Proletarec. [volume], August 12, 1913, Page 6, Image 6

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
drug drugemu v roko, tem bolj
izgotove m tem boljie, iu to jih
bo zedinilo. *'
.Minilo je nekaj časa iu Bog je
zopet pogledal, kako žive ljudje.
Ampak ljudje so živeli sedaj še
huje kakor poprej. Delali so
»kupno — drugače niso mogli ■—
toda ne vsi skupaj, temveč ločeni
v majhnV skupine, pri čemer je
imela vsaka skupina teženje, tla
ugrabi drugi delo, iu vsi so ovirali
drug drugega, izgubljali so čas
in moči /. medsebojnimi boji, in
vsem se je godilo slabo pri tem.
Ko je Bog videl, da tudi to
sredstvo ni nič pomagalo, je skle
nil, da uredi tako, da ljudje ne
bodo vedeli za svojo smrtno uro
in bodo vsak hip utegnili umreti.
Iu naznanil jim je tudi ta svoj
sklep.
Bog je mislil: "Ce vedo, da u
tegne v tak izmed njik umreti vsak
hip, tedaj se že i/ skrbi /.a življe
nje. ki lanko preneha vsak kip,
ne bodo jezili drug drugega in ne
bodo <1 rng drugemu grenili sebi
določeno dobo življenja."
Prišlo ,pa je drugače. Ko je Bog
zopet pogledal dol, da bi videl,
kako žive ljudje sedaj, je opa/il,
da se ni njih življenje prav nič
poboljšalo.
Tisti med njimi, ki so bili moč
nejši, s>» se okoristili z okoliščino,
da utegnejo ljudje umreti vsak
hip, pa so podjarmili slahotuejše
s tem, da so nekatere umorili, dru
gim pa so pretili s smrtjo. In ^daj
se je prevrglo življenje ta* -, da
nekateri, močni in njih pristaši,
prav nič niso delali in so stregli
lenobi, škodljivi duši in telesu.
Slabotni |m so delali čez svoje
moči in so se čutili zatirane, ker
se niso mogli odpočiti. In vsi so se
bali in so se sovražili med seboj,
tako <U je bilo življenje ljudi še
nesrečnejbe kakor poiprej.
jvo je ttog to vijel, je sklenil,
da izboljša raraiiere, poskusiti zad
njo sredstvo; udaril je ljudi z vsa
kovrsbnimi boleznini. jMislil je, I
če bodo vsi ljudje v nevarnosti
pred boleznimi, tedaj bodo spo
znali, da morajo mieti zdravi z
bolnimi sočutje in jim morajo
pomagati, da tudi njim pomagajo
zdravi, ee obole.
Tn zopet je prepustil Itog ljudi
nekaj časa samim sebi. Ko pa je
vnovič pogledal nanje, se je izka
zalo. da se je njih življenje, ker
so jih mučile boleriii. še shujšalo.
Tiste bolezni, ki bi imele po
mnenju Roga ljudi združiti, so jih
še bolj ločile. Tisti, ki so nasilo
ina prisilili druge k delu, so zdaj
te primorali, da strežejo bolni
kom., dočim se sami prav nič niso
brigali za bolnike. Tisti pa, ki so
bili nasiloma primorani, da de
lajo za druge in strežejo bolni
kom. so bili tako utrujeni od dela,
da niso imeli časa svojim lastnim
Itolnikom streči Ln so jih pustili
brez pomoči. I)a bi pogled na bol
nike ne motil bogatinov v njih
razveseljCvanju, so dali bogatini
postaviti hiše, kjer so ležali in u
niirali bolniki brez brige sočutnili
ljudi pod nadzorstvom v ta na
men najetih oseb, ki so stregle
bolnikom ne le brez sočutja, am
pak z nevoljo. Razcntegu so sma
trali ljudje večino boleKiii za na
Iftzl.nvo in ker so imeli strah pred
okuženjem. niso občevali z bolni
ki. amnak so se celo izogibali ti
stih, ki so prišli v dotiko z bolni
ki.
