Proletarec. [volume], August 12, 1913, Page 7, Image 7

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
DUŠEVNI BOJI.
Maksim Gorfcij:
Pomlad je, jasno sije solnee.
Vsi ljudje so veseli, celo šip*?
oken na starih, kameiiitih hišah
se milo smehljajo.
Po cestah mesteca se preliva
pestra, praznično oblečena mno
žica. Vse mesto je na nogah —
delavci, vojaki, meščani. duhov
I niki, uradniki, ribiči. Vsi čutijo
|H)inla*l v krvi, govore glasno,
amejo se, šalijo in pojo. Kakor
veliko, zdravo telo so vsi napoLn
jeni z veseljem do življenja.
Pestro barvani solnčniki. /.en
aki klobuki, rdeči in modri otro
ški baloni, vsi so inxlobni čudovi
tim cveticam. In kakor iskreči se
dragi kameni na sijajnem oblači
lu bojnega kralja se povsod smeh
ljaje in radostno svetijo obrazi
otrok, veselih vladarjev sveta.
Hledozeleno listje na drevesih
se še ni razvjlo in srka, zvito v
brstje, željno gorke solnčne žar
ke. V daljavi igra godba in vabi.
Vtisk imaš, kakor da so ljudje
vse hudo pretrpeli in kakor da je
bil včeraj zadnji dan težkega, mo
rečega, ostudnega življenja. Da
nes pa so se vsi /.budili kakor
otroci z jasnimi obrazi, s trdnim,
veselim zaupanjem in vero vaje.
v nezmaganost svoje volje, ki s«'
mora vse ukloniti pred njo. In ta
I ko gredo združenih, gotovih ko
rakov bodočnosti nasproti.
Čudno je bilo. moreče in nepri
jetno, v tem živem vrvenju vese
lih ljudi zagledati žalostno oblič
je. Ob roki mlade žene je šel mi
mo visok, krepak mož, gotovo ne
nad trideset let star, tenia s iw>
polnoma osivelimi lasmi. Držal jo
klobuk v roki. njegova okrocrla
plava s«> je srebrno blestela, suhi.
zdravi obraz je bil miren in z
večno otožnostjo obsenčen. Veli
ko, otožne, napol zastrte oči so
frledale tako, kakor morejo gle
dati v svet samo oči človeka, ki
nosi v sebi globoko bolest in je
ne more nikdar pozabiti.
''Oglej si pozorno to dvojico in
zlasti moža," je dejal moj tova
riš. "Pretrpel je eno tistih dram,
ki se vedno češče odigravajo v de
lavskih krogih severne Italije.
In sodrug mi je pripovedoval:
Ta mož je socialist, urednik
tukajšnjega delavskega lista,
preje sobni slikar. Ena tistih na
rav, ki jim je znanje vera in ki
jim vera še bolj nžge žejo po
znanju. Srdit, moder sovražnik
klerikalcev — le j»oglej, s kakimi
sovražnimi pogledi zasledujejo
črni kutonosci njegovo postavo.
IVed kakimi petimi leti, ko se
je pečal s socialno propagando,
je naletel v enem svojih okrožij
na dekle, ki je takoj zbudila nje
govo pozornost. Tam se žene
preveč nčilo. da molče in neome
jeno verujejo. Stoletja in stoletja
so razvijali duhpvniki to zmož
nost v njih, in sicer s polnim uspe
hom. Nekdo jo resnično pripom
nil, da jo katoliška cerkev /.gra
jena na prsih ženske. t ešcenje
Madone ni le pogansko lepo. am
pak predvsem — modro. Madona
je preprostejša, bolj človeška <h1
Kristusa ; srcu je bližja, nima no
benih neskladnosti, ne preti s pe
klom. Ona jo vsa ljubezen, sočut
je in odpuščanje in more z lahko
to prikovati žensko sreč za vso
.. i'v'j^-njn. v;sso.
Videl je torej deklico, ki jo
umela govoriti in vpraševati, in
vedno je čutil v njenih vprašan
jih, poleg otroškega strmenja nad
njegovimi nazori, neprikrito ne
zaupanje proti njemu, pogosto ce
lo strah in stud prod njegovimi
besedami. Socialističen propagan
dist v Italiji mora |>ogosto in
mnogo govoriti o veri in rrbiti
ostre besede o papežu in duhov
nikih. Toda kadarkoli se jo do
taknil tega predmeta, je videl v
očeb deklice sovraštvo in zanič« I
vanje proti njemu, in če jo jo
vprašal, so zvenelo njene besedo
sovražno in mehki glas jo bil pre
pojen s strupom. Bilo je jasno, da
se jo seznanila z antisoeialistično
literaturo katoličanov, in da ni v
tem okrožju uživala prav nio
manjšega zaupanja kakor on sam.
Tukaj v Italiji ravnajo z žena
mi mnogo preprostejšo in sirove
je kakor na Ruskem in do zad
njega časa so dale Italijanke res
nično mnogo povoda za to. Ker
ne niso zanimale za nič izven
cