Proletarec. [volume], August 12, 1913, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Strajk ▼ Michiganu: Rudarji pred vhodom v jamo pred itrajkom.
(Chicago l>ailv Press.)
Nadaljevanje s prve strani 4,
kolono.
V New Yorku ibirajo skebe.
Ne York, 5. avg. — Zloglasna
firma za preskrbljevanje profesi
jonelnih skobov in pretepale v
"The Waddrfl & Mahon", 137
Mleeeker St., je "silno zaposle
na' 'te dni, kakor poroča po-roče
••alec "Milwaukee Lcade.ru". (KI
vseh strani sSbira profesijonelne
bume in propalice najnižje vrst«*,
da jih pošlje na prvi poziv v ba
kreno okrožje Michigana, kjer
traja štrajk. Vodja te firme je
«e odšel v Caluinet, «la pregleda
položaj in da sklene z magnati
hakra cigansko kupčijo, če potre
bujejo kaj njegovih barab. Ta
zloglasna tvrdka preskrblja kapi
talistom povsod, kjer je štrajk
večji del navadne pretepače. naj
nižje divjake in propalice, kar
jih zemlja nosi. Te barabe so na
vadno o borožene z revolverji in
drugim orožjem: zmuznejo se med
štrajkarje hlineč se kot njihovi
"prijatelji" in pri prvi priliki
izzovejo z vojaki ali s policaji
krvave pretepe in poboje, katerih
so potem navadno krivi le štraj
karji. Na ta način slabijo vrste
št raj kar je v in pomagajo uničiti
stavko. "Vandell & Mahon" dela
roko v roki z zloglasnimi BaKl
winei, ki so morili premogarje v
W. Virginiji in s Pinkertonci, ki
so "sadili dinamit na račun de
lavcev v Coloradi.
Priporočamo rudarjem, da naj
bodo do skrajnosti previdni če
pride ta sodrga v bakreno o
krožie.
Prva nakana, razdvojiti štraj
karje, je irpodletela.
Calumet, Mich., 6. avg. — (Po
ročilo "Milwaukee Ijeaderu".) —
Carji bakra so v torek nastavili
prvo past. da bi zanesli razdor
med štrajkajoče rudarje, toda
nakana jim je sijajno izpodlett*!a.
Najeli so nekaj starih ushižben
eev Calumet & Ileela Co., ki so po
'iOMnem rohovanju in garanju
popolnoma zakrknili za vsako
samostojno misel in tem "zve
stim" je bilo naročeno, da naj
skWeejo štrajkarje .kolikor nai
več mogoče na shod v mestno
dvorano. "Zvesti" so res na cesti
povabili gručo rudarjev, da naj
gredo na shod. Ker se linijski
^iodi vrše vsak dan, niso rudarji
nič hudega sluteči šli za njimi.
Tem so se med potjo pridružili še
drugi in tako je četa narasla na
p«r tisoč mož in v k rat kern ie
bila dvorana napolnjena do zad
njega kotička. 1'nijski voditelji,
ki imajo prostore dobrega pol
bloka od mestne (hiše. niso na
ravno nič znali o tem shodu, toda
sklenili so takoj, da shod izkori
stijo za unijo. Ko je bila dvorana
napolnjena, so se oglasili "zve
sti" in predlagali. naj neki Joe
Hfaton pre*lseduje. Nato so pred
lagali, da se izvoli odbor, v ka
terem bcxlo zastopane vse narod
nosti. Začelo se je imenovanje,
toda ko je bil odbor izbran in
imena prečitana, so spoznali knpi
talistični kolovodje, da je v od
boru večina linijskih štrajkarjev.
To jih je pogrelo in navzoči
bossjp so pričeli klicati, da mo
rajo unijei ven iz odbora. Sedaj
je pa stopil na stol Janko Terzič,
član eksekutive W. F. of M., in
v kratkih, toda krepkih besedah
povedal navzočim rudarjem, da
shod ni nič drugega kakor od
Calumet & Tleele nastavljena
pust. V trenotku so se St.rajkarji
vsuH proti vratom in kakor bi
mignil je bila dvorana prazna:
ostali so le kapitani, bossje in
"zvesti", ki so žalostno gledali
no praznih kotib. Komaj so p«
štrajkarji i73praznili dvtorano In
obstali v frrnčah zunaj na ulici sta
pridržala od OHk ceste dva toli
ka tovorna avtomobila, polna —
miličarjcv. Na zadnjem je oblast
no sedel lord Abbey. Kajpak,
"hrabri junaki" so prišli pre
pozno. — Dvorana je bila prazna
in avtomobila z vojaško sodrgo
sta zopet od frčal a.
