Proletarec. [volume], August 12, 1913, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Nato je sledil precej hu*l pre
tep, kar je vzrok hudih posledic
',na večer 18. julija.
Umevno je, da »o ti trije voja
iki postopači večini poslušalcev
podlegli. Knega vojaka bo piMtili
ie tnalo živega, dva sta pa ušla.
Kakor alarm je prišla ostali
posadki vest, ila so bili trije vo
jaki od I. \V. W. pobiti.
Cela armada WX) izprijenih vo
jakov je čakala na večer 18. ju
lija na l*ionir Square povelja,
kdaj naj udarijo.
K tej pretepaški bandi se je>
pridružilo še 400 najetih fakinov.
Cela druhal, sestoječa v/, samih
izvr/kov človeške družbe, je uda
rila najprej na glavni stan I. W.
\\\, ki se nahaja na Occidental —
Ave.
Divja tolpa je zdrobila vsa
okna in vrata. Vsa. literarna tlela,
vse pohištvo, sploh vse, kar je bi
lo v poslopju so izvlekli na ce
sto in zažgali —pri tem pa s«- na
slajali s hudičevim veseljem.
Kako je ta pocestna druhal
gledala, ko je uničeval ogenj de
lo teliko poštenih rok pisateljev
in umetnikov.
Ko je pijana handa videla, da
je ogenj dovršil svojo dolžnost in
uničil vso I. W. W. knjižnico, se
je začela tolpa |>omikati dalje
proti vzhodni strani mesta.
To je bilo ob ,44 na 5). Ob 9. uri
hi so i mola pričeti večerna slav
nost (cestna parada), ali bnrp.
vpit.ie in razbijanje pocestnih to
lovajev je bilo tako silno. da je
|»ila vsaka slavnosrt izključena.
Mesarska drub al jo prišla do
Pike Str. in 4. uliee. kjer se je
nahajala mala prodajalna našega
najboljšega govornika in sotlrtma
F. Prissa.
En pogled — in prej označene
ga prostora, kjer se je nas vili
sodrug ''Pries" borno preživljaj
ni bilo več spoznati. Revež si je
komaj rešil življenje, vse drugo
so mu razbili in uničili.
Občno pozornost pa vzbuja po-'
gled na naš lokal T> Vi ard. ki se
nahaja na ~>th Ave in ^ irginia
Str. Poslopje je zgrajeno v mo
dernem slogu.
Naš klub je imel v najemu ve
liko dvorano s finim izložbenim
oknom.
Notri sta bila dva fina Piano --
fflasovirja. velika zaloga sociali
stičnih brošur in časopisov, dve
pisalni mizi, 200 stolov, več dra
gih podob, kakor napr. slika
Kari Marsa in drugih odličnih
soeijalističnih pisateljev. Veliko
sodrugov je imelo v posebnem
prostoru spravljene, svoje kovče
ge in obleko. Divjaška svojat je
udrla skozi izložbeno okno v no
tranje prostore in vse našteto je
v teku lotih minut ohjemal po
žrešni ogenj — zunaj na cesti. -
Pa zverinskim dušam to še ni
bilo dovolj. Takim ni sveta nobe
na stvar in še celo notranje stene
so porušili, da bi ja kje v kakšni
špranji, kakor stenica ne čepel
kak socialističen duh.
"Ker se nahaja naš lokal v naj
bolj obljudenem dolu mesta in
ker se io ravno vršila slavnostna
ceremonija, jc bilo Čez 50.000
iMeb navzočih, ko je roparska
banda plenila in požieala in niti
eden ni zganil ni mezinca. ali
protestiral.
Ah — to uboiro. — na duhu
bolno ljudstvo, ki si predstavlja,
tla je vojak tisti ideal, ki v ime
nu bajoneta brani osebno svobo
do. — se prokleto nioti.
Značilno dovolj, kakšen vzor
kulture so Amerikanci.
Kaj takega se ne dogaja celo v
nazadnjaški Rusiji ne.
Pijana tolpa lenih mesarjev se
je valila še naprej na 7 Ave. in
Aloha Str. Tam so počenjali po
dobna tolovajstva z \N ard 4 in
potem še dalje po celem mestu.
Do tretje ure v jutro so pobijali,
ropali in požigali.
