Proletarec. [volume], July 29, 1913, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Ll«| M koristi delav
skega Itudstva. Delav
ci to opravičeni do
kar pr.->duclra|o.
THia paper la devoted
to the tntereeta ol tKe
working class. Work
•rs are entitled to all
what they produce.
Stev. (No.) 307.
••coo4-«A«a D*c-«. 1907. *i th« post offlc« n. - . .
ttchtaftfn ni undot thm Act «f c<Kifre». of M^rch 5rd. ik?v. Office: 2146 Blue Island A*e.
"Delavci vseh dežela, združite se'
Chicago, 111., 29. |ull|a (July) 19I3.
PAZITE!
na številko v oklepa|u
kl ee nahaja poleg va
šega naslova. prilepl|e
nega a poda) ali .
na ovitku. Ako (308)
|o številka . •
teda) vam s prihodnjo
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo ponovits |o tako).
Leto (VoL) VIII.
Generalni štrajk v Copper Country.
25.000 rudar|ev ustavilo delo v Calumet, Mich.
In okolici. — Za več)o plačo, osem ur dela
ln prlznan|e unl|e. — Cela državna mi
lica poslana na lice mesta.
Kapitalistični Usti zavijajo resnico.
V Calumetu. Midi., eni naiveč
jih slovenskih naselbin v republi
ki in v središču bogatega polju
bakrenih rudnikov na zgornjem
mickiganskem polutoku, nazva
nera '-'Copper Country " (domovi
na bakra), je zadnjo sredo izbruh
nil velik štrajk rudarjev. Pozivu
na štrajk, ki ga je izdala Western
Federation of Miners, se je odzva
lo okrog 18.000 rudarjev, ki dela
jo pod zemljo in TOOOdelavcev lia
površju v rudniških mlinih in o
stalih delavnicah: skupno je za
štrajkalo približno 25.000 delav
cev, med katerimi je nedvomno
pet tisoč Slovencev in ravno toliko
Hrvatov. Po narodnosti je največ
Fincev.
Štrajk je splošen po vsej Cop
per Country. Poleg številnih rud
nikov Calumet & Ilecla družbe, v
katerih so rudarji ostavili delo do
zadnjega moža, bo prizadeti vsi
sledeči rudniki: Tamarack, Oceo
la. "Wolverine, Centenial, Mohawk.
Ahmeek, Champion, Baltic, Tri
mountain, Quincy, Isle Royale, 8u
peror. Franklin, Greenland, Mass
Mine in par rovov v Keweenaw
Country. Vsega skupaj počiva o
krog 50 rudnikov. Tem se v krat
kem pridružijo tudi mlini in rudo
izpiralniee in topilnice v Lake
Lindenu in Ilaneoeku, kjer imajo
še dela samo za par dni.
Kapitalistični listi so sprva raz
nesli vest, da so bili rudarji iz
prti, tla je Cafnmet & Ilecla draž
ba prehitela delavce in zaprla ja
me še preden je unija izdala po
ziv na štrajk. J. K. A111 ill, tajnik
lokalne calumetske unije, pa brzo
javno zanika to vest, da ni res ta
ko. On pravi, da so rudarji usta
vili delo na poziv unije in se soli
darno odzvali do zadnjeira moža.
Antill tudi zanikuje vest kapitali
stičnih listov, da je med štrajkarji
samo 20°£ mož organiziranih; na£
I pa je 90$ rudarjev v lokalni
' uniji.
Rudarji zahtevajo priznanje li
nije, osem ur dela in $3 dnevne
minimalne plače. Razen tega za
htevajo, da se imata namestiti
dva moža k vrtalnemu stroju na
mesto jednega. kot je sedaj. Ru
darske družbe so prve dni štrajka
odklonile vsako pogajanje z ru
darji. 1'nijski uradniki in zastop
niki štrajkarjev so pripravljeni
na konferenco z družbami, da se
pogovore o zahtevah rudarjev:
družbe so pa do sedaj odbile vsa-,
ko prisostvovanje pri konferenci.)
Vesti o nemirih.