Tedaj si je dejal Bog: "č'e tu
di s tem sredstvom nisem mogel
privesti ljudi do spoznanja, v
čem je njih sreča, tedaj naj pri
dejo saint in po svojem trpljenju
do spoznanja." In Hog je pustil
ljudi čisto same.
In ko so ostali sami, so dolgo
časa živeli, ne da bi spoznali, da
bi mogli srečno živeti in da bi to
tudi morali storiti. In le v najzad
/ijem času so začeli Nekateri iz
med njih razumevati, da delo ne
sine biti nobeno strašilo za ene in
nobena galerska kazen za druge,
ampak d.a mora predočevati skup
no in veselja polno stvar, ki pri
vede vse do edinosti. Pričeli so
razumevati, da je spričo smrti, ki
preti vsak hin vsakemu, edino
pametna naloga vsakega človeka
v tem. da v ljubezni in slogi vese
lo prelivi sebi odmerjena leta, me
seee. ure in minute. Pričeli so ra
zumevati, da bolezni ne le ne
smejo biti nikak povod za razpo
re, ampak nasprotno — povod za
ljubeznipolno medsebojno obče
vanje.
o lepoti Človeškega
TELESA
A. A. li.
Naravi ni bilo mogoče, da bi
nam bila zlila človeško življenje
v eno samo obliko; !e|x>ta se nam
re--* poroili samo tam. kjer skupno
in likratu učinkujeta dva nas
protna elementa, in kjer eden nad
drugim prevladuje. To nasprotje
opazimo pri vseli eatetienili ele
mentih narave, že pri linijah, bar
vali in zvokih. 1'ri človeku pa i
ma ta razlika nn-d obema spoloma
naslednji pomen: en del nam
predstavlja princip at varjenja,
drugi princip spočetja. Kar se ti
če morale, kače prvi one kreposti,
katerih potrebuje delovanje, ak
tivitetn ./.adnji pa temu nasprot
I tie paaivitete (Dnlden; tu dobro
ta, tam mor. l>alje. intelektualno
stremi prvi po splošnosti, drugi
hrani posameznost; tako prevla
duje v enem karakteristika, v
drugem harmonija, vsebina ali pa
oblika.
Moškega stvarjajočo in delavno
stran, njegovo moč, trdnost in zna
čaj nam i/razito predoeujejo oci
I! eno zarisane, skoro (tu ravne
jerte in bogata inuskiilatura. Tako
M' duh podaja našim očem.
Nasprotno so pri ženski linije
veliko bolj zaokrožene: mehkoba
m mir sta razlita po njenem tele
su : tako nežno, gibčno in lahko
je, kot bi bilo opore potrebno.
Nadaljuje se ta razi r k a v gi
banju in kretnjah, brž ko jih
presoj um o po njih estetieui * red
nosti. Ze v hoji se oba .spola |>ri
I memo razlikujeta, kaj se ne bi še
le tain, k.jer je kretnje provzroča
1 notranje življenje, kjer se kaže
to. ee<ar se človek zaveda, ali ne,
j kjer je delo smotreno ali le golo
igranje. \a najvišji stopnji prei
de ta ra/lika že v osebnost: ljub
kost in spoštljivost. ki se semter
I tja povzpneta eelo do čarobnosti
Ill Vt'lK'UllKI VU.
Tako se naše telo. moško in
/cnsko. nun"* in lahkota, izraža v
j pihanjih in pretvarja v oblike. ki
tnwo več izraz aiiimaličnc duše,
m iri) že i>loveškrf!a duha.
Ni treba teh tnnogobrojnih raz
lik, ki iiuajo sicer vse globok po
men. št- nadalje razlagati: dajo se
kar neposredno obelit iti. Pač pa
je nesmisel vprašanje, višavo te
lo je lepše, moškega i\li ženske.
To je dvoje različnih lepot, popol
nih vsaka po svoje; celotno sliko
človeka nam podajata le tedaj, če
obe likratn in skupaj vzamemo.
Hermafrodit pa, ki naj hi družil
obe lepoti v eni sami obliki, kar
pa ni možno, ni repreze utiral no
benega nazora o lepoti, nobenega
.umetniškega kreda že propale
dobe, pač pa je bil le ilustracija
mita in j«- simboliziral oni treno
tek v življenju dvoje ljudi, ko hi
j<e hotelo enolelo v drugo kar zli
ti, ko iz brezmejne sreče v zraste
j hrepenenje ]m» večni združitvi.