Vse socijalistične knjižnico so
zdaj v Seattle popolnoma uni
čene, razen če ima kak sodrug v
privatnem stanovanju še kako
malo — zasebno.
VelekapJtalisti našega mesta in
njih ponižni hlapci, ki se sončijo
v njih milosti, pa so bili pijani
veselja na večer 18. julija v
»vesti si, da je bila vsa "anarhi
stična" (tako jo nazivi je jo) mi
sel zatrta; — a se vragovo mo
tijo!
Ljudski oderuhi, izkoriščeval
ci in vsakovrstni tatovi, na čelu
jim I. Bletten so se toipili v ne
popisnem veselju.
Z radostjo so zrli in s satan
akim veseljem »o opazovali neza
slišano poletje, ko no uniformira
ni mesarji sežigali socijalističnc
brošure in imetje naših »odru gov.
O inaterijalni škodi se ue ve še
ni« gotovega.
Od neke strani se (Kije, da jo
gmotne škode najmanj $125.000.
Vojni tajnik Josephus Daniels
»e je nahajal tisti eas v Taeoma,
Wash. Ko je dobil brzojavno po
ročilo, kaj se v Seattle godi, se
je kar za glavo prijel in dejal:
"Ne morem verjeti, da je bil pr
vi napad od iiaše strani, a, ee se
je to res zgodilo, bo zadela našo
posadko najstrožja vojaška disei
plina."
I Kako se bo vsa stvar končala,
vam poročam prihodnji teden.
S soeijalistienim pozdravom
A. Wershnig.
(Slik ne moremo priobčiti. —
Nadaljevanje sledi drugi teden,
op. nr.)
VERA JE ZASEBNA STVAR.
(l)iskurija.)
J. Mantony.
< 'eprav j«> v vseli soei jalist ienih
strankah na svetu eisto jasno iz
rt1?eno: Vera je zaščitna stvar
vsake pocdiue osebe — naj se vsa
kemu da svoboda, <la izpove« nje
vero, katero hoče, — l»a mi vseJ
eno slišimo dan na dan staro ob
tožbo, da je socijalizem proti ve
ri.
Ima li ta obtožba kakšen te
melj *
Kako se le zamore ta tožba dr
žati na površju, ako je pogino
ma brez temelja t
Dokazano je. da r. napredova
njem soeijalistiene misli ob jed
nem zgineva religijoznost pri de
lavskem ljudstvu — še posebno
ofieijelna cerkvena pobožnost.
Dokazano dejsvo je tudi .ila je
naše učenje materi jalistično ra
zumevanje zgodovine, katero sto
ji v ostrem nasprotsvu z vsemi
veronauki.
l'a vseeno .izmd teli dejstev ter
našega praktičnega klica, naj bo
vera zasebna stvar; zamorejo ne
prosvitlene glave najti protislo
vja. To morebitno protislovje, ka
tero je zaVedlo v zmoto tudi ka
terega naših sodrugov, izkorišča
jo nasprotniki, ter krivijo nas
da smo hinavci z dvema obrazo
ma; ter nam predbacivajo, da mi
samo navidezno prikrivamo naše
protiverske nakane, da bi mi to
dobro pobožno delavstvo radi do
bili v svoje brezverske mreže i.
t. <1. Mi zahtevamo, da se vera
smatra za zasebno stvar vsakega
poedinc in da naj se nikdo ne za
dira v tujo vero; naj veruje vsa
kdo. karkoli boee, samo, da z ve
ro svojemu bližnjemu ne škoduje.
Ta zahteva soeijaJizrna je popol
noma razumljiva, ter popolnoma
odgovarja potrebam in razredne
mu boju. Kam bi pa mi prišli,
ako bi se pričkali okoli verskih
vprašanj' ..
Ali bi bilo delavstvo v verskem
prepiru sposobno doseči edi n e
dini uspeli *
Ali bi bilo delavstvo flftosobno
vojevati svoj razredni boj, ako
bi se strogo versko delilo ter ne
prijateljsko eden proti drugemu
stalo.
