Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, August 12, 1913, Image 4

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, August 12, 1913, Page 4, Image 4',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-12/ed-1/seq-4.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-12/ed-1/seq-4.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-12/ed-1/seq-4/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-12/ed-1/seq-4/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], August 12, 1913, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.5 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 12 Aug. 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-08-12/ed-1/seq-4/>

Newspaper Page Text

PROLBTAMO
Ust za nrmstK muvshca
LJUDSTVA.
UHAJA VSAKI TOMEK.
Lutmik in udajatelj:
apilnmU Sctattka tlikoroa dražba
» CMcafo. III.
Naročnina: Za Ameriko #2.00 ca celo
Uto, 1.06 aa pol leta. Za Evropo 12.50
m ealo leto, #1.25 ta pol leta.
p« d<Ktow<x-ti Pri tprtmmbi biralUt*
unfa nameniti Imli STAJI/ imulow.
PROLETARIAN
*
OwBtd and published Evksy Tussoat by
loath Sialic Workmen'! PubUsfeiag Compaay
Chicago, iiliuou.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične zvez« v
Ameriki.
ttubacription rate«: Unitt>>l States ami
Oauailu, #2.00 a year, #1.00 for half
yaar. Foreign countriei #2.50 a year.
#1.25 for half year.
Advertising Kates on aiWMMlt
NASLOV (AOORBSS):
"PROLETAREC"
Blue Island live. Chicago, 111
ŠE HOČEJO PRELIVATI KRI!
I'reditev balkanskih razmer so
zavlačuje in zavlačuje, boji se na
daljujejo, o gladki rešitvi ni go
vora. pač pa se komplikacije mno
že od dne do dne. Grof Khuen-lle
dervary j*» irael prav, ko je dejal,
<!a je pcilažaj skrajno kotifuxen,
motil se je pa zelo, ko j«* mislil, tla
mora priti zaradi te konfuznosti
kmalu do rešitve. Avstrija je živ
dokaz, da so 'koiifii/uosti včusi
lahko zelo dolgotrajne. Halkan
aka slika je pa prav taka, kakor
da hočejo državniki tam doli po
snemati Avstrijo.
Vojna, ki so jo zavezniki začeli
med sabo. je zločrnst vo. In z vse
mi izgovori ne zaslužijo nobenega
odpuščanja. Vsa družba političnih
špekulantov, kapitalističnih pro
fitarjev, vojaških št reber je v s
svojimi čednimi kralji je enako
odgovorna za to bestialno preliva
nje krvi. l*a tudi kdor se postav
lja na stališče, da j<* odločevali je
v. orožjem veasi neizogibno, mora
obsojati to razbojniško vojno, ki
bo toliko škodovala balkanskim j
narodom, da ga ni uspeha, ki hi
jim mogel nadomestiti strašne
vsestranske izgube.
Toda — pravijo, da se vojna ni
dala preprečiti. Saj j«> sami obža
l'1 j«".i0, imetoujejo jo bratomorno
in jokajo se ob rekah prelite krvi;
ali prelivati so jo morali. Ali se
daj? Srbi in (Irki so zmagali; Ru
munija je zasedla več (bolgarske
zemlje, nego je zahtevala. Bolgar
ska je nedvomno poražena. Sedaj
ji grozi še turška nevarnost. Če
mu je torej še treba nadaljevati
klanja, 'ko je Botgarska svečano
izjavila, da je pripravljena za di
rektno pogajauije, ki so ga zahte
vali Srbi in tirki in y.a takojšnje
ust avl jen je vojnih operacij?
I/. Belgrada in iz Aten razpoši
ljajo neprenehoma telegrame, da
Bolgarska zavlačuje mirovna po
gajanja. O teh vesteh je treba
vendar že enkrat povedati jasno
besedo. Konee mora biti bajke, da
je vse zlata resnica, kar prihaja
iz Belgrada. In ravno forsiraui
brzojavi o bolgarskem zavlačenju
so cč i vidno zlagani, z nepoštenim
namenom zlagani, izmišljeni za
to. da pokrijejo srbsko in pred
vse mgrško zavlačevanje.