Načrt j«- bil jasen. Carji bakru
so hoteli zvabiti št raj kar je sku
paj, napraviti med njimi zdraibo
in nemir in natančno ob določe
nem času je imela priti milica ter
udariti po delavcih. Strajkarji so
jim pa prekrižali načrte in dane*
vedo, kilo so tistih par kompanij
1 skill pod repni kov. ki so proti
njim in ki hodijo za kapitaliste
po kostanj v žrjavico.
Calumet, Mich., 7. avg. — «!en.
Abbey, komandant miliee. je iz
javil v interviewu, ila ne bo na
dlegoval "matere" Jones, katera
se mudi v bakrenem okrožju.
Dejstvo, da je ženska in njena vi
soka starost jo opravičuje pred
vsakim nastopom proti njej.
En sam skeb se je oglasil.
Calumet, Mich., 7. avg. Mil
waukee Leader. > — Baroni bakra
l>i radi na vse načine začeli / de
lom vsaj v eni jami. V lokalnih
kapitalističnih listih so še v torek
razglasili, da imajo delavcev, ko
likor hočejo, da so rudarji že iz
gubili vse veselje do štrajka in da
bodo le "lojalni" »prejeti nazaj
na delo. Raznesli so vest, da je
najmanj mož pripravljenih
prijeti za delo in da bo rudnik
odprt v sredo zjutraj. Toda ob
določeni uri je namesto "dva ti
soč lojalnih" — prišel — en sam
človek! Veliki bluff rudniških
carjev in podrepnih kapitalistič
nih listov se je razpršil v nič.
Uiularji — čast jim! — so lojalni
le samim sebi in ne dajo nič na
bluff.
Velikanski shod na Lauriumu.
Rudarji zahtevajo 'preiskavo po
zveznem senatu.
Caluinet, Midi., 8. avg. — Veli
kanski shod, kakoršnega še ni
bilo *v okrožju bakra, se je vršil
v sredo večer v 1'alestra Kinlcu na
bližnjem Lauriumu. I*r<>d shodom
se je vršil gigant ni pohod rudar
jev iz ("alumeta na Lauritwn, ka
koršnega še ne pomni zgodovina
gornjega Mirhigana. Glavni go
vornik na shodu je bila mali
•Tones. Njen govor je bil ognjevit
in moški, kakor da bi ne govorila
STletna ženska. (Jovorila je iz
srea, kakor pač zna ona in njene
'Anmcneee besede so flektriz^ale
ogrrmno množiio 12.000 delaviev.
Ko so vsi govorniki končali, ji*
bila predložena in soglasno spre
jeta sledeča resolucija:
Z ozirom na dejstvo, da je
pravkar končan e-den največjih
delavskih bojev v West Virginiji
s popolno zmaeo United Mine
Workers;
'/. oziroin na dejstvo, da so bile
proti preniogarjem združene vse
kapitalistične sile: denarne moš
nje operatorjev, Baldwin-Fezlovi
pretepali, iniliea, guverner in
vrhovno so«lwee z namenom, da
vzdržijo peonažo v državi;
z ozirom na dejstvo ,da so i>rišle
na dan vse lopovščine napram de
lavoem potom senatne preiskave,
katero je izposloval John W. Kern
in katero jo izvršil nepristranski
Martine s pomočjo ostalrli sena
torjev Reeda in Iloraha —
izreka jim delavsko 'ljudstvo v
Calnmetu gnrko priznanje v.n.
delo. ki so ga (senatorji) izvršili
v dobrobit svobode človeštva
Upamo, da je bil njih krepki na
stop na občo korist delavstva in
da bodo še zagovarjali delavsko
i stvar, kadarkoli in kjerkoli s«'
i oglasi klie trpečih in tlačenih.