Calumet. Mich., 24. jul.—(Poro-j
čila 'Timed Press".) Cela na
rodna garda države Michigan je'
poklicana na lice mesta. ftardaj
šteje 3200 mož. Serif Crane je
brzojavil governerju /a vojaške
čete, ker so po njegovem mnenju
nemiri neizogibni. Prejšnji dan
so bili majhni spopadi pri rovu
št. 4, ko je par rudarjev hotelo
na nočno delo, toda štrajkarji so
jih odvrnili. Kapitan Thomas Ma
thews je bil terpen in odpeljali so
ga v bolnišnico. Okrajni šerif je
zaprisegel čez tisoč depntijev,
med katerimi je veliko rudniških
bosov. Štrajkarji so na več mestih
pregnali depmtije od rudnikov in
jim pobrali policijske zvezde s
prs. Delo povsod počiva. Rudarji
zahtevajo, da se imajo odstraniti
tudi neunijski uslužbenci pri sc
salkah v jamah in na njih mesto
morajo priti linijski možje. Štraj
karji niso zato, da bi tudi Resalke
počivale, ker je nevarnost, da vo
da zalije rove, toda dotičniki mo
rajo biti nastavljeni iz unije. V
Ahmeeku se je rudarjem posrečila
prsiliti družbo, da je nastavila li
nijske može pri sesalkah; v rovih
Calumet & llecla pa sesalke po
čivajo in voda ima prosto pot.
Calumet, Mich., 25. jul.—Včeraj
so se vršili ponovni nemiri. De
lavci v strojedelavnieah na llecli
se niso hoteli takoj odzvati {»oži
vil rudarjev, da naj opustijo de
lo, vsled česar so jih nekateri
mladi fantje iz štrajkarskih vrst
hoteli pregnati iz delavnic. Pri
skočili so deputiji in vnel se je
boj, v katerem je baje počilo nad
sto strelov in okrog trideset oseb
je bilo ranjenih. Governer Ferris
je »poročil, da pride v soboto cela
draiavna brigada miličarjev v
Calumet.
Chicago, 25. jul.—Danes se je
odpeljalo čez Chicago 2500 voja
kov državne michiganske milice v
zgornji Michigan, kjer je strajk
v bakrenih rudnikih. Vojaki so
prišli iz Lausinga in peljejo se
boj municije za tri dni. Poleg ve
Čine pešcev gre večje krdelo ko
njenikov in tudi tri poljske tof>o
ve peljejo seboj. Vojaki imajo bi
ti v soboto že tam, nakar bo raz
glašeno obsedno stanje, ako se s«
pojavijo nemiri. Governer Ferris
I »o j de osebno v Copper Country,
kjer bo komandiral vojaške čete.
Veliki shodi rudarjev.—Voditelji
štrajka skrbijo za mir.
Calumet, Mich., 25. jul.—Včeraj
so se vršili veliki shodi rudarjev
v Ahmeeku, Mohawku, Hancocku
in v South Range. Na wakeui teh
shodov je bilo od dva do tri tisoč
štrajkarjev. Govorniki so priporo
čali rudarjem, da naj deLajo po
vseh svojih močeh za mir in red.
Calumet, Mich., 25. jul.—C. E.
Mahonev, podpredsednik Zapad
ne rudarske zveze (Western Fe
deration of Miners), je prišel sem
kaj in prevzel vodstvo štrajka.
Mahoney zastopa predsednika Mo
vera, kateri je v Evropi. Maho
nev izjavlja, da bo preprečil vsak
nemir in če pride še do kakšnih
izgredov, ne bodo tega krivi ru
darji, tmveč oboroženi hlapci ka
pitalistov, ki hočejo izzivati straj
karje. Obenem bo Mahonev pred
ložil družbam zahteve rudarjev in
predlagaj konferenco za pogaja
nje. On je strogo proti temu, da
bi neunijski možje oskrbovali se
salke, čeprav voda zalije rove.
"Rudarji v Copper Country"
— pravi Mahonev — "so bili pri
siljeni zaštrajkati. Nikjer se ru
darjem ne godi taka krivica, ka
kor ravno tukaj. Rudarji so naj
slabše plačani. V Butte, Mont.,
kjer se prodaja baker po 15 cen
tov funt. je najmanjša plača
$3.75 na dan. Ravnotako je v Ari
zoni. V Copper Country pa pla
čajo komaj $2.00 do $2.%0 z« tri
najst ur dela na dan. To se mora
odpraviti."