Stvarni interesi vseh delavcev,
vseli ver, vseh narodnosti so čisto
j«!ttaki. I;: razloga {voziva
socijalizem vse delavce, da se te
sno skupaj združijo, ter se posta
vijo združeni v bojno vrsto proti
istotako združenemu ter versko
in narodno popolnoma indiferent
nemu sovražniku, — zmaju, —
kapitalizmu in njega bratcu kle
rikalizmu.
Zato kliče soeijalizem vse de
lavce na odpor proti izkoriščeval
cem in zapeljivcem ljudstva; ne
vpraša ni enega kaj veruje, ali,
da le sploh kaj veruje, niti ne
zahteva od nikogar, da se veri od
reče.
Cilj socialističnega delavskega
gibanja je gospodarski preustroj
ljudske družbe, osvojitev proizva
jalnih sredstev v splošno narodno
last. K temu vodi razredni boj
socijalizma.
Da bi imeli v dnevnem boju u
speh, da bi se tako na potu raz
rednega boja približevali ter po
speševali pot do cilja, se morajo
delavci ogibati vsega, kar jih vo
di do razpora.
3cve, da tega socialističnega
»tališča ne morejo razumeti lju
dje omejenega razuma, niti noče
jo razumeti oni. katerim je vera
— trgovina. Taki se ne oziTajo na
veliko trpljenje, ▼ katerem se na
haja delavsko ljudstvo; niti ne
morejo zapopasti velikih bojev
delavstva.
Om ne razumejo ali ne pripoz
najo najvažnejše resnice, da pre
obračajo v načinu proizvodov in
življenja; preobrazuje vse ostale
družabne, politične ter verske
preobrate.
A ko bi to resnico razumeli, bi
nikdar soeijalistom ne predbaci
vali, da so proti veri.
Ponavljani potrebo dnevnega
hoja; stvarne potrebe so rodile
naše načelo: vera je zasebna
stvar.
To načelo je čisto v soglasju z
našim naukom, ker stoji socijali
zem na praksi dnevnega boja.
Zgodovinsko materialistično u
mevanje uči, da so gos^Hnlarske
prilike strogo naterijalnc, da so
kot take temelj celega ljudskega
življenja.
Vsled različnih gospoilarskili
položajev so nastajale razne vere,
ra>n misli razna načela.
A ko površno pregledamo zgo
dovino. se nam !>ode zadelo, da
so se vsi boji vodili okoli misli
in vere v resnici so pa vsi hoji
nastajali iz strogo materijalnih
razmer in interesov. Vsi boji so
bili razredni boji med izkorišče
valei in izkoriščanimi.
Vsi družabni, verski ter politič
ni boji so bili samo odsev gospo
darekih bojev. Ti gospodarski ho
ji so vselej [K>vzročeni po načinu
proizvoda, oziroma v preobratu
načina proizvoda. Mišljenje in
verstvo so samo izrazne jK>slediee
stvarnih /ivlenjskih ljudskih pri
lik.
I ndi danes se deluje v velikem
gospodarskem preobratu. Kdor se
za preobrat l>ori in katerj mora
ta preobrat /.vršiti se zaveda, <la
»o gibalne moči tega preobrata
čisto gospodarskega značaja, ki
ko rodili bujno razpoloženje, ki
nauk, kako se mora ta boj voditi.
Ti čisti nauki, ta zavesti, kate
ri zajema delavstvo iz materia
lističnega nauka se izraža tudi v
klicu vera je zasebna stvar. Ta
klie je torej popolnoma opravi
čen s čisto znanstvenega stališča,
kakor tu<li iz praktičnih |>otrel».
Nasproti temu se pa materiali
stično stališče v \eri nikakor ne
more vreči v isti lonec z liberalno
bur/.oazijskim ateizmom (brez
verstvom.t Huržoazijski svobodo
misleci. ateisti, naprednjaki, ka
kor se še nazivajo stoje pa iz rav
notežja jrlede vere, videč samo v
njej moč, katera se protivi na
predkn, moči katera je nastala
vsi cd pomanjkanja znanja in pro
svete.
No, ti gospodje pa niso šli da
lje, niso se potrudili, preiskati
vzroke neznanju, ne vedo. da se
je tudi znanje in veda razvijala
vsled razvijanja gospodarskih
prilik.
Takozvani napredniaki se na
dejajo. da »•> bode vera brž iz
trebila z razlaganjem raznih ved
ter znanosti v naravi i. t. d.