Ko je bi In HoJtarski premaga,
na, se je najprej zatekla k Rusiji
in jo prosila za posredovanje. To
je bilo tako razumljivo in v zgo
dovini je toliko podobnih zgledov,
da je naravnost smešno moralno
zgražanje srbsko-gršktn državni
kov in njih žurnaiuuov. Razum
ljivo je tudi, da so Srbi in Grki
teahtevali direktno pogajanje in
da se niso navduševali za posre
dovanje. Kajti direktno pogaja
nje jim je obljuljalo več dobič
ka. Neumno pa je zameriti Bol
garski, da je iskala not, ki bi bila
5ua"njo ugodnejša. Ko so Srbi in
Orki rekli: Ne! — se je itak mo
rala ndati.
Tedaj je jxwlala Bolgarska svo
je delegate v Niš. To ni ravno
znamenje zavlačevanja. Toda v
Nišu niso dobili njeni zastopniki
nobenega opravila. Zakaj Orki so
se postavili na stališče, da ne raz
pravljajo o premirju, dokler se
ne podpiše preliminarni mir. Vo
jaške operacije se ustavijo tedaj,
kadar sprejmejo Bolgari vse mi
rovne pogoje.
Zdi se, da Srbija začetkoma ni
tako mislila. Tudi Rumunija, ka
teri se ->ač ne more podtikati pri
jaznost do Bolgarske, je pripo
ročala, da ae ustavijo vojne ope
racije in da se potem sklepa o mi
ru. Kralj Karol je sam brzojavil
Petru, Kooistantinu in NikoLi že
ljo, da bi se uvedlo premirje, češ,
da je nadaljnje prelivanje krvi
med zavezniki bre/koristno in da
\bi le tMUflabšalo položaj. Predtem
pa je bil Ferdinand brzojavrl Ka
rolu, da je Rolgarska pripravlje
na tisti hip ustaviti vsulko vojaško
akcijo in demobilizirati, ko store
tudi njeni tuaaprotufki.
Ali grška vlada je Ilutnuniji
odgovorila, da >naj se sklepa o
premirju sočasno s pogajanjem o
preliminarnem miru. Kuiuunija
je to sprejela, vendar pa je pred
lagala, naj se pred tem v Nišu
sklene, «la se ustavijo sovražnosti.
V ta namen je tudi immovala
svoja delegata, generala Coando
in polkovnika ('iiristesea. ter ju
poslala v Niš.
Jasno je torej, tla Rolgarska
niti ni imela prilike za zavlačeva
nja. Pač pa je Grška venomer si
lila v to, tla se nadaljujejo so
vražne operaeijc do tistega tre
nutka. ko ho podpisan mir. t V se
ima govoriti o zavlačevanju, je
torej treba v prvi vrsti imen. vali
Grško.
Nenadoma se ic pa tudi Srbija
postavila na grško stališče. |)a so
bili njeni nameni izprva drugač
ni. jd pravzaprav že dokazano s
tem, da j«' Srbija določila svoje
delegate za Niš. Konferenca v
Bukareštu pa je bila projektirana
kot mirovna konferenca: torej
je morala imeti ona v NLšu drug
namen. Ta ni mogel biti nič dru
zega kakor premirje.
Ožitmo je. tla Srbija nima vod
stva v proti-holgarski koalieji.
(Jodi se venomer to, kar hoče go
spod Venizelos. vloga gospoda
Pašiča je pa ta. da mu pritrjuje.
Tako vlada med obema vedno
"sporazum"' Tako se je dosegel
tud: "sporazum" zaradi premir
ja na ta način da je Pasič vtaknil
svoje mnenje v rep nt ./.polnil gi•
ško | ovelje.