Z ozirom na dejstvo, da so m
darji v bakrenem okrožju Michi
gan a apelirali na operatorje za
konferenco, katero so pa zadnji
zavrnili in ko so rudarji progla
sili štrajk, ho odgovorili t»pera
t.irji tisočerim delavcem stem, da
ho po svojem hlapčevskem šerifu
poklicali vojaške čete in uesram
ne Vaddelleve pretepače, da ]*>
hijejo mirne ljudi;
z oziroin na dejilvo, da je gu
verner preslišal naš apel /a odpo
klicanje čet in tla sam oseibno
preišče tukajšnji položaj, pač nam
pa daje blazne nasvete, da naj
konferiramo z operatorji, ki za
vračajo vsak tak sestanek —
in z ozirom na dejstvo, da je
postopanje girvernerja in rudniš
kih operatorjev v nasprotju z
interesi ne samo rudarjev temveč
cHe komunitete —
je zakljuv.-no, da delavsko 1
stvo v Calumetu na javnem sho
du ožigosa rudniške oj>«>ratorje in
guvernerja (flede njih indiferen
ee napram interesom rudarjev.
Dalje apeliramo na zvezni senat,
da prične s preiskavo ra/mer in
položaja v bakrenem okrožju in
da kongres sprejme /.akon proti
transportaeiji in deputizaeiji im
vadnih barab. Končno apel njem o
na kongres, <la naj takoj stori po
trebne korake v *vrho naeionali
ziranja rudnikov in premogoko
kopov, kajti dokazano je, ila po
sedujejo rudnike le v i/korišfa
nje delavcev in ljudstva vobče.
M. »I. Richard,
preda.
Vojaške čete odidejo — morda.
Calumet .Mich.. H. avg. Ne
zanesljiva poročila govor® da
odide gotc \ del milice od tukaj
drugi teden, ak<> ho po mnenju
komandantov "položaj ugoden."
• len. Abbey je sklenil, da t a k<• j
ne more odinrdati m Ličarjev.
(Gospod general ni tako sklenil,
temveč sklenila .je Calumet and
I Ma Co.. katera ima ircnerala in
governorja v svojem /epu '
Vlada preiskuje štrajk.
Calumet, Mich., H. avg. - \V.
H. Palmer, posebni < dposlanee
vladm-ga oddelka za delo, je došel
semkaj in pričel s preiskavo. Vče
raj je govoril z voditelji štrajka
in danes se snide z o|>eratorji.
Palmer izjavlja, da morda pride
trori sam tajnik delavskega od
delka zvezne vlade — Wrison.
Več rudarjev je danes pnelalo
svoje rodhinc — žene in deeo —
k prijateljem v Minnesoto in v
bližnje kraje izven Iskrenega
okrožja. To j<- dokaz, da se ru
darji pripravljajo na dolir in ne
izprosen boj, če s«' družbe kmalu
nc podajo.
Mass City, Mich.
(Slede stavke iz Ontonagon
•»kraja se no eita veliko skoraj v
nobenem listu, "lasi je ravno to
like važnosti, kakor v Houghton
in Keweenaw okrajih.
Hudokopi v Ontonagon okraju
so precej oddaljeni f»d onih v
omenjenih dveh okrajih. Stavka
je tudi v tem okraju eoinpletna
okoli rudnikov in rudarji imajo
moo, da jih tudi v takem položaju
lahko ol>drže, ako kompanije ne
priznajo zahteve.
V tern okraju še niso dohili
'"soldatov" in »ipati je, da jih
tudi ne ho, ker so stavkarji po
polnoma mirni in bojujejo pravi
moderni boj. Organizirani so i/,
celega okraja v eno unijo in sieer
št. 215. Zahodne rudarske zveze,"
to je osemindevetdeset odatot
kov. Za boj v tej postojanki so
rudarji dobro pripravljeni in
imajo dobro in premišljeno vod
stvo. Zvezani so tudi z okrožno
unijo bakrenega okrožja.
V tem okraju ni bilo za časa
tftavke še nobenega pretepa niti
krvolitja. Onn*ga.
Mother Jones, najbolj priljub
ljena agitatoricu iimv! pn-moirarji
in rudarji.