Ali vse te znanosti in vede so
ostale nepomenljive povsod, kjer
še ni bilo ugodnih tal. l'ri kme
tih in malih obrtnikih niso na
prednjaki nič dosegli; niti pri
nroletarijatii ni ne|H>b<»žnost na
staia |K)tom zasluge naprednja
kov. kar bodemo v kratkem vide
li. Klerikalci smatrajo še danes
vero kot nujno posb*dieo člove
škega /ivljenskega položaja, kot
poglavitno -t?-.-«**.*.
razvojem in menjavo tega po
ložaja se je promenila tudi ve
ra. Nekdaj so ljudje potrebovali
neštevilne bogove, danes pa imajo
zadosti en^ga samega. Nastopilo
pa bode enkrat tako gospodarsko
razpoloženje, da bo vera čisto iz
ginila.
N zemlji hoče kraljevati bla
gostanje za vse ljudi. Vsi bodo
imeli življenje zjieotovljenjo. —
nebesa na zemlji. Tedaj bode mo
litev nepotrebna.
Ze davno zgineli praded, na
ravni človek je živel po gozdovih
od korenin, divjega sadja in zve
rjadi. On ni nič obdeloval. Nje
mu se ni bilo treba bati slabega
vremena, sploh nobene vremen
ske nezgode in naravnih poja
vov, ker mu niso mogli ničesar
odvzeti. Če mu je v enem gozdu
zmanjkalo življenjskih potreb
ščin, je Sel v drug gozd, kjer je
zopet vsega našel.
Ta prvotni človek, kateri je
imel brane v izobilju na zemlji,
se ni bal ne*ba, niti ni pričako
val, da bi mu nebo kaj dalo, ni
k nikomur molil in twdi ni nič
veroval.
Kadar je pa ta divjak počel de
lati in obdelovati zemljo ter si
zidati stanovanje, kadar mu je
vroče solnee strnilo in igalo setev
dei »H povoden j mu uničila žetev,
kadar mu je veter ali strela raz
bila kolibo, tedaj šele je on po
čel biti strašljiv ter glavo obra
čati proti nebu ker od zgoraj je
prišla vročina, povodenj, strela in
hude ure.
Takrat je človek, kateri ni naj
in an je poznal narave, začel san
jati il» verovati v nadnaravne mo
či v hude in dobre bogove pozne
je še v fcle in dobre duhove, vile,
coperniee, hudiče in angolje.
Ni nam potrebno, da gremo v
prt'ddaviio dobo človeštva. Mar
se dandanašnji kmetje mnogo
razlikujejo od prvotnega člove
ka?
Kniettje, katerim prinaša mu
hasto vreme dobro ali slabo žetev,
se še danes čutijo odvisne od ne
kih nadnaravnih bitij.
nadnaravnih moči j, katerim pri
rejajo molitve in proeesije za dež
proti sum. Tega ne prirejajo kme
tje «11110 ene ali druge narodno
sti, i/ tega ali onega kraja, mar
več tudi po vseh eiviliziranih de
želah.
Kmetova vera v nadnaravne
moči .i«- popolnoma spojena z nje
govim gospodarskim suženjskim
stanjem ; on gara in irara, pa vse
eno nikdar ni«" nima in vidno pro
pada.
On je l»il vedno največ izkori
ščan seu/.enj, delajoč od dnevnega
svita do trdne noči: 011 ni mogel
vstati i/ nevede in kinetski prole
j t arija! je še Mandanašiji tlačeni
duševni in gospodarski suženj v
najnižji stopinji.
i m m« poznu vzrokov svojega
suženjskega položaja, nc pozna
gospodarske moči, katera len je
v ljudski družbi.
(isto podobno, kakor s kmetom,
je tudi /. malini obrtnikom, malo
inenčauoin. t<*r z malim trgovcem,
kateri ne p« /na mešetarije na ve
le tržiščih in ne pozna konkurence
velekapitala.
On misli, da propada zato, ker
je wlik grešnik: ako pa slučajno
l>r:de do boiriistva, potem pripi
suje to molitvi in Ik/ju volji.
Testa osrednega čnta odvisnosti
od na• I na r.'i vnill nio«*i ne morejo
odkloniti same knjige, vsebujoče
samo suho vedo o naravi.