To pa je bilo vendar treba ne
kako utemeljiti. In srbska vlada
je raztelegrafirtiin p.> svetu. <la
l.Sidpari »avl;:čujejo. da je nezve
stoha njih poglavitna lastnost, da
j i i.t ni zaupati in da bi izrabili
premirje le ;:a to. aa m vnovič na
padli Srhe in (irke. .Ne jtleile na
to, da ni tako :>pi*?vanjc bivših in
bodočih zaveznikov in bratov po
sebno lepo, je utemeljevanje nad
vse dvomljivo. Prav srbska in gr
ška poročila so samozavestno pri
povedovala, da je bolgarska ar
mada popolnoma uničena in nje
ni ostanki da so nesposobni za
vsako akei jo. Le od volje Srbov in
Grkov je odvisno, če se jim zlju
bi s svojimi četami inarširati v
Sofijo. Zdi se. da je na tem veli
ko resnice. Prav zato so pa srb
ske in grške pretveze oičeve. Ka
ko naj Bolgarska misli na to, da
še enkrat napade Srbe in Grke.
če je njena armada razbita in ne
sposobna? Za njenim hrbtom, par
kilometrov od Sofije stoji napo
sled tudi romunska armada. In te
ga, da je Bolgarski vseeno, če pro
dirajo Turki že čez njene star«
meje, tudi ne bo srbskemu tiskov
nemu uradu nihče verjel.
O kvalitetah bolgarskih držav
nikov lahko sodijo, kakor hočejo.
Mi jih gotovo ne smatramo t.u
-s*.- th;!:.-. -Km •».*. svcrjn.nv naiudu
storili groznega, jim ne bo odpu
ščeno. Ali zdaj gre za to] tla ima
Boljrarska vklenjene roke. da se
ne more geniti. da je volja njenih
političarjev in generalov t>rez po
mena; Bolgarska je miroljubna,
ker ne more biti drugačna. < e za
trjuje, da želi konec sovražnosti,
se ji mora verjeti, ker jih Jie more
nadaljevati. Ona tudi nima nob<
ne*ra dobička od novih bojev.
Nadaljevanje sovražnosti je —
če odštejemo Turčijo - poglavit
no v interesu Grške. Pasič in Ve
nizelos pripovedujeta, da bodo
srbske in grške zahteve zmerne.
To je beseda, ki pomeni, kar kdo
hoee. Bolgari ji očividno ne zau
pajo. mi pa ji ne verjamemo. Kaz
ini momenti kažejo že doslej, da je
grška požrešnost ogromna. TSTako
naj se n. pr. tolmači zmernost,
če pripovedujejo, da bodo Bolgar
ski jwi«*rli "celo" dohod do fi
ge jskegp morja? S tem je vendar
rečeno, da bi Grška rada pogra
bila skoraj vse egejsko obrežje -
tako pa tudi največji alkoholik
lahko o se*>i pravi, da pije "zmer
no".
V primeri z bolgarskimi in »rb
skimi so bila grSka vojaška dela
v prvi vojni precej skroama. Go
tovo je, dm ne bi bili prwli Grki
nikdar do Soluna, če ne bi bili
Bolgari in Srbi potegnili glavne
i turške moči nase. V vojni z Bol
garsko pa so imeli zopet Srbi
glavno nalogo; grško osvojevauje
luk in mest so pa bila tlela, za ka
tera bi bilo treba Homerja, da bi
napravil iz njih epohalna juna
štva. Lahko se torej pravi, <|a se
Grki v obeh vojnah goste na tu
je stroške; zato jim je tudi
najlože zahtevati nadaljevanje s>
vražnosti. ker je to zauje spojeno
7. najmanjšim rizikom, upajo p«
■na največji "rotit.
Kar se K°di v Atenah in v IJel
gradu torej ni pošteno, v Helgra
ilu pa je povrh še neumno. Zločiu
stvo je, da pošiljajo srbske voja
ke .še nadalje na klanje, norost
je, dii jih pošiljajo v klavnico za
dobiček kralja Konstantina.