Nadaljevanj«* h [>rvc strani šeste
kolone:
Janko Terzif, sest firevljev visok
in plečat I >al mat i utre in elan eksc
kutive "W. F. of M." ter pove,
h svojim orjaškim glasom delav
cem. zaknj se gre, nakar so takoj
vsi delavci zapustili dvorano, ra
zuii par kapitalističnih 'cuckov'-]
kateri so vsak trenutek priprav
ljeni, tla za eden cent prodajo —
očeta in mater. Daairavuo se je
vsa ta komedija vršila že pozno
popoldan, vendar sem v sporazu
mi} eksekutive "W. F. of M."
takoi sklical shod v "Wilmer's
Hall", kjer smo v slovenskem, hr
vaškem in Mrs. Cannon v angleš
kem jeziku razložili delavcem ta
najnovejši kapitalistični trik in
takoj v povoju zatrli ta novoroje
ni nestvor. Sklenili smo, da v no
vo rojeno skebsko unijo ne poj
dejo delavci, nač pa naj družba
s svojim prevzetnim McNaughto
nom na čelu — ako jo že ravno
veseli — v svojo novo unijo orga-,
nizim — svoje mule.
Nad vse lep dan pa je bil v to
rek 5. augusta. ko je prišla vest,
da se oh enajstih pripelje z vla
kom med nas na Calumet znana
delavska horiteljiea "angelj ru
darjev" Mother .lones. Našo de
lavsko horiteljico, katera je po
sebno od zadnjega west-virginij
skega štrajka znana po celem ci
viliziranem svetu, smo šli čakati
na postajo v itiipoznntnem spre
vodu, kjer smo s«' razvrstili v
.spalir od postaje pa daleč gori po
oak cesti. Za eiioinosenidesetlet
no "mater" je bil pripravljen
rdeč automobil. Toda ona je iz
javila. ila se noče voziti v automo
bilu. pač pa da hoče "marčati" s
svojimi fanti. "Mati ♦Ion"*" je go
vorila v sredo ti. augusta v Pale
stra llallu" na Latirium. Velikan
ska dvorana — je bila premajh
na. To je bila največja delavska
parada in manifestacija, kolikor
i i h pomni zgodovina Calumeta in
bakrenega okrožja. Zal, da nisem
imel na ta dan prilike poslušati
prvoboriteljice delavcev. Na željo
eksekutive ' \V. F. of M." sem
š.-l z Jos. D. Cannonom in njego
vii soprogo Mrs. Cannon na "So.
Range" kjer smo imeli zopet
drug shod. Seveda sem imel zojjet
smolo. Naročeno nam je bilo na
Calumetii, da naj izstopimo na
"South Range" postaji. Ko iz
stopimo na tej postaji, ni bilo
nobenega človeka nikjer. Šli smo
do uradnega lokala "W. F. of
M . — toda tudi tamkaj je bilo
vse zaprto. Začudeno smo premi
šljevali. kaj vse to pomeni.
šele neki Finec nam razjasni,
da shod ni na "South Ranite"
pač pa na 1'ainesdale. Kaj storiti?
S f'annonom l»i šla teh "> milj peš,
pač pa je bilo sitno s soprogo, ki
je že stara nad 50 let, — pa Iti
tudi prepozno prišli na shod. Dru
žeča ni kazalo, kakor vzeti auto
mobil. Na shodu smo delavcem
pojasnili, da se nismo zato pripe
ljali z autoinobilom, da bi se sma
trali bolj "šport", ali nekaj več,
pač pa zavoljo napačnih informa
cij. Na tem shodu smo imeli za
govorniški oder—smrekov 'štor'.
Hvala vsem svetnikom, ker je do
sti "fštorov" v M isti ganu. Na
shodu ni bilo dosti Slovencev, pač
pa bratov Hrvatov. Ker sem trd
/2/irrnjec, sem b>l radoveden, akn
me Hrvatje razumejo. Vprašal
sepi jih. da me li razumejo, ali pa.
ako samo iz navade ploskajo. Od
govorili so mi. da me dobro razu
mejo in da moram "još dojti" na
"South Range.".
Danes. 7. augusta smo šli v
ogrom ne j paradi z našo "Mother
Jones" na čelu v 5 milj oddalje
ni Ahmeek. kjer je bila glavna
govornica "mati". Takih govor
nic. kakor je "mati", — se ne
stresa iz rokava. Dasiravno že 81
letna žena. katera je iz polne ku
pe pila grenkobo kapitalistične
družbe; zna vkljub temu s svojo
mladeniško ognjevitostjo, prepri
čevalno diab ktiko in s svojim či
stim in močnim glasom ljudstvo
navdušiti do skrajnosti in jih pri
dobiti za industrielni unionizem
in socializem.