Governer noče posredovati.
Calumet, Mich., 2fi. jul.—I"ni{ed
Press.) Podpredsednik Mahoney
je včeraj brzojavil governerju W.
N. Ferrisu v Lansing, da naj pri
de v Coppe Country in skuša po
sredovati med rudarji in družba
mi za spravo in mir ,ter naj bo
kmalu tukaj, lako da ne bo treba
vojakov niti vojnega stanja. Go
verner je odgovoril, da se morajo
delavci in družbe sami domeniti
glede sprave in da on ne bo nič
posredoval; vojaške čete — pra
vi governer — morajo pa kljub te
mu v okoliš štrajka, da ohranijo
mir (Kajpak! Mir v senci bajone
tov in pušk!)
V Calumetu je včeraj vladal
mir. Po mestu in okolici so se vr
šile velike demonstracije rudar
jev. Več tisoč rudarjev je koraka
lo po ulicah in od enega rova do
drugega, da se prepričajo, če niso
tam neunijski delavci pri seSal
kah. Večina gostiln je zaprtih. Tr
govino vse počivajo. Trgovci so
ustavili kupčijo na kredit in za
htevajo potov denar.
Splošna stavka.
(Izvirno poročilo.)
Cenjeno uredništvo "Proletarca":
Calumet, Mich., 23. juL—Danes
se je pričela splošna stavka pri
nas. Zahteve so $3.00 in osemurno
delo ,ter priznanje unije. Prosim
vas, potrudite se in dajte na zna
nje slovenskim delavcem širom
Amerike, da se za zdaj ogibljejo
tega kraja. Štrajk je pod vod
stvom unije W. F. of M., številka
naše podružnice je 203. Nadalnje
poročilo sledi.
Rudarji v železnih rudnikih za
štrajk?
Marxuette. Mich., 26. jul.—Ru
darji v železnih rudnikih gornje
ga michiganskega polotoka (Me
saha, Marxuette, (ioegebic, Mine
ral Range, Ironwood itd. se tudi
pripavljajo na štrajk Videči v
generalnem štrajku bakrenega o
krožja najlepšo priliko, da se po
tegnejo za svoje pravice, bodo u
stavili rudarji delo mogoče v par
dneh. Število teh rudarjev znaša
okrog 40.000.
Vojaštvo dere v bakreno okrožje.
Calumet, Mich., 27. jul.—Vojaš
ke čete bo pričele polniti tukajšnji
kraj včeraj že na vsezgodaj zju
traj. V posebnih vlakih so priAle
čete iz Big Rapid«, CJran Haven
in iz Muskegona. V celem Hough
ton Country je včeraj vladal mir.
Nekaj prask med deputiji in štraj
karji je bilo v Ahmeeku in Mo
hawku, k<? so rudarji pregnali ne
unijce od sesalk v rovih.
Vojno stanje še ni razglašeno
Governer Ferris izjavlja, da ne bot
prišel semkaj, dokler tra ne pozo
ve šerif.
Trust bakra hoče s pomočjo bajo
netov in pušk operirati
rudnike.
"The Milwaukee Leader" (so
cialistični dnevnik1' ima z dne 25.
t. m. sledeče posebno poročilo iz
Calumet a:
Calumet, Mich., 2f>. ju.—Trust
Iwikra namerava nadaljevati delo,
oziroma prisiliti rudarje, da se
vrnejo na delo, s pomočjo voja
štva. Zato pa je country šeriff,
zvesti hlapec Calumet & Ilecla
Co.. izposloval milico semkaj. Vse
torej kaže, da l»o zgornji michi
ganski polotok kmalu druga West
Virginija.Lastniki rudnikov se ob
našajo, kakor da se niti najmanj
ne ozirajo na protest rudarjev
proti neštetim krivicam, ki so jih
prizadjali zadnjim; magnatje bak
ra hočejo vporabiti vso politično
silo države, katera jim dobro slu
ži .proti štrajkarjem in postaviti
hočejo nasproti štrajkarjem mili
taristično silo, da pokažejo delav
npja jrvpjo .moč, č'~, tako znamo
mi, kaj hote vi preti nam. Vpra
šanje pa je da li se ho trustu bak
ra ta satanska nakana posrečila.