Zii nadaljevanje sovražnosti ni
nobenega povoda iu nobenega O
pravieila več. Za to hud' delstvo
i se lie more dov>!ili nobeno olep
šh vanje. Razbojnik je majhen
dočinee v primeri s tolovajsko
tolpo sijajnih m ponos::U| imen.
Ui išeej kakor Kiufkavci i/i»ovore
/a svHje Itrezvestuo, egoisfflocl
lopovsko početje.
IZ ANGLEŠKEGA ŽENSKEGA
GIBANJA.
Iz Londona *)
Ali j- terroristii'iio žensko giban
je že m rt \ o ' Od rulrnl strani
zatrjujejo. «la um je zadrgnil
vrat "zakon o mački in miši."
j Ali če sodimo po živahnih prizo
rih. ki m> s«- odigrali 17. jidija t.
i. pred in v londonskem paviljon
: sk«Mi< gledališču. tedaj moramo if
či / Irci. da j'' \ tem truplu še
tnuogo življenta. "Zak- n o iyač
, !ci in uii>i" jr oni zakon. ki ira je
pred nekaj Meseci zttiašil parla
ment in ki dovoljuje luinistni za
not ran i>' /Jidcfi', da oilpnšča kaz
njenee. ki stavkajo .s tem, da no
■ ejo jesti 'a t liko rasa. da ozdra
j vi j stradanja, potom pa iili
smet i zapreti do pri stane kazni.
\ ladita mačka je torej sufra/et
iiim mišim vedno za petami in jo
i/pusti, da jo lahko zopet uja
me. \ delavne voditeljice so
eialnopolitiene I nije t« kaj« sedaj
|H» vseli angleških ječah vun in
•loter < .• jih zapro. tedaj strada
jo prostovoljno las dolgo, ila
/.hole in jih tnoi ajo ohlaati izpu
stiti. Neprestano zapiranje vodi
teljie seveda je nihanje močno
zrtlšiio. Tudi grožn ja vladi-, da ho
nastopala proti osiJJJam. ki z de
narjem podpirajo društvo, otež
koea organizaciji siifra/etk živ
ljenje Ali kljnh temu soeialno
I politična I uija m mrtva. Mrtva
j je \ tem oziru, da se ljudje sko
raj nie več m- zanimajo za dejan
je snfra/t-tk. Listi, ki se rede od
sen/iieiom litih vesti, so tu razpo
ht/.nji* med ljudmi takoj opazili.
' e sodimo po velikosti črk, ki jih
rabijo sedaj ti listi za gibanje
sii! ra/etk. tedaj je gh hoko padla
privlačna sila požigov, eksplozij,
napadov itd
Si- jkoprej zboruje si eialnopoli
II iena 1'nija po enkrat na teden v
paviljcnskem gledališču. Pred
kratno zborovanje je bilo /!;isti
privlačno zaradi navzočnosti go
spe Pankhurstpve in gospedieno
Ki'lineyeve, ki sta l>iii pred krat
obic/}ia}v laljšo
no kazen. V teku nekaj tednov so
pa obe pričeli z gladovnim štraj*
koni. Obe voditeljici, ki sta kar
nenadoma prišli na zborovanje,
so pozdravili navzoči naravnost z
besnim veseljem. Gottpodiena Ken
nevjeva je javno izrazila vladi
vse svoje zaničevanje s tem. <la
je obe dopiistniei, ki jej jamčita
svobodo do ozdravitve do gladov
nega štrajka, na javni dražbi j>ro
tlala najvišjemu ponudniku za
šest fimtov. Ob«* voditeljiei sta
govorili in izjavili, da raje pogi
neta kakor pa odnehata od /,en
ske volilne prance. Obe sta na
padali vlado, ki tako neopraviče
no uporablja zakone, ker zapira
sufra/.etke, ali Edwarda Oarscna,
voditelja severnih Ireev se ne do
takne. ki poživlja svoje rojako
na nasilen odpor proti vladi. "Mi
smo puntarji", je zaklieala gospa
Pankburstova, "in sicer z veejo>
pravieo kakor naš sopuntar sir
Edward Carson."
