali zadnjič, ko so igrali
v korist sv. trojice." "O, tako!
Potem so pa že Smart gospod!''
Ali si bil tia veselici, pripomni
drugi. "Ne, a is«'m bil, uli drugi
so pravili, kako je blo". "Ja, eni
so pravili. <la otroke jjosptnl saiui
niso razumeli je dostavil dru
gi. "Najbo kakor hoče", ga je
zutrkuil gopet prvi — "takrat,
ko se je zborovalo in sklepalo o
šoli, se je govorilo, tla se bodo
otroci nčili štiri jezike. Kakor z
irleda so i»a usmiljeuke učile otro
ke kar vse štiri jezike na en
bari". Veste kaj za tako "špra
bo" se pa Stri gel ne zmeni. "To
apraho rabijo taki gospodje kot
je Vaš Cučak, da potem lagljc
fehlajo. Kolikto takih 'gospodov
pa vzdržujete prav zaprav tu
kaj* — "Vseli je šestero ali tri
pa iv. I o je tri sestro pa tri moš
ke, to je napredek, ne?" "Sur.
napredek pa lak!" "Lepo plan
tažo vdržujete, treba l>i bilo samo
še vsakemu eno afuo".
"Vaš napredek je velik, /ato
bo vzel not. vo eelih •"> strani v ti
sti knjigi, ki izide iu ki jo kar
gotovo dobite ell i/"!is \ Vašo bi
blioteko. "
Salute e revedeni! "A. i»«»
vorite t ti« i i taljauski". upraša
eden radovednežev - ala bisog
nia' ('•<. \s.> avstrijske ie;;ikc
voriin : angleški je za nameček.
1/. Rima sem že dobil ponudbo /a
misijonarja meti avstrijskimi
podaniki \ inozemstvu. kajti
Wiin pa ofi.-jjelna Avstrija dela
jo nato, da ustanove po celem
svetu Avstro Rimsko sveto kato
liško državo. Ampak jili gleda
mož. /a take reči ne dam svojih
jezikov." —
Well, pa gild baj, moram iti
na 11 rej. kličejo me v eno naselbi
no, ki je tako napredna, kakor
vaša.
I*a brez zamero.
Vaš Jaka.
S D P. Z SLEDI PRINCIPOM
S. N. P. J.
Zastopniki in zastopnice Slo
\ a tiske Delavske Podporne Zveze
zborujoči na izvanredni konven
ciji v < 'levelandu, Ohio, so doka
zali. da gredo / duhom razredno
zavednega delavstva sporazumno
naprej. Z veliko večino in brez
vsake stvarne opozicije sprejeli
So več točk v svojo ustavo in pra
vilo, ki so za nas Jugoslovane ve
likega zgodovinskega pomena.
Prva važna točka, ki so jo zho
rovalci z proti 2. glasovi spre
jeli. je za združitev S. D. P. Z. s
S. N. P. J.. Izvolili so odbor, ka
teri naj se vdeleži za to odločene
seje. dne 14. jan. 1!»14 Druga va
žna točka je tudi ta, če pride do
združitve med naprednimi pod
pornimi organizacijami, da so
zborovalci z 43. proti 7. glasovi
sprejeli predlog, s katerim se o
dobrava resolucija sodr. Moleka,
sprejeta na peti redni konvenci
ji S. N. P. .1. v Milwaukee, Wis
Zelo pomembno bilo je tudi to.
da je 42 društev po svojih dele
gatih zahtevalo, da postane "Pro
letarec" uradno glasilo Zveze,
kar se je tudi zvršilo.
Vsak tir i, ki j«* imel priliko pri
sostvovati konvenciji, je V»il pre
pričan, da j«1 bila razredna za
vednost globoko vkoreninjena
pri zborovaleih. Zelo se je pazi
lo na to, da se j«* ustavo in pravi
la naredilo v smislu princip«v ;*«•
rednega ilelavstva. Obžalovanja
rredno je, da se je morala radi
nepravilnega poslovanja v glav -
nem odboru vršiti izvanrednn
konvencija. Vendar sem pa pre
pričan. da bo ravno ta konvenci
ja dalckosežnega pomena ne le
članom S. 1). 1\ Z., ampak za vse
druge slovenske podporne orga
nizacije v Ameriki. Delegati in
dclegatinje so dokazali, da jim
je v resnici za napredek in za
združitev. Vse morebitni sebični
nameni morali so se vmaknit! «.te
lovanjn za splošen blagor. Kaj
takega morajo storiti le oni, ki
so delavci in poznajo mizerni po
ložaj delavstva.