Prihod vojaštva v rudarske našel
bine je takoj naredil čisto druga
čen vpliv na rudarje, kakor so pa
pričakovali kapitalisti in njih po
litični hlapci. Rudarji se niso skri
li strahu in groze pred bliščečim
orožjem in uniformami, tenivrč je
prisotnost čet še bolj vzbudila srd
proti izkoriščevalcem in utrdila
njihovo solidarnost za vztrajanje
v boju do zmage. Resnica je tudi,
da so mnopi vojaki, zlasti v Na
rodni gardi sami rudarji, ki bodo
sotovo čutili bolj z delavci, kakor
pa z okrutnimi gospodarji, ki
enako izkoriščajo vse proletarske
sloje. Te vojake ho lažje nalnij
skati proti rudarjem, da bodo fdo
dili vsakemu migljcju tiranskih
kapitalistov.
Navdušenje za stavko.
(Izvirno poročilo.)
Calumet. Mich., 25. jul.—Cenje
no uredništvo "Proletarra". —
Splošni štrajk po vsi ok :oliei! V
torek zvečer je sklicala tukajšnja
podružnica W. P of M. zborova
nje, nn katerem so zbrani radarji
soglasno sklenili, da v gredo zju
traj wlrajkajo. In tako se je
zgodilo. Ostali smo vsi doma. Na
vdušenje za stavko je veliko. Za
htevamo $3.00 na dan, osem ur de
la, pripo/.nanje unije in dva moža
pri maš i ni v jami. Ktavko vodijo
Guy Miller, J. C. Lowney in .Janko
Teržic, vsi od Western Federation
of Miners. Kako dolgo bo štrajk
trajal, He vem. Hoj bo bud. Pro
sim, razširite v vašem eenj. listu
glas o stavki, kolikor največ mo
goče. Pozdrav!
Slovenski štrajkar.
FAKTA O M3CHIGAJNSKEM
ŠTRAJKU.
Število rudarjev: 1K.000.
Število delavcev na površju:
7000.
Rudnikov: Okrog 50.
Sedanja plača: $2.00 do $2.50.
Delavni ras: 12—13 iir.
Trust bakra naredi inilione do
larjev dobička vsako leto.
Miehiganski baker ima vedno
najboljšo ceno na trgu.
Calumet & Hecla Co., katera
ima svoj sedež v Bostonu, izpla
čuje mastne dividende — do 80%
— leto za letom svojim delničar
jem.
Cahnr.et & llecla ima v svojih
pesteh politično oblast v Calunne
tu, Hancoeku in v Hou*rtitonu.
Calumet & Hecla poseduje ves
svet iiven mestec Red Jackets in
Laurhmia in vse hiše izven teh
mestec, kjer stanujejo rudarji, so
lastnina iste.
Rudarji, ki kopljejo baker in
dajejo eksistenco celej Copper
Country in redijo tolpo kapitali
«tov v Hostoim — nimajo pa nič
drngtga, kakor ftnlj&ve roke in
batin«.
STAVKA DELAVCEV V LU
KAH.
Glavni odbor zveze italijanskih
delavcev v lukah v Savoni je skle
nil 8. t. in. da se razširi bojkot
ladij '"Societa naziouale" na vst
italijanske lukc. Zveza italijan
skih posestnikov ladije preti, da
bo izprla vse delavce po ladjah.
Nato odgovarja zveza italijan
skih ladjinih delavcev, da bo
proklamirala splošno stavko po
vsej Italiji. V Genuo je dospelo
včeraj 250 karabinerjev v pomoč
policiji.
Za Calumet in okolico.
Sodr. Frank Savs, ki se je rav
nokar vrnil iz Minnesote, je odšel
v Calumet, kjer se vrši štrajk ru
darjev. Govoril bo štrajkujoeim
pod vodstvom Western Federation
of Miners. Pobiral bo tudi naroč
nino za Proletarca. Sodrugom ga
toplo priporočamo.
Direktorij.