Pred gledalii*eem je čakala po
lieija, da aretira govornici. Gospo
dična Kenneyjeva se je prva sko
rajžila in od&la v spremstvu moč
_ — Piamo je bilo priobčeno v
Zarji.
ne telesne straže. Takoj je plani
la veta -policajev m |x>licij«kih
uradnikov, bijoč divje okoli sebe,
na ženake. Te ko branile, svoji vo
diteljici in krepko udrihale z dež
niki po t?la\ah policajev. Končno
se je posrečilo policijskim urad
nikom, da ho obkrožili trospodično
Kenneyjevo in jo aretirali. Ali
ženske, prihajajoče iz gledališča,
so se kakor razdražene ose vsule
na policaje in 1 jut boj se je raz
vil. med katerim je obležalo limo
no žen v cestnem jarku in je hilo
limono klobukov razeefriinih. Hoj
je trajal nekaj minut. Nato pa se
je posrečilo policistom, da so od
I* !jali svojo jetnieo v taksamet
ru. I'o bitki so stale na trotoarju
ženske brez klobukov, z razdrapa
nimi in strufanimi oblekami in
in skuštranimi lasmi. 1'radnikoiu
pa je lil |»«»t po obrazu in ogledo
vali so svoje pomcčkaiic klobuke
in /delane i bleke. <•. 1'ankhursto
va je ušla med bojem, lie da bi
jo kilo zapazil. Vlada bi bila baje
vesela, če bi hotela pobegniti vo
diteljica soeiahiopolitične 1'nijc
i/, dežele, a tega veselja oiut noče
iiaprnviti ministrim.
Taki prizori so zelo razburi ji v L
za udeleženec in morda tudi vz
podbujajoči. Ali za pridobitev
ženske volilne pravice je pouk
mnogo prikladnejši ne>f' razbur
jenj; Na polju razbistritve in po
uka deluje Vse uspešnejše " Zve
za" ženskih društev za volilno
pravico, kakor soeialno-političiia
Cnija. Prav sedaj prireja ' Zve
za smotreno ajtitaeijo v največ
jem slonu, ki hi bila lahko z^led
drugim deželam. Agitatorji Zveze
so se porazdelili v različne skupi
ne. Vsaka skupina koraka od dru
ge ločk| oil severa., jima. za
hoda in vzIuhIm |»i \ sej Augle
-!.i proti Loudoun, kjt'i* ><• 1 u>do
sešle \\c skltjiinc 'Ji! julija in ve
lik. i demonstracija lio zaključila
agitneijsko turo. Na potu proti
IlOiiiloiiu l.i»<!c. po vseh vaseh in
mestih »hodi. Po pojjfoeilih, ki so
/.nana doslej n t»>li shodih, poslu
ša jfovorniee povsod velika mno
žica ljudstva m sieer /. največjo
!>• /urnost jo. Tudi '"'laiiico ''Lige
delavk m" udeležujejo tega ayi
tacijskega potovanja in agitirajo
nhc nem /a svoje cilji*.
" Litra delavk pripravlja ve
liko |prot »militarist ično propa
gando. IVshiti namerava tudi de
legacijo delavk v Nemčijo. V svo
j« "i glasilu pišejo "Zastopniki
dela* škili organizacij so obiskali
Nemčijo ni iis|h-Ii ji- )>i| sijajen,
/akaj ne Iti ■>)»• tudi /ene in ma
tere onih. ki In do klaja /a topove
oh izbruhu vojne? Polejr tega l>i
te žene i/.v edele. kako mislijo
nemške soeialistinje o splošni vo
jaški dulžiHsti. Nič boljšega ka
kor to. kar vidimo z lastnimi
očmi, eeprav .je treba govoriti s
poinB.ju tolmača."
MEDNARODNI RUDARSKI
KONGRES.
Karlove vari, 23. jula.