Jutri 8. augusta pojdemo z
"materjo" na "South Range".
Poročilo o tem sledi kasneje.
"W. K. fif M." prične izdajati
za štrajkarsko okolico svoj list v
angleškem jeziku. List bode izha
jal po potrebi v obliki množina,
dokler hode trajal štrajk. Ako
bode nujno, izide vsak dan. Slo
venski listi, kateri odprto simpa
Strajk t Michiganu: Krjavohlafniki fakajo a aanitetnim vozom. «la bi
vozili — prebodene delavce.
tiziraio z nami. kh bodejo dobi
vali zastonj. Urednik lista bode
sodr. Jos. 1). Camion. poleg Job
Harrimanna najuplivnejši socia
list in organizator iz Californije.
Sodrugi, bratje slovenski de
lavci, čas je prišel, da pokažete
svoje zavedno bi usmiljeno srce!
1'omairajte svojim borečim se to
varišem v gigantnem boju med
delom in kapitalom z denarnimi
prispevki. Mar hočemo svoje bra
te prepustiti, da podležejo v bit
ki in da jim l>vK"ti 'trust bakra'
kateri nima srea. izpije poslednjo
kapljo krvi*! Ne. — Calumet,
sploh bakreno okrožje, eno naj
hujših kapitalističnih postojank
— mora pasti! Apeliram na soe.
klube, .lednote in Zveze, pa tudi
na vsako čuteče srce. da naj ne
pozabijo svojih borečih se tovari
šev v bakrenem okrožju v Miši
srauu.
Koliko časa bode trajal štrajk,
ne more ni kdo /a enkrat poveda
ti. Med štrajkarji vlada vzorni
red in disciplina. Kakor hitro |
pripozna družba unijo, — je
štrajk končan. Družba sedaj se-!
veda Ae pravi, da ne pripozna u-|
nii»'. Podpredsednik "\V. F. of
M." — Mahoney, kateri nadome
stil je pred. Movera, pa se je izja
vil, <la "W.F.ofM." rajši pomede
denar iz blagajne do zadnjega
centa in da mora poprej pekel za
mrziiiti. predno bode unija zgubi
la štrajk.
Frank Šavs, začasni organizator
za "Western Federation of
Miners".
Calumet, Mich.
Sodrugi! Kakor je imel pred
m* tako davnim časom celi svet
oči uprte v po»ientarsko Tripoli
tanijo. tako jih ima danes v Ca
lumet. Seveda je velik razloček
med bojem v Tripolitaniji in bo
jem, katerega bijemo delavei v
"Copper Contry". Nasi nasprot
niki imajo puške, samokrese in
celo topove. In mi nimamo niče
sar drugega, kakor odrte kosti in
še tiste bi nam radi prefrt.relili.
Pač pa imamo nekaj, ee«sar no
morejo premagati vse puške in
topovi in to je: zavednost, sloga,
— solidarnost. Delavei stojimo
kakor skala in bodemo stali do
konca, pa magari ako p. kapita
list um oči izpadejo od solz. Se
veda. kalumeške punce kaj rade
vidijo milieo. Kes, izvanredno
lepi ljudje so. Znkaj ko oni
sem prišli? Prišli so, da mogoče
pobijejo vaše brate ali očete.