Sodrugi t
Vsled štrajka rudarjev v Calu
metu in okolici se nudi posebna
prilika za našo agitacijo med ru
darji-štrajkarji. Potrebno je v
tem boju med delom in kapitalom
delavce privesti do spoznanja, da
leži njih moč nad nenasitnimi ba
roni rudnikov edino v solidarno
sti — v skupnem nastopu. Zato je
nujno, da se izdajo posebne brošu
rice in da se pošilja vsak teden
med štrajkujoče rudarje nekaj
sto iztisov Proletarca.
Da se pokrijejo stroški za to
agitacijo, je treba splošne gmotne
pomoči. Vsled tega je jugosl. soc.
klub št. 1. v Chicagi, na seji dne
26. t. m. sklenil, apelirati na vse
jugosl. soc. klube, da pošiljajo v
ta namen prostovolnje prispevke
za agitatoričen fond.
Sodrugi! Boj rudarjev v Michi
gan« je naš boj, zmaga štrajkar
jev je naša delavska zmaga; izgui
ba štrajka je izguba celega delav
skega razreda. Pomagajmo štraj
karjem s tem, da jim preskrbimo
dovolj poučnih knjižic in lista
Proletarca.
Prispevke je pošiljati tajništvu
J. S. Z. Ill N. Market St. ali pa
upravništvu Proletarca.
Rudarji v pravičnem boju
lfcUKK) rudarjev v Cooper Country je napovedalo boj svojim iz
koriščevalcem. Ogromna množica mezdnih sužnjev, ki je leta in leta
prenašala n a j goros t asnejše krivice pod železno peto svojih tlaeite
Ijev, je končno povedala svojim gospodarjem, tla ima dovolj krivic.
Kdor pozna razmere v dotičnem kraju, se ne bo čudil, temu. Že
leta in leta je bila situacija v Cooper Country podobna spečemu vul
kanu, kateri je le čakal prilike, da izbruhne z velikansko silo. Stavka
rudarjev ni nič drugega kakor opravičen odpor užaljene delavske
duše, ki ne more več prenašati bremena in batin. I*rotisila je tiran
skega kapitalističnega nasilja.
Dvajset let so rudarji v Calumetu in okolici mirno prenašali udarce.
Ravno letos je dvajset let, odkar se jc tamkaj vršil zadnji štrajk,
kateri pa ni bil proti sedanjemu štrajku niti senca. Tisti štrajk je
bil zgubljen, s tem je bila izgubljena tudi vera delavca v samega sebe
— za dolgo vrsto let. Od takrat je vladala med starimi rudarji vera,
da je vsak nadalnji štrajk v Cooper Country nemogoč. In mnogo jih
je starih rudarskih veteranov v Calumetu, ki so v to verjeli morda
še do včeraj. Na drugi strani je pajl'alumet & llecla Co. na razvalinah
razbitega štrajka z 1 1893 zidala svojo silno moč.Slovenei in Italijani so
bili popolnoma izključeni iz njenih rudnikev za dobo sedem let, češ
da so bili oni povzročitelji tistega nesrečnega štrajka. Pozneje, ko s«
si Slovenci in ostali pridobili to "milost", da so smeli delati v ro<viii
C. & II. so bili izpostavljeni najgršemu šikaniranju. In rudarjem
drugih narodnosti se tudi ni boljše godilo. Padal je udarec za udar
cem. Največji udarec je pa padel na rudarje, ko je p«d nekaj leti
prevzel vodstvo rudnikov Calumet and Hecla družbe zloglasni James
MeNAughton kot superintendent ali vrhovni upravitelj. Ta človek je
odvzel rudarjem še tisto trohico "ugodnosti", kar so jih še imeli.
Pred par leti je izposloval. da se je rudarjem znižala plača za 10%.
Pri vrtalnih strojih ali »vedrih so bili poprej trije možje, pozneje
dva; McNaughton je končno vzel vstran še drugega moža, tako
da je ostal pri svedru en sam delavec, kateri je do sedaj opravljal
tisto delo, ki so je nekdaj opravljali trije. Priganjal je rudniške bos
se, da so morali pritiskati rudarje vsak dan bolj in bolj. Nakladači
(trammers) so morali nakladati od časa do časa vedno več vozičkov
"Več bakra ven na površje, več bakra!" — je bila njegova parola it.
to za isto borno in zmanjšano plačo.