Včeraj je pričel mednarodni
rudnr.sk i kongres > ura vi m delom
pod predseilst voni avstrijskega
drža v liga poslanea sod ruga Cin
gra. I'rva točka dnevnega reda je
bila ''Delovni čas Delegat je so
sprejeli si glasno re/olueijo:
1 Zahtevamo, da se. pospeši de
lo /a dosego osemtiiMiega delovni
ka vštevši vstop v jamo in odhod
i/ jame /a vse delavce, ki delajo
)o.11 i'ii■ \ i i'oeej<*k med isihtatni naj
t raju Iti ur in naj lin obvezen in
najvišje število tedenskih šihtov
m- sme znašati več kakor šest.'He
solucijo so predlagali angleški in
belgijski delegatje.
2. Kongres je mnenja, da se
mora uveljaviti osennirni delov
nik vštevši prihod v jamo in od
hod i/ jame za vse delavce, zapo
slene v rudokopni industriji. Na
vročili in mokrih delovnih pro
storih naj znaša delovni čas s pri
hodom in odhodom vred največ
šest ur. (Resolucijo so predlagali
avstrijski, nemški in holandski
delegatje.)
Adatnson (Angleška je uteme
ljeval prvo resolucijo in. je zlasti
pokazoval na zdravstvene, nevar
nosti v rudnikih in na nevar
nost nezgod. Vsled predolgega
delovnega časa zastaja duševna
izobrazba rudarjev. Na Amgle
Skem so uvedli leta 1908 zakon za
osemurno delo, a vštet ni čaa za
prihod in odhod v jamo, zakon je
torej pomanjkljiv. Zahtevamo
osem ur razvedrila, o«em ur spa
nja in osem šilingov (1 šiling
1 K 20 vin.) na dan.
Vavreau (Belgija) slavi med
narodno zvezo rudarjev, ki obsto
j« že 25 let ui ki se je zavzemala
vedno v prvi za oseinurui delov
nik kot kulturno zahtevo. V liel
giji sino iineli po nekaterin rud
nikih celo 14urni delovni čas. Le
ta 1911 smo po dolgem boju dobi
li zakon o deveturnem delovniku.
S tem seveda nismo zadovoljni in
naš boj gre za tem, da dobimo pet
i*n pol dnevni delovni teden ka
kor na Angleškem. Zato pa je
treba seveda predvsem ojačenja
organizacije.
Dubjel (Nemčija, Poljak) so
glaša z resolucijo in opozorja na
grozne posljedice iskoriseanja za
delavčevo zdravje. Magnati, ki
lastujejo premogovnike v Zgornji
Šl^/.iji, nas priganjajo na devet
im < najsturno delo v rovih in n:
dv.*uiajsturin» delo izven rovov,
šlczijski rudarji žive v j»rimeri
z drugimi delavci prav malo ča
sa. Zadnji čas je. da se to brez
primemo izkoriščanje zakonito
ustavi.
•larolim Avstrija) pravi, d:i je
bil razvoj v Belgiji in Avstriji
skoraj enak ; v A ust ri j i smo
priborili leta 1902 zakon o
deveturnem delovniku. To je bil
takrat velik uspeli: ali od tega ča
sa nismo za skrajšanje delovnega
časa dosegli ničesar, in sicer vsled
nasprotovanja vlade in zaradi za
vlačevanja naših predlogov od
meščanskih strank. Meščanski po
slanci se proti vi jo celo zakonite
mu deseturnemu delovniku za to
varniško delavstvo, čeprav bi tak
zakon sankcioniral že dejanske
razmere. (Med tujimi delegati
zbudi ta \est splošno začudenje.)
Vsled tega je jasno, da zamore
p« spešiti naše zahteve le močna
organizacija. Skupno s holand
skimi in nemškimi delegati zahte
vamo skrajšanje delovnega časa
na mokrih in vročih delovnih pro
storih -na šest ur. To zahtevo ute
meljujemo s tem, da zboli vsako
leto izredno veliko rudarjev —
do SO odstotkov iu še več. Rud
niški uradi bi to leliko takoj ukre
nili. ali organizacija jin mora si
liti in siliti. Veselimo se, da angle
ški zakon o osemurnem delovni
ku izpodbija vse laži podjetnikov.