Življenje je gibanje. Absolut
nega miru sploh ni. Večen boj
i nasprotnih si naravnih sil. kjer
to. kar živi, izkuša vcepiti življe
nje vsemu, kar je mrtvega, v tem
boju samo pogine in se slednjič v
i novi obliki povrne v življenje,
i Hoj duha z materijo, in ker sta
i si drug drugemu pogoj, večen,
t'lovek, ta najvišja in najpopol
Lvjj jia - -spo jil •. v . kp».cejjtriraJ
j v sebi, v svojem človeškem živ
i Ijenju to rgro celega vesoljstva.
i Sam iz sebe ustvarja, uničuje in
zapušča novo življenje.
j Tako se je tedaj človek uresni
čil v dveh telesnih oblikah in
j najboljša definicija za njih fun
damcntalno razliko je ta, da jo
mož duh, ki se je utelesil, ženska
pa narava, katero je dnh oživel.
In če se splošno sodi, da hrani
ženska v sebi več lepote nego mo
ški. je temu vzrok, da je mož ort
nekdaj že sani razsojal in govoril
v imenu človeštva, in nobeno ču
do ni, da je priznal ženski več le
pote, da jo je postavil na oltar
kot poosebljeno lepoto samo
Ker pravzaprav je vsa človeška
lepota seksualna. Vprašajte žen
sko in poreče vam, da je moški
lej>ši od nje. Smisel spolnosti je
ljubezen, pot do ljubezni je po
željenje, in poželjenje vzbuja le
j pota. To je: da se tiain ženska do
I pade. mora kazati svoj ženski
značaj, in liolj kot ea kaže, bolj
| nam dopade, večje je poželjenje
ini večja je ljubezen.
Isto inisli ona o nas; več razko
šja kot nam kdo obeta, višje se
ga io naše želje.
Skoro izključno o ženski lepoti
bomo govorili v naslednjih vrsti
<-ah zato, ker nas moške to lepota
veliko bolj zanima in jo je tudi
lažje definirati: bolj splošna j«*
in zategadelj tudi bolj podvržena
postavam, ki se dajo uveljaviti
Saj sami vemo, da se v sodbi o le
pi ženski veliko lažje strinjamo,
nogo ee bi imeli presojati kopa
izmed nas. Sodimo torej!
Naj reee kdo, kar hoče, njena
prva in največja čednost je i»
ostane lepota. Lepota oblik, le
pota njenega telesa, kakršno za
htevamo od J>itja, v katerem
prevladuje narava, kjer je ta l«
nje pravi znaeaj. In glavne pote
ze njene lepote so skozinakoz
spolne, so te, ki nas pustijo skle
pati na dobro mater iu reduieo.
Zategadelj traja 11 td i njena le]>o
ta le dotlej, dokler je v stanu iz
|H>lnjevati fundameiitaliie 1'iaikei
je njenega živ!j *. dokler laliko
rodi in hrani, ' • „ povprečno do
15. leta; a že pri V, letih se sme
le malokatera ženska \ »s'- pokaza
ti v popolni nagoti l*ri moškem
se ta tloha po navadi zavleče ve
liko dalje.
Pas deli žensko lepot«) v dve
skupini: v ono, ki j.- nad njim,
in ono, ki je pod njim. Večje važ
nosti je seveda zadnja, ker tu j«
središče materinstva, tu ženska
spočne in rodi, tn hrani etdrh de
vet imweeev sad svojega "Telesa.
Zatorej je pri njej medi-niea ve
liko širša nego pri motikeiu, tu
di so boki veliko bolj okrogli.