Nadalje se je na tej konvenciji
dokazalo, koliko upliva ima slo
vensko nepristransko (kapitali
stično) časopisje v Ameriki na
delavstvo. Od kar se je zaključila
konvencija S. X. I'. J. pa do iz
vanredne konvencije S. D. 1'. Z.
je to časopisje kričalo in upilo:
"Politiko in strankarstvo ven iz
podpornih organizacij
Ravno ono in isto časopisje se
ne spodtika in se tudi ni nikoli
nad katoliškimi podpornimi or
ganizacijami med Slovenci v Ame
rrki, ako ravno so te organizacije
od začetka svojega obstanka pa
do današnjega dne bile pristran
skp in delovale vetlno in povsod
zoper vs«ki napredek delavstva.
Fri t«-h organizacijah se član ipo
dolmo ne obnaša, a ko le pri aeji
ne prekrila in moli ojeusL su
spendiran ali celo izključen je,
ako lie prinese na sejo listka, da
je odpravil tvojo velikonočno
spoved. No naše " nepristransko''
časopisje ne vitli tega, opazilo j''
pa takoj, ko se je S. X. I'. ,J. po
svojih sborovalcih na konvenciji
v Milwaukee, Wis., malo bolj ra
dikalno izrazila, kot so navi "de
lavski" gospodje želeli. To je bi
lo dovolj, oziroma več kot je bilo
tem gospodom po volji. I/vršil se
je takoj zahrbtni napad, kateri
se pa ni niti od daleč najmanj po
sreči!. Da je'to resnica, nam je
.jasno dokazala izvanredna kon
\ ene tja S. I>. I*. Z. .pri kateri so
člani -komj izključno s;nni na
\ ;i i i ii i delavei, ki imajo p:i to bo
lt ven, * 1 ji za vsa jo sistema se
tanje kapitalistične družbe v ka
t.-ii je dovoljeno i/koriščati člo
veka po človeku, da eni delajo,
n 11 i • - i i«■ in žrtvujejo svojo ob o
iro življenj' ,i samopašnost ne
kaieiihi Ker s.- pa •lunstvo S. I>
jr. V., zaveda teira. se zaveda tudi.
da /na kje je njmii i"
kaj niora bit. njen prineip. l,<>
L'i.'uo. radi t• '_m se tudi posta
vila n« «•. oje delav - o »tališre in
n > 'dila principom in t akt ki
nr/redno z«\ ••dueg.i delavstva.
Kot navadno. -koro gotovo bodo
tudi :i /borovnici in članstvo na-1
' adciii ratli svojejrn >tali»-'*a od
"nepristranskega" časopisja. Le
naj l>o. Članstvo, d- lavei lip bodo
'rpeli uii"-. L"i'iiii pa š,- manj od
teh morebitnih napadov. Xasprot
no. prep'i alo l>» še bolj kot
kidaj poprej, da mu j • t časo
nisji- siiiHi'ii sovražnik. IV svo
jem prepričanju se bode tudi
ravnalo in postopalo proti svojim
zahrbffiim sovražnikom. tiko kot
se iKistoi>a s v vražtiikoin.
t' I a 11 s t v *1 s. |» r /. j. | m |a||.
ko poucsnd na svoje / bOPOTalco
na konvenciji v ClevMandll. ker
Zvezo >o postavili na pravo de
lavsko stališč«. Brezdvomno po
zdravlja!«- jili bodo tudi vse res
tiično uapreiln- delavske organi
zaeiji in njih članstvo.
F. Podboj.
TISKOVNI FOND ZA DNEVNIK
I,. Grebena k. Wasson, 111. t .50
.1 Hrinšek. (Iiisliolin. Minn -.2-"»
Dobrotnish-či. ('lii«-:»tr<>. 111. -.50
.Ins. šega. Wilton, N. l>. .. 1.00
K. !»itn, (iirard. Ohio 1.00
Ignac Marinchek. Bear
Creek. M out uoslal za sle
de8e:
SI Jerman —.20
.1. Jerman —-10
M. Markovih —.10
N. Markovi* ' 1.<H>
A. Obiti —.1"»
K. Kiliaril —.25
J. Fax —.25
J. Hodnik —.20
J. Vertin . —.25
L. I le rtič —25
R. Krive —-25
M. Riiiard —.25
M. Mlakar —25
F. Herman —.25
F. Ilrecelj —.25
F. Daniček -—.2.»
•T. Itobeii —.2.)