I ako i-iitila. neodvisna od nad
naravnih moči b< do nastala šele
t«'<litj. ko bodo ljudje od poeudinea
neodvisni. Heligijozna čutila /.mi
nevajo dandanes pri tistih lju
deh. kateri vidijo in so že sjh>z
nali silne gospodarske moč L
Kmetje, mali obtrniki in mali
trgovci, s«- s studom obračajo od
vede. katera prihaja od učenja
kov velike huržoa/ije ali birokra
cije. ker dvomijo, da bi od njih
prišlo za nje kaj dobrega. Zave
dajo se. da od razreda izkorišče
valcev ne morejo pričakovati nič
prida.
^ proti verski h naukih ne naj
dejo propadajoči kmečki ter mn
loohrtniski sloji nikakega orodja
za obrano od propasti. <hii ne vi
dijo rešitve, niti ne tolažbe v pro
tiverskem učenju. Ali ti sloji pa
vseeno potrebujejo tolažbe, ker
vidijo, da jim rešitve — od niko
<ler ni. I olažbe, jsjlove tola/.be pa
nahajajo ti sloji propadajočega
stanu, samo izven narave v pred
stavljnju verstva in njenih cere
monij: — drugače pa stoje z raz
redno zavednim delavstvom pro
.efaf.jatoiu- vp. ur.)
\ /.roki splošnega siromaštva
proletarijata leže risto jasno pred
njegovimi očmi, leže v bistvu ka
pitalističnega načina, proizvoda
ter izkorišeanja. kar je jasno do
kazano in čisto naravno. Proletn
rijat tudi vidi, da nosi kapitnli
stično gospodarstvo v sebi že kal
svoje lastne propasti. Proletarijat
že vidi |>ot svojega osvobojenja,
katera vodi v svetlo l>odočnosl,
zato čuti on potrebo vedno zvi
šat svojo zavest, da bi bil zmožen
čimprej streti okove »vojeira su
ženjstva.
PMino zato se on živo zanima za
pojave, ter z ognjem navdušenja
sledi proučevanju današnjega gi
banja v ljudski družbi.
On vidi, da v tem vrvenju ni
majo svojih prstov nadnaravne
moči. Zato niso njegovi nazori na
svet nalwzni dasi še nikdar ni či
tal "Darvina" ali ni Sni o Ko
perniku; vseeno pa vidi moči s
katerimi se mora boriti, vidi in na
tančno spoznava svojo lastno moč,
moč vzajemnosti in dela organi
zacij. On vidi stvarnost, — dej
stva. vse to občuti in trezno pre
soja. Zato ni pomanjkanje religi
joznosti pri delavstvu vzrok na
ravnost njemu pripovedovanih
naukov t naravnem razvoja.
Pri proletarcu se taka čutila po
rajajo kar sama od sebe; ona ao
ae morala roditi iz stvarnih vzro
kov. Stvarnost je ona gibalna
inoč, ki je že sama izpodgrizla re
ligijoznost pri delavstvu. Pa oni
gredo še dalje ter |>ozorno prei
skujejo vsako protiversko in pri
rodoznansko delo, ga pozorno či
tajo v težnji, da postavijo svoje
duševno ol»»orje na znanstvene
temelje. Kot glavno je pripomniti,
da to proletareko brezverstvo ni
nikdar predmet razporuv v prolc
tarskili vrstah.
1'roletarjat se najživahneje za
niniii za vpraianja dnevnega lioja,
v katerem pridobiva boljše gospo
darske ugodnosti in vso voeje po
litične pravice.
Vprašanja o 11 rojenju ljudsko
družbe so cilji v prihodnosti, ki
začenjajo bit nosi proletarskega
rnzinotrivanja sveta v svetovni
pozornici.
Proletaroe jo proletarcu brat,
sodrug, naravni zaveznik v boju.
Ilratje so tudi tisti, v katerih se
se ni razvili popolno proletareko
»•utilo vslod gnto\ih okolnosti.
Takih izvanrodnih okolnosti jo
mnogo.
N"e sriionto izpušenti iz vida de
lujočo moč predsodkov kateri
skoro neznatno počasi zgineva jo.