Itn-z polnih prsi l>i pa komaj do
jila »leti' z lastnim mlekom
I »a je v pasu veliko ožja od
nas. ima tudi svoj ponit-n. Ne sa
iiio ila bolje po vda rja ono valovi
to linijo, ki se vije od prsi doli
dohoko in nas opozarja na te Imj
ne oblike. tudi popolneje ... i njo
združimo. lažje si j<» osvojimo Ni
zastonj '»olj okrog ili mi zalitih 11
dov, manjše glave, neznatnega
čela, manjših nog fn rok. nižje
postavi' in bogatejših las. i/ kate-;
rili diše opojnost in \ «. ast ro-J
ki, ki rije po njih
To še davno ni vse- a kdo lu
našteval neltfoj manjših in se
kundarnih lepot, kdo l>t opeval
njene lase. dolu*'. tfost.. mehke in
kodraste, ti jih temno l»arvo. njih
bleščeče ^e zlato, jamiot* na licu
in drugje še, tanke komaj vidne
plavkaste žilice na vratu iu pršili: j
spominjati hi se moral njenih ti-1
stnii*, žametastega in elsatičncga!
trebuha, hogiuji' Veneri posveče
nega grička, tako sramežljivo
»kritega oltarja ljubezni!
Ni še bogastva konec Loeiino
pri njej lahko dvojno lejHUto. mla
dostno in materinsko Ta vitka
stvarea, \ kateri »• vsa lepota še
le poraja, roža. ki >e nt popolno
ma ra/evela, ljubezni posvečena!
Zraven nje dozoreli sail, opojni
kelih, največje razkošje! Kaj šele
oni prehod, ki druži, žalibog 3e za
kratek vas. oboje, ko imamo obe
lepoti v enem telesu spo.jeiu. N'a-1
ravnost boginja pa j.- ženska, ki
ostane ve«"* let eilj našim najstra
stne.išiin željam, sladkost vseh
sladkosti.
Različna barva las, oči in ko/.
nam kaže zopet razlit-na tipa:
plavovlasega in temnolasega. Ka
teremu bi so. 1 i I primat" Odločuje
tn individualni okus in moda, ki
je vedno drugačna Mnogo se t it
ne tin |H>veilati: plavili la> j.- bi
la Venera, in plavili las >koro
I'f/iflo V »'Ions. .V..s ?•■])}. n: vi.uie,
rečeno. Co značaj odgovarja \ ti
sti zunanjosti, l»i bila prva boljša
ljubica, dniga pa boljša /••na,
ker plavolaaka kaže. da ima ve«
mehkobo in dobrote. Lepa j«1, če
so njeni lasje zlatobleV-eT-i, ."••• s(>
njene »či ali plave, al: vijoličaste,
k večjemu temiiozelene, njene
forme mehke in bujne.
Temnolaska pa mora biti vsa
črna .imeti mora črne ne samo la
se, ampak tudi obrvi, trepalnice
in oči, istotako tudi rjavkasto k>
7.o. Vroča je in strašna.
Med tema dvema je seveda Se
vse polno tlnigih kombinacij. Tn
teresantni sta ti dve: /.enaka pla
vili las, ki ima temne oči, in ona
temnili las, ki ima plave oči. Ta
je manj simpatična, d očim prva
kaže, da ima vse dobre strani o
beli tipov.
l*a vse one kombinacije irlav
nih in seknmlarnih potez ženske
lepoto, kdo bi jih razvrVeval!
Kdo bi šo posebej omenja' tip
klasično, laseivne, uraciozne lepo
te! In one. katerih mikavnost je
učinek ne več golo ost etičnih, pač
pa že psihičnih elementov. Antič
ni človek .fizično in psihiično ve
liko zdravejši in močnejši o<l nas,
v trotovem smislu sentimentalne
in saiho pikantne lepoto še poznal
ni. Dttiies je to preeej drugače:
muogolii-nost našo dobe, bogastvo
njenega spoznanja je razširilo tu
di pojme o lepoti našega telesa
Umetnost nam kmalu pove nekaj
o tem. In kako nam to pove! "L'
hoinine qui marchc" je s svojim
silnim korakom pretresel 01iiu|i
klasične sleparije: ta torzo je v
samem gibanju, v sami boji poka
zal lepoto, ustvarjanja vredno. In
če je od prenapornega dela revno
telo oropano vsake le|>o zunanjo
sti. govori Se vedno iz njega člo
veška duša; iz posameznika-siro
maka pa vzraste velikanski sim
bol naše dobe . . . Sam sebi v jok
ill zasme'b.