1$. Platiinšek —-25
Frances Herman '-•>
Annie Planinšek —.25
Marv Daniček —.25
.F. Plut —.25
J. Marinehek —.25
Zadnja izkazana svota .. l:W.45
Skupno ilo danes 142 55
,* J*
Mednarodni kongres transport
nih delavcev. s mednarodni kon
gres transportnih delavcev se vr
ši \ Londonu lo. 11.. ]2., in 18»
junija '. I. Prostore, kjer se bo
klghgres vršil. bilno pravočasno
naznanili. 1 je bledeči
dnevni red: 1. otvoritev in kon
stituiranje odljgra: 2. I*or<»eilo
osrednjega sveta: a splošno in
blagajna: 1» vprašanje organi
zacije in taktike; <• tisk; d) pred
logi. :1. pravni položaj nastavijen
eev prometnega obrata, 4. raz
sodišča za delavske spore. 5 izvo
litev in določitev kraja za prihod
nji kongres.
Razprave se vršijo pred vsem
v plenumu, ko bode potrebno o
posameznih tiočkah, zlasti o toč
ki 2 d, posebno poklicne konferen
ee. se nadajuje razprava po kon
čanih konferencah poklicnih sku
pin in se bo posamezne predloge
ali sprejelo ali odklonilo. Vsaka
pridružena organizacija ima pra
vico poslati delegate in sicer do
KNHt članov i>o enega. od Hnh» »lo
5000 po dva in z« vsaki liadaljnih
10.000 elauov še »o enega delega
ta. Stroške delegacij pokrivajo
organizacije same. Razpravljalo
se bo v nemškem, angleškem in
francoskem jeziku. Kvcutnelne
predloge je poslati takoj tajništ
vu kongresa. Delegate organiza
cij, ki ne pripadajo internacBona
li transportnih delavcev, se sprej
me kot Rotite. Število, ime in po
klic delegatov je čimprej nazna
niti tajništvu v Londonu. \;i tem
kongresu ho zastopana tudi eent
rala železniške organizacije v
Avstriji.
Zločini kapitalizma, IVel krat
kim je neko hraziljansko podjetje
vrglo v morje šest milijonov vreč
kave. Da hi zmankalo kave na
svetovnih trgih in <la hi se /am >
gh> tako vzdrževati visoke cene
na tem pridelku, je podjetje uni
čilo sset milijonov dobre kave!
Taki kapitalistični manevri niso
trgovskim špekulantom novi in
se ne omejujejo le na kavo. Pod
jetje \ Kalif rniji je vrglo v
»cchii tiso- vagonov krompirja in
ogromne količine -ehule. jabo'V
itd I'" izgov v trirovski'ga ^su
-likata se 11« 1 iilač.i izvažanj"
1 vsled previs stroškov vozil -
in- . . . Na lak način se uničuje
/ivljensk • potrebščine in se im
varja visoke cene na ži\« /u. Med
telil ko na ii» in tisoče i|eln\
ee\ ne ve kako naj ' i preživ« . s,.
i>e in s v. i je ilružiue. uničujejo ka
pitalistični požrešni špekulanti,
potrebne naravne pridelke. l'a >•
bo trdilo, ila .i-- delavski hoj vzr k
draginji!
Stavka zelezmcarjev na Špan
skem. Med železniškim osohjcm
katalonske proge vlada hudo raz
burjenje vsled brutalnega posto
panja železniškega ravnateljstva,
ki je odpovedalo službo predsed
niku organizacije, ker je ta na
javnem shodu kritizral discipli
narne ukrei»e železniške direkci
je. Najbrž ho zaradi te neuteme
ljne in krivične odpustitve sodru
ga izbruhnila stavka na katalon
ski progi. Ravnateljstvo je odklo
nilo zahtevo deputacije, da naj hi
se odpuščenega sodru ga Rilmlta
zopet prevzelo v službo, v kljub da
je deputacija izjavila, da se 1» de
v nasprotnem slučaju takoj pri
čelo s splošno stavko. Ravnatelj
stvo skuša v posebni okrožnici na
naslov vseh nastavljencev zago
varjati Uteillcljlliofit odpustitve so
«lrii'ra Ribolta. Ohlast je že ukre
nila vse potrebno za vzdržavan
je "javnega reda".
Mulberry. Kans.
V današnjem dopisu se ne ho
deni bavil s znanstvenim socializ
mom ali pa s kakšnimi pobožnimi
vprašanji: tem vet" hočem le ce
njenim rojakom nekoliko opisati
moj žalosten položaj v kateremu
me je pripravila bivša moja »o
proga, katera jo je dne 30. aprila
popihala z nekim pri meni sta
nnjočim Franc Pire. Pobrala sta
mi ves denar, katerega sem težko
zaslužil. Pire se je tudi preskrbe!