I'ii letarci kateri dolnjo na iz
redno nevarnih delih, kjer jim sil
no. strahovito, nevidne naravne
m or i groze s smrtjo, uničen v m,
kakor naprimer rudarjem, mor
narjem. vlakovodjein, od katerih
so tudi nekateri poliožiii, so pa
istočasno dobri boritelji za delav
sko koristi.
Teh stvarnih slučajnosti no za
Tx»pa«lojo tudi mnog! na>i somi
šljeniki. oni mislijo, da je naše
razmotrivanje o svetu samo neka
vzvišena vera. katera ho moro
protiviti krščanski in drugim ni
žjim verstvom.
Torej nima temelja trditev na
ših tiieoloNkih nasprotnikov, češ
da je soeijalizmu naloga uniče
vati vero pri delavstvu. Ona so
sama uničuje. Mi nt- odvzamemo
s tem proletarjatu vere, ako širi
mo nauk zgodovinskega materja
lizma nego oni sami izgubijo ve
ro, kakor hitro začno razmotriva
ti ust rojstvo ljudske družbe, s
proučevanjem spoznavati gibalne
moei, katere delujejo v družbi.
Na •temelju proučevanja pride
jo do spoznanja, da je to dana-š
nje peklensko stanje, čisto zeme
ljsko in naravna stvar. Pridejo
tudi do zaključka, da je odstrani
tev krivico in gorja v ljudski dru
žbi. ter da loži dosega velikega
cilja osvobojenja v rokah same
ga proletarjata. no pa v rokah
kakšne nevidne nadnaravne moči
ali bitja.
Težnja pa. da temeljitejše spoz
navajo družbo in njene moči jih
vodi k zgodovinsko materjalistič
nim delom naših učiteljev.
Ali ti spisi ne delujejo na ci
tat oljo proletaroe v verskem so
vražnem duhu, ker so šo oni imeli
omejena verska prepričanja, ko
so zaceli citati socijalistične spi
se, ker ti spisi vedo ceniti vero
kot zgodovinski pojav, kateri no
če izginiti prej, dokler no izgine
stvarna podlaga, iz kater« ona iz
i uija.
Takšni naši nauki nas ščitijo
proti poRreškom, v kakoršne pa
dajo oni, kateri verujejo. da opra
vljajo ideje in duhovno predstave
s stvarnostjo, kar je pa nasprot
no pravilno, da stvarnost po
vzročuje razi i o ne misli, duhovne
predstave, prepričanja in načela.
Kazi i ene ideje načela in vere se
zopet razsipljejo okoli materijal
ne podlage.
Naša načela, ka'^ra nam nala
gajo, da imamo stalno pred očmi
gospodarske cilje, nam tudi na
lagajo, da računamo s stvarnimi
okolnostmi.
Za svojo gospodarsko pavzdipo
in za ustvarjenje velikih ciljev je
nujnost, da se bori eeli delavski
razred. To vse potrjuje naš prak
tični klic: "Vera je zasebna
stvar!"
ZA NAPREDEK.
Velika ameriška in francoska
Ijudovlada sta vsaj nekoliko ome
jili velikanski vpliv dnhovfteine
na mladino. Obe državi pripozna
ta le brezkonfesionalne javne
ljudske šole. S tem zakonom sta
obe državi izrekli, da nobena ve
ra ni prava, da nobeni veri ni res
niča za podlago, da vsaka vera
bazira le na pravljicah in člove
ških izmišljotinah, da je nemofro
če, da bi država v verskih zade
vah delala svoj itn državljanom
kako predpise.
Tako se pa nista le te dve drža
vi izrekli, to so že zdavnaj trdili
misleci vseh narodov, ki »o v \o
Ui veri videli vedno le sredstvo za
poneuninjevanje ljudstva.
Ako je dandanes mogoče, oa
delajo v tvomici razni verniki
katoličani, protestantje, židje,
ittl. _ dni« pote k drugega, ne da
hi bili izdelki vsled tega slabejKj,
čemu naj bi ne sedela v soli tudi
deca raznih veroizpovedanj sku
paj v eni sobi in sledila šolfckemu
poduku brez verskih hajk. Deca
pri takem podueevanju le prido
bi, ker n<- izgublja časa z verski
mi dogmami in breziniselnimi mo
litvami.