(Dalje.)
SOCIALIZEM I MODERNE
VEDE
Predgovor.
To <l<-io je razširjena izdaj<i
majskega (Tovora, ki sem ga go
voril 1. maja 1. 11)11. v Milanu.Kot
pristaš Karla Darwina in Ilerber
ta Spencerja dokazujem v njem,
<la je marksisticiii socializem le
nadaljevanje razvojnega nauka
Nauk Karla Marx je edina soci
alistična teorija, ki iina zgra
jena na znaiintveiii metodi —
znanstveni |>outen. in zategadelj
edina. ki na|>olnjuje z enim «lu
horn siM-ialis-tit'ne stranke vsega
sveta. l*o mojem mnenju ta nauk
le plixlovito iu praktično dopol
njuje na socialnem polju ono
znanstveno revolucijo, ki sta jo
•pripravila preporod italijanskega
mišljenja in raztegnitev induk
tivne metode na vsa polja člove
škega spoznanja, in ki sta jo v
naših dneh Darwin in Spencer v
(s\ojih delih dobobra razvila in
< rganiziraia. Pač sta ta ilva mi
sleca obstala sredi pota preti
verskimi, političnimi in socialni
mi konsekvencami svojih neo
majnih <premis, ampak to čisto o
scbno polovičarstvo ne more usta
viti prodiranja pomlajene vede in
razvoja nje praktičnih konsek
vene: nje konsekvence so v pre
mogovnem soglasju z nasilnejšimi
zahtevami, z najbolestnejšimi t»o
trehami naše dobe. Holj ko sta se
obotavljanja pri zadnjem koraku
Darwin in Spencer, tem važnejša
je pravična ocena političnega in
znanst venega delovanja M arxo
vega, kateri tvori /. omenjenim«
sijajno trojico modernega znan
stvenega mišljenja.
Misel in čuvstvo sta gonilni si
li osebnega in družabnega živ
ljenja. Dol(ro časa so podile živali
ne. ampule neurejene siru je. izvi
rajoče i/ človekoljubnega čnv
stva, socializem seintertja: sto
prav \ irenialncm delu Marxa it
njegovih sodelavcev je naše
kompas za svojo |>ot na znanst ve
nem in političnem polju. V tem j<
vzrok njegovih vsakdanjih osvo
jitev. njegovega (pronicanja v vs<
misli in čuvstva.
Civilizacija, lepHi sadov pre.bo
srata, komplicirana pridobiten
elovešekega dela. skriva v seb
nalezljivo gnilobo. Poleg sijajnil
produktov znanstvenega, umetni
škejra in industrijskega dela si
kopiči strup bede in zločina, leno
be in blaznosti, samomora in mo
ralnegn samopohabljenja. servili/
nia. lTkrati oznanja brezuipen pe
siinizem, žalostno znamenje brez
idenlnego življenja in simpton
živem- utrujenosti in degeneraci
je. popolno uničenje človeštva
da preneha gorje. Ampak sociali
sti verujemo še v zdravilno, di
preneha gorje. Ampak socialist
verujemo še v zdravilno moč pri
rode, socializem vsebuje <1 ih no
vega in boljšega življenja, ki na
pospeši osvolboditev človeštva o<
strupenih snovi današnje razvoj
ne faze, da doneso nje zrl rave ii
ploilovitc sile novo žetev vsemu
kar nosi človeško obličje.
Enriko Perri
T. del.
DARVINIZKM IN' SOCIA
LIZEM.
I.
Virchov in Haeckel o političnen
pomenu darvinizma.
18. septembra 1877 jc nastopi
na zboru nemških prirodosloveei
v Monakovem znani biolog iz .Te
ne, Ernst TIii«*kel, v zgovomen
predavanju za razširjenje in o
brambo Darwinove teorije, ki j<
tičala tedaj sredi najviharnejšil
bojev in polemik. Nekaj dni k a s
neje jc govoril Virchaw, (Amtl
Bericht d. J»0. Vers. d. Naturf. u
Aerztc zu Miinchen 1877, p. 6,8
IV. Zic^lcr. "Die Natunvissen
scliaft und sozial-demokratisclu
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
UttAiio*Ijeao 16. jftnurarja
19$ L
• Pod, Društvo
lnkorponruio 14
im v 4rU«. *
Sedež: Frontenac, Kan s.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana.