/. mojo obleko, uro, verižico in
prstani. Vzela sta mi tudi dve
hčerke, najmlajšo in najstarejšo.
Omenjeni zaljubljeni parček po
dal se je proti Št. Louis, Mo. To
rn j cenjeni rojaki, apeliram na
vas. da ako kateri zve za njihova
stanovanja, oziroma naslov, naj
mi naznani, za kar dobi na
grade. Meni ni za ženo. pač pa;
mi je za moje hčerke, katere hi
rad rešil iz rok teh dveh falotov
Tukaj vam j»- kratek opis
Frank Pire j«- sine 27 let. ter j>
gov dobro rejetii obraz ne kaže
nič kaj prida. V Zjedinjenili
državah je š«- le 7 mesecev. Itojen
je v I»oe.ee pri Poželi na Štajer
skem. Poleg slovenščine govori
nemški in italjniiski jezik. — Ona
je iste starosti. Njeno dekliško
ime je bilo Frančiška Stropnik,
rojena v Šoštanju na štajerskem
Hčerke so: starejša je stara 7 let.
rdečeliena. belih kodrastih las.
ter govori slovenski in nekoliko
angleški jezik. Mlajša hčerka jm
je stara 2 leti, ter istotako belili
in nekoliko kodrastih las. Kedor
najde to družino, naj samo vpra
ša starejšo hčerko, kje je njen
oče. Hčerka bode gotovo pove
dala, ker me je nad vse ljubila.
Prosim cenjene rojake, da kedor
ta parček zasledi, da naj mi ta
ko j poroča na dolenji naslov, za
kar mu bodem jako hvaležen.
•Tohan ( ermošnik,
K. R. 2, box 172
Mulberry, Kan«.
(Advertisement)
ADVERTISEMENT
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
je najceneje in nalbol) sigurno.
'• Naša parobrodna poslovnica je največja
na Zapadli in ima vse najbolj&e oceanske
frte (linije). Sifkarte prodajamo po
kompanl|sklto cenah.
PoSlLJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA.
Kiupar Državna Hanka kupufe In prodala In zamen|u|e denar vseh držav
sveta. — Pri Kasparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, brez odbitka. —
Največja Slovanska Hanka v Ameriki. — Daje 3 } obrt« ti. — Slovenci postre
ženi v slovenskem |ezlku. — Hanka ima $5,318, £21.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., S
\ POZOR BRATJE SLOVENCI!
Ali že vest« kje je dobiti najbolje« mes po najnižji ceni? — Ootove
V t novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici
Ferko Bros., 270—1st Ave. in Park SI.
? Tu se dobijo najokusnejie sveže in presajene KKaNJ.SKD K1a>
BASE. kakor tud: jetrne In krvave domačega iadelka ter najokusnejA*
PREKAJENO MESO; vse je najnižjih cenah.
X Pridite in prepričajte se »umi e nabili cenah kakor tuli knko»o»t
•S uaxcga bla^a
j NIZKE CENE IN DOBKA POSTREŽBA jo uaie
Ne pozabite nt« ' r.<j ob-kati v •>-i- novi mesnic) v J<« Tr-.tmk«
4 v en poelopju.
£ MILWAUKEE. WIS. Telefon: South J5lk
i CLEVELANDČANI POZOR!
Belaj & Močnik
I 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo
moderno trgovino z vsako vrstno moško opravo.
Izdelujeva obleke po na)novejši modi.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1.900.000.00
JAN KAREL, i J. F. ŠTEPINA
PREDSEDNIK. A i BLAGAJNIK
Nafte podjetje je pod nadzoratvom "Clearing Housa " čikaikih bank,
torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta bank« prenrzema tudi ule
ge poitne hranilnice Zdr. držav. ZvrAuje tudi denarni promet 8. N P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 {»opoldne; v soboto je banka
odprta do 9 ure tvcder; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne.
Denar vložen v nafto banko nosi tri procente. Bodi t« uvejeteni, da
je pri nas denar naložen varno ln dobKkanosno.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, 111.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO"
in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
Restavracija in kavarna
''Jugoslavija".
1134 — W. 18 Str., CHICAGO, ILL.
— Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijskc cigare! —
^ E. RICHTER, lastnik. 1
» » »♦«
Conemaugh Deposit Bank
54 MAIN STR. CONEMAUGH.- PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne ulotre plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, W. E WISSINQER,
predsednik. • blagajnik.

xml | txt