Sod rug Frank Savs nas je obiskal
in je tiikaj. Imel je več shodov,
na katerih je gospode kapitalist«
prav doibro ožigosal. Ti) tudi na
County šerifa ni pozabil, ki nam
je poskrbel za svinec. Na tem
mestu izrekam sodrugu Kavsu
največjo zalivalo. Njegove besede
so dobro padale po današnjem
sistemu. Cpain, da bodejo rjegove
besede dober uspeh. — "Angelj
majnarjev", ali kakor jo Angleži
kličejo "Mother .Tones" je pri
šla iz. W Va„ da pomaga rudar
jem v bakrenem okrožju do zma
ge. 6. avg. smo imeli velikanski
shod, kakoršnega še ni videla
bakrena domovina. Na shodu je
govorila osivela starka Mother
Jones. Njene besede so zelo upiji
vale na ljudstvo. Marsikatero oko
je bilo rosno, ko je videlo, kako se
borj osivela starka att delavske
pravice. Kako se ne bi tudi mi
enkrat za vselej odpovedali več
nemu izkoriščanju po kapitali
stih? Calumet and Ueela Co. pla
čuje $121,050.000 delničarjem na
leto; mi pa stradamo. Do tukaj,
— in ne dalje. Bratje delavci,
držimo se! Izgubili nimamo ni
česar. pač pa vse pridrtbiti. Že
lim tudi. da bi nas Jaka Strigelj
obiskal in vzel v svoj register ne
kaj časopisov in one. kateri iz
delavskih rok kruh jedo, pa še
bivajo zoper delavce. — Sevtda
imajo — delnice. Slovenskim de
putijein pa svetujem, naj si obe
sijo zvezde na nos, tla jih bodejo
ljudje poznali. Ako jih pokažemo
slovenski javnosti s polnimi ime- ,
ni, bo to gotovo lepa east njim
in njihovim otrokom. Naj zado
stuje — še pridem! Pozdrav vsem
svobodomiselnim in zavednim
delavcem in delavkam po Ame- ,
riki!
Peter J. Spehar.
Delavčeva pesem! j
Kje poslopja lista so.
Ki sem jih zgradil svoja leta —
l'a prebivam v borni koči
Strah me je?!
Kje užitek tisti je, ko sem delal
noe in dan.
Ker p« moja deea joka —
Strah me je — brez prenehanja!
Kje ste bratje proletarel,
l)a kaj takšnega dopuste?
Ni pa srea za dobroto, vse le za
liojrinjo tru&ta!
Kje je angelj dobrotljivi,
O komur vsaki dan me je učila
mati t,
Prišel bode do spoznanja —
In ta angHj je — združitev pro
let aree v.
Popotnik.
Iz mladosti.
<).j preljuba ti narava.
Kje so upi mladih dni?
Pričakujem jili se vedno,
I'a jih le od nikoder ni!
Svita že se za gorami» —
Kaj pomeni nek' ta žar?
1'roletaree ti svetovni,
V ni proč okove /. rok!
Dvignimo pesti vsi skupno,
Stlačimo v temo moloha vekomaj!
Tja on spaiia — in ne drugam,
Ako hočemo, da žar nam sije
naravnost — proletarcem v obraz f
Popotnik.
Sodrugi!
Vsled štrajka rudarjev v Calu- !
metu in okolici se nudi posebna
prilika za našo agitacijo med ru
darj i-štrajkar ji. Potrebno je v
tem boju med delom in kapitalom
delavce privesti do spoznanja, da
leži njih moč nad nenasitnimi ba
roni rudnikov edino v solidarno
sti — v skupnem nastopu. Zato je
nujno, da se izdajo posebne brošu
rice in da se pošilja vsak teden
med štrajkujoče rudarje nekaj
sto iztisov Proletarca.
Da se pokrijejo stroški za to
agitacijo, je treba splošne gmotne
pomoči. Vsled tega je jugosl. soc.
klub št. 1. v Chicagi, na seji dne
26. t. m. sklenil, apeiirtrti na vs«- —
jugosl. soc. klube, da pošiljajo v
ta namen prostovolnje prispevke
za agitatcičen fond.
Sodrugi! Boj rudarjev v Michi
ganu je naš boj, zmaga štrajkar
jev je naša delavska zmaga ; izgut
ba štrajka je iiguba celega delav
skega razreda. Pomagajmo štraj- '
kar jem s tem, da jim preskrbimo
dovolj poučnih knjižic in lista
Proletarca.
Prispevke je pošiljati tajništvu
J. S. Z. Ill N. Market St. ali pa
upravništvn Proletarca.
SODRUGI!
Vsak socialist bo incral naročiti
"PROLETARCA", kajti list živi
samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti
"PROLETARCA", kajti to je pr
va naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno
plačati naročnino za "PROLE
TARCA", ker le na ta način se
zamore osigurati napredek naše
mu listu, ter ga povzdigniti v dnev
nik. Delavci na krov!
JAKO VAŽNO VPRAŠANJE?
"Ali sem že poslal zaostalo na
ročnino za "Proletarca"?
S« ne!—