Podpreds.: FRANK AUQUSTIN, Box 360, W. Mineral, Ktni
Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan*
Blagajnik: FRANK STARCIČ,Box 245., Mulberry, Kana
Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR. L. Box 38, Frontenac. Kan«
NADZORNIKI:
PONuRAC J URŠE. Box 357, W. Mineral, Kana.
ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kana.
MARTIN KOCMAN, Box 482. Frontenac. Kana
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR. Box 320, W. Mineral, Kana
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea
Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, (1. tajniku.
Vae denarne poeiljatve pa gl. blagajniku.
1
■ Theorie" (Stuttgart 1^04 >, p. 12
in si.) ki jo v sicer v parlamentu
pripadal napredni stranki, ki pa
je tako v politiki kakor v znano
sti 4flo<ial vsak nov pokret z ne
prijaznim. očesom; \ nergieno je
pobijal novo teorijo organskega
razvoja in je z bistro ilalekovid
nojftjo zalučal vanjo proklctstvo
in bojni klic: " Darvinizein vede
i nerposredno v socializem."
Nemški darvinisti. na čelu jim
. Krnst Hiiekcl in Oskar Sehmidt,
so takoj protestirali, trdeč da lo
či nepremostljivo nasprotje dar
vinizein od socializma; ni jim bil
J namreč po srodu madež politične
ga krivoverstva za Darwmov na-i
uk, ki se je itak že nahajal v hu
detn nasprotju z vladajočimi ver
skimi. filozofskimi in biološkimi
nazori.
Oskar Scbmidt je pisal v "Aus
landu" (27. nov. 1877): "Ako bi
bili socialisti pametni, bi napeli
vse sile, da z molkom zatro de
seendenčno teorijo, ikajti ta na
ves glas oznanja neosnovanost
socialističnih idej."
lliickcl je izjavil v daljši pole
miki proti Virehowu, da noben
znanstveni nauk ne razglaša jas
nejše od darvinizma. da je ena
kost vseh poedineev, ki po njej
1 streme socialisti, nemogoča in da
je ta izrodek domišljije v al>so
lutnem nasprotju z dejansko ne
enakostjo, ki vlada vsepovsod
med poedinei. Socializem zahteva
za vse državljane enakih pravic,
enakih dolžnosti enake jx^sesti in
enakega vž.itka; descendenčna te
orija pa da izjavlja nasprotno,
J da je udejstvovanje teh želja po
; poinoma nemogoče, cla v človeški
družbi in v živalskih rodovih pra
vice in dolžnosti, posest in vži
tek poedincev nikdar 11«' bodo e
naki in da sploh enaki hiti ne mo
rejo. Zakon deljenega dela uči ta
ko v splošni razvojni teoriji, ka
kor v svojem »biološkem delu, v
1 deseendeneiii teoriji, da izvira
1 različnost pojavov iz iprvotne e
im.ličnosti, diferencijacija funkcij
i/, primitivne enakovel javnost i,
spleteni ustroj organizmov iz pr
* votne enostavnosti. Eksistenčni
pogoji poedineev so od njih vsto
* i pa v življenje neenaki, temu da
si;. jeiu veenlitnUJ'j .)l£-_
' enake j>odedovane lastnosti in
" iprirojene individualne sposobno
* sti. Kako »la naj bi bile po
* tem enake nase živVjenske funk
] eije in njih rezulati! fini razvi
1 tejše je življenje, nadaljnje Ha
ekel, tem važnejše, da je načelo
. deljenega dela, tem nujnejše za
j litevajo stalni interesi države, da
j si poedinei porazdele razne nalo
i ge; in ker je od poedineev za
htevano delo, ker so v to svrho
'.potrebne sile, sposobnosti in sred
Istva kaj različna, mora biti pri
' inerno različna tudi nagrada /a
j opravljeno delo. To da so tako
jasna in očividna dejstva, da naj
bi vsak izobražen in razumen po
lil ikar razširjal deseendenčno te
i orijo in splošni razvojni nauk kot
najzanesljivejši protistrup proti
1 nesmiselni, utapistični enakosti
; socialistov. Kavno na darvinizem
- ali na nauk o prirodnem izboru
i pa je meril Virchow s svojo de
- nuncijacijo bolj kot na transfor
? niizcni ali deseendenčno teorijo,
i katera se često zamenjava s se
- lekcijskim naukom. Prav darvi
. nizem pa da je vse prej kot. so
. eialističen; če mu je pripisati po
. litično dalekoscžnost — in to je
- dovoljeno —, da je ta le aristo
; kratienega. nikakor pa nedemo
kratirnega in še cek> nesoeiali- |
stičnega značaja! (Haekel:
" Freie Wiesen seli aft und Frcie p
Lehre" (Stuttgart 1878.)