Na drugi strani si j»> pa ear McNaughton zgradil najgršo poli
tično mašino, kakoršne še ni bilo v Calumetu. Bil je obenem župan
Calumeta in vsa politična oblast se je koncentrirala v njegovi osebi.
Nastavljal je sam rudniške inšpektorje in kontroliral mestno oblast v
R*»d .Taeketu in v Lairrinmn. Skratka: bil je vse in eksistenca sleher
nega rudarja je bila odvisna od njegove volje.
Zato je moral priti odpor. Moral jel S to mislijo so se morali
sprijazniti tudi tisti stari rudarji, ki so verjeli v "nemogoče". Svaka
sila do vremena — in kadar je sila največja, mora priti protisila
Pravični boj rudarjev v Cooper Country je moral priti in končati
so mora z zmago. Z o?irom na dejstvo, da je v tem boju okrog pet tisoč
Slovencev, pet tisoč slovenskih mezdnih sužnjev, si smatra "Proleta
rec v dolžnost, da posveti temu boju izredno pažnjo.
Rudarji.
Sli ste v boj. da zmagate — ne da padete poraženi! Vaša zmaga
l>o zmaga vseh zvednih delavcev v Ameriki in vaš poraz bo zabolel
vse. ako i;a doživite. Zato je vaša sveta dolžnost, da vztrajate v tem
boju vsi do zadnjega!
Naj ne b« med vami slabotneža, kateri bi se oplašil in izdal
svoje brate v odločilnem trenotkn bitke. Stojte trdni kot skala za
svoje pravice in ne odnehajte niti za en las!
Vi ste moč. vi ste sila. ki lahko pridobi vse! Hodite solidarni! Ne
priinite za orodje tako dolgo'dokler družbe, vaši gospodarji, ne pod
pišejo vse vaše zahteve, kar zahtevate. Ako tega ne storite — tedaj
je ves vaš trud zastonj
Za vami stoji mogočna armada organiziranega delavstva: mo
tročna armada vaših bratov, ki so pripravljeni vsak hip. samo kadar
rečete, priskočiti vam na pomoč gmotno i moralno. Kajti vaš boj je
tudi naš.
Rudarji! Vaš boj je v dobrih rokah — vodstvo je vredno, da
mu ohranite popolno zaupanje. "Western Federation of Miners je or
ganizacija, katera je izvojevala že mnogo bitko v prid rudarjem po
Zapadu inizvojevala jo bo tudi za vas, samo če ostanete solidarni in
lisciplinarni.. Bodite mirni in prezrite vsako izzivanje in žaljenje od
strani oboroženih kapitalističnih hlapcev! Vaš boj je boj počivajočih
rok — ne pa boj pesti! To si zapomnite. Ne dajte prilike svojim tlaei
tcljcm, da bi vas zapirali in sodno preganjali. Poslali so vojake nad
vas z namenom, da vas zbegajo in raztrgajo vaše vrste in tako pri
silijo, da greste nazaj na delo — razbiti, poraženi. Ali ni je sile na
svetu, da bi prisilila nazaj v rudnike, dokler niso ugodene vaše zahteve,
iko ostanete mirni in složni ter neganjeni napram vsaki grožnji.
Obžalovanja vredno bi bilo. da bi vaš boj zahteval človeške žrtve in
kri, ki je tnko dragocena. Zato vztrajajte mirno.
Strajkate zalo, da zmagate' Ne odnehajte za pičico! In končno
vsi v unijo do zadnjega moža. Kajti združeni bote gotovo zmagali —
•tezdruženi pa padli!
Naprej za svoje pravice!
Naprej do zmage!
Apelujetno na vse zavedno jugoslovansko delavstvo v Ameriki,
la podpira svoje brate v Copper Country, ki so v pravičnem boju
noralno in gmotno .Pomagajte jim moralno s tem, da razširite glas
o njihovem boju na vse kraje in tako preprečite, da ne bo kdo šel
skebat gori. Pomagajte jim gmotno, da o prvem klicu priskočite z
denarnimi prispevki, ako bo stavka trajala dalj časa. Sedaj je čas,
da pokažemo, delavci, svoje bratstvo in slogo!
RUDARJI V COPPER COUNTRY MORAJO ZMAGATI!!