\'ašo resolucijo bo močna organi
zacija uzakonila.
Na predlog s. Langhorsta zdru
žijo delegatje obe resoluciji v
eno. ki jo sprejmejo soglasno.
O varstvu rudarjev je razprav
ljal kongres na podlagi teh dveh
resolucij:
1 Z o/.irom na nezgode zadnjih
Ifl zahteva kongres zopet boljše
varstvo za življenje 111 zdravje
rudarjev. Da se to doseže, je tre
ba nastaviti kontrolorje po ro
vih. ki jih izvolijo rudarji iz svo
je srede > tajno in direktno volit
vijo in ki jili plačuje država. (Re
solucijo so predlagali avstrijski,
holandski in nemški delegat je.)
•J. Kongres je mnenja, da bi mo
ralo /akonodajstvo v vsakem oži
ni boljše skrbeti za varstvo ru
darjev. (Relgijski delegatje.)
Schmidt (Nemčija) pravi, da
odvrača priganjanje .pozornost za
varnost. Največ nezgod je proti
koncu tedna. Nato navaja stati
stiko nezgod i/, rurskrga revirja:
leta 1!M)2 je ponesrečilo nekaj nad
:57.00m rudarjev; lansko leto je
liilo že 108 nezgod na dan, od teh
1082 s smrtnim izidom proti olfi
pred desetimi leti. Na Angleškem
je vsako leto manj nezgod, na
Nemškem, kjer imamo baje naj
boljše preskbljeno za delavčevo
varstvo, jih je vsako leto več.
Zwanzgcr (Avstrija, Ljubno)
pravi, da so avstrijski rudarji od
klonili tafcozvani sistem varnost
nih mož, kakršnega imajo na
Nemškem, kjer se ta naprava ni
obnesla. Delavski sovet se je iz
rekel za to, da plačuje varnostne
može država, a vlada nima za to
denarja. Nezgode se tnnože tudi
pri nas.
Elfers (Ilolandska) je poročal
o nezgodah na Ilolandskem, ki se
tnnože zlasti ob visoki konjunktu
ri, ko gleda podjetnik le na svoj
dobiček. Od 150^ rudarjev, ki de
lajo v državnem rovu "Wilhelmi
na", je ponesrečilo 534 rudarjev.
Harvey (Angleška) pravi, da
je najvažnejše vprašanje o var
stvu rudarjevega življenja. Pri
vatni podjetniki ne poznajo takih
ozirov. Življenje državljanov mo
ra biti pred profitom podjetni
kov. Nobena odškodnina ne more
nadomestiti otrokom očeta in že
ni moža. Vsak Sesti angleški ru
dar ponesreči in ko smo si pri
borili boljši zakon, tedaj so nas
dolžili podjetniki, da smo izda
jalci domovine. Novi zakon zelo
omejuje uporabo elektricitete,
zlasti na krajih, naučenih h pli
nom; električne iskre so'povzro
čile že dosti eksplozij. v
Nato je govoril še McDonald
(America), čigar izvajanja se
prestavijo šele na jutrišnji seji.
Kongres se je na to odgodil do
jutri.
Na kongresu zastopa 603.000
angleških rudarjev 72 delegatov,
175.000 nemških in prusko polj
skih 22, 40.000 francoskih 15,
14.620 avstrijskih 28, 44)0.000 bel
gijskih 7, 500.000 eevero ameri
ških M, 1000 holandskih 1, vsega
skupaj zastopa torej 1,1174.000 or
ganiziranih rudarjev 148 delega
tov.