Selekeijska teorija uči, da v
človeštvu, kakor v rastlinstvu iu
živalstvu obstane in se razvije >
zmerom in povsod v življenju le
manjšina, ogromna večina ipa
predčasno pogine. Število rast
linskih in živalskih kali in iz njih
vzrastajočih mladostnih individu
ov je neskončno, toda le malo je
tako srečnih, da hi se razvili do
popolne zrelosti in da hi dosegli
smoter svojega obstanka. Kruti
in neusmiljeni boj za obstanek,
ki divja, mora divjati v vsej živi
prirodi. večna in neizogibna med
sebojna tekma vsega živega je o- j
eitno dejstvo. Le neznatna elita
na.ikrepkejših in najbolj prilago
denih obstane zmagovito v tej
tekmi, velika večina nesrečnih
poedincev pa nujno pogine. To
usodno tragedijo lahko obžaluje
mo, a izpremeniti ali utajiti je
ne moremo. Mnogo da je pokli- ;
eanih, a malo izvoljenih!
Selekeija, iZhor teh izvoljencev
da je najno zvezana s porazom
ali poginom ostalih eksistenc. Za
to je po pravici nek angleški
znanstvenik imenoval ohranitev
najsposobnejših za osnovno načelo
darvinizma. *
Seh-keijsko načelo po svojem
bistvu ni demokratično, ampak
aristokratično. In če ima do za
dnjih konsekvene izvedeni darvi
nizein svojo "zelo nevarno stran'
za politikarja. kakor trdi Vir
ehow, obstoji ta pač v tem, da
podpira aristokratične tendence.
(Dalje prihodnjič.)
Listnica uredništva:
Štrajkar. — Calumet: Frank
Mahnit*, — Biwabik; Že vest«
kdo sem. — Dunlo; J«.s. Radišek,
— Sinit h 011: ('lun klubu. — Chis
holin; Ivan Žabkar, — Jioidvile; »
lJivši naročnik A. S., — Indiana
polis; Ferjančie, Panama. Poza
relli — Cleveland: .John Markich
Indianapolis; — potrpite!
PRIPOROČILO.
Pr«.c*c roc&cj j* daijio
tacijsko "potovanje po vihodnih
državah.
Najprvo obišče rojake po .In
diana, Ohio. Pennsylvania in
West Virginia. Sodrug Pr. Podboj
ima polno pravico pobirati naroč
nino, oglase, ustanavljati nove
klube, sploh za vse posle, kar spa
da v področje "Proletarca" in
Jugoslovanske socialistične zveze.
Slovenske delavce p& prosimo,
da naj gredo godr. Podboju koli
kor mogoče na roke.
V rudnikih v Cumberland B.
Canada so delavci na štrajku. De
lavci, ne hodite v te kraje dokler
bode trajal boj med delavci in
kapitalisti. Edinole solidarnost
delavcev, lahko stre verige kapi
talizma.
Ne hodite za delom v Porcu
pine. Ontario, Canada. V Porcu
pine so pre m o g&r H na štrajku.
Štrajk v Bingham Canyon, U
tah še vedno traja. Delavci, ne
hodite v ta kraj iskat dela, do
kler ne bode štrajk končan. Bodi
mo ljudje in bratje, ne pa izda
jalci delavskih interesov. "Bing
ham Miners Union, št. 67 W. P.
of M."