Tiuli nekateri moderni teologi,
med njimi znani Sclileiermaeher,
S(, v tem e.lini, da obvezno prisi
ljeni verski poduk v soli rflabo
vpliva na učečo s<« mladino,
da se s prisiljenim obveznim ver
skim podukom v šoli 1« »mrši vr
ni sama na sebi. verski
fanatiki, ali bolje rečeno, le taki
duhovniki, ki smatrajo vero za
navaden "kSeft", silijo na 'o. da
bi bil verski nauk v vsaki šoli
obvezen predmet. Take duhovni
ke pa podpirajo kummpirani i*>
1 it ikur ji-1 a ji ki, ki so se radi bolj
ših slu/b, ali pa r.-di mastnejših
doho«lkov. sploh radi osebnega
koristolovstva pridružili kaki po
litični verski stranki, koje glavni
namen je, da oMrži delavce kot
pohlevne sužnje gospodujoči
slojev v duševni temi. Ako damo
te vrste lajike, ki so z dušo in te
lesom za obvezni šolski verski
poduk, glede vere na kritično re
šeto, tedaj opazimo takoj, da
nosijo ti ljudje vero'le na jeziku,
ker navadne, preproste verske
dolžnosti direktno zanemarjajo,
molijo pa le takrat in sicer očit
no, če v«-do, da jih ljud*»tvo vidi
in opazuje.
Tudi v Ameriki so oričeli poli
tikujoči duhovniki tfte/.ati svoje
roke po ljudski soli. t stauavljati
so pričeli župnijske šole, katerih
ni prav nič treba, v katerih |»o
dučujejo redovnice, ki imajo o
praktičnem živfljenju toDiko ji>o
jma. kakor osi-1 o "harmoniki. V
takih šolah sC uče otroci dolgih,
tire/smiselnih molitvic, mesto ra
čunstva, prirodožnanstva, zemlje
pisja in drugih za življenje važ
nih prdmetov.
N*aši slovenski duhovniki nam
hočejo ilopovedati, da so take
župnijske šole nekake narodne
šole, ker jili je morda sram po
vedati. da So. take šole le navad
na klerikalna vzjiojevališča.
Kdor hoče imeti v Ameriki na
rodno šolo, si jo lahko ustanovi
tudi brez verskega poduka. V tem
oziru si poglejmo le naše brate
— Cehe. Kjerkoli je večja eeška
kolonija, se podučuje v šoli češki
in agleški jezik. AJi zaman išče
mo v takih čeških narodnih šolah
verski poduk. Temu so dali t ehi
v šoli brco razven malih izjem.
Kar je bilo mogoče izvršiti
Čehom, to je mogoče izvršiti tudi
Slovencem v Ameriki, ako lo
hočejo.
LEV N. Tolstoj:
DELO, SMRT IN BOLENZEN.
Med Indijanci v južni Ameriki
kroži naslerija logonda:
Bog je ljudi — pripovedujejo
— izprva tako ustvaril, da jim ni
bilo treba delati, da niso rabili ne
hiše, ne obleke, ne živil, in vsi
so živeli do stotega leta in niso
poznali nobene bolezni.
iKo je Bog čez nekaj časa pogle
dal, kako žive ljudje, je videl, da
skrbe, namesto da bi se veselili
življenja, vsak le za svojo lastno
osebo, tla se pričkajo in prepirajo
med sabo in žive tako, da ne le
niso imeli nobenega veselja do
življenja, ampak so ga prekli
njali.
Tedaj je Bog rekel: "To pride
od tega, ker žive drug od druge
ga. vsak zase." In da bo to dru
eaec, je Bog tako uredil, da lju
dje niso ve6 mogli živeti brez de
la; da ne umro od mraza in lako
te, so si morali stanovanja zidati,
morali so prekopavati zemljo,
, saditi rastline, zbirati sadeže in
zrna.
"Delo jih bo zedinilo", je mi
slil Bog; "zakaj en sam
ne more podirati dreves, ne more
t vlačiti brun in zidati his; tudi ne
, more en sam izgotoviti priprav,
ne more sejati in žeti, presti in
tkati in aivati oblek. Razumeti
bodo morali, da čim bolj delajo