Koncentriranje ka-pitala. Te
meljni smisel marksisma sloni
na dognanem principu nepresta
nega koncentriranja bogastva. Z
licutaljivimi razlogi je Marks do
kazal razvoj prerokoval vsodo
kapitalističnega gospodarskega
sistema. Kapitali se koncentrirajo
v rokah vedno manjšega števila
denarnih mogotcev, medtem ko
naraščajo množice razlaščenih
proletarcev. Položaj razredov
se tako pojasnjuje. Na eni strani
peščica mogotcev, jia drugi o
gromne mase ljudstva, ki bodo
l*> dovršitvi splošnega »izvoja
zdrobile navidezno nremoč kapi
talizma. Da se prerokovanja Kar
la Marksa ujemajo nam povedo
statistične podatki o množitvi in
razdelitvi kapitalov.
Leta 1002. ie imelo v 1'rusiji
1835 najbogatejših ljudi vsega
vkup deset milijard premoženja,
to je deset tisoč miljonov. Leta
190S. mi .je imelo to ogromno *>re
moženje že samo 1107 najbogatej
ših ljudi To se nravi, da je prišlo
leta 1002. na vsakega izmed teh
kapitalistov 5,:{!(6.000 mark; leta
1908 pa že devet miljonov mark.
Teh 11<>7 bogatašev je imelo leta
1002. okolo osem milijard; torej
se je njih promoženje pomnožil j
v teku šestih let nič manj kakor
za dve milijardi. To da na leto
čez :W0 miljonov. Vzemimo da
naredi proleiaree v enem letu
600 mark več. kjlikclr se mu izpla
ča za delo; torej mora delati vso
leto 660.000 prolotareev, da na
polnijo 1107 kapitalistom njih
žepe s 330 miljonov.
Leta 1902. j«' »pravilo 17 bogati
nov eno milijardo premoženja
vkup, to je 1000 milijonov; leta j
1908. pa jih je zadostovalo za to
krasno vsotieo samo devet. Torej
se je pmutftžilo povprečno premo
ženje teh denarnih kraljev v še
stih letih za 52 miljonov!
.Jako zanimivo je tudi, kako se
je večalo število milijonarjev. Le
ta 1895. jih je bilo samo 5256, le
ta 1908 pa 8377.
Največje dohodke ima na Pru
skem eesar Viljem II. Za njim pa
pride takoj Rerta Krupp s svojimi
17 miljcaii letnih dohotkov.
Največji bogataši na Pruskem
so: Berta Krupp s 187 milijoni,
knez Ilenckel von Donnersberg s
177 miljoni. vojvoda 1'jest 151 in
pl. Goldsehmidt-Kothschild s 103
milijoni mark. j
Največje letne dohodke imajo:
Berta Krupp 17 miljonxxv, knez
Henekel von t)onnersberg 12 mi
ljonov, 1'jest 7 miljonov, grof Tie
le-W inckier ;» do 6 miljonov, pl.
Goldsehmidt-Rothschild 3 do 4
milijone, klotnereijski svetnik
Heuschel 3 do 4 milijone, Ernst
pl. Mendelssohn 3 milijone mark.
Kapitali naraščajo, bogastvo
se pomnožil je industrija se raz
vija in tehnika izpopolnjuje. Ali j
saditve napredka ne uživajo oni,
ki so bogastvo ustvarili in napre
dek omogočili. Pičlo število izvo
ljenih lenuhov si napolnjuje sve
je železne blagajne; produktivno
in ustvarjajoče se čimdalje bolj
pWostraje. Razredni boj združuje I
vedno širše plasti izkoriščanega
ljudstva. Kapitalistični svet nosi
že v svoji strukturi svojo vsodo.
Sistem razlaščenja množic je ob
sojen izginiti.
Slovanski kongres.
V češkem narodnem svetu v
Pragi so 17. jul. predlagali, naj
se skliče leta 1917. (?) vseslovan
ski kongres v Prago, kjer naj se
spravijo Srbi in Holgari. (Če bo
do tako dolgo čakali na spravo...1.
Srhi in Holgari hi se kmalu spra
vili, le par Danevov in Pašičev.
Savovov in Putnikov, Ferdinan
dov in Petrov bi bilo treba polo
žiti na klop.)
i

Proletarec. [volume], August 12, 1913, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], August 12, 1913, Page 4, Image 4 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], August 12, 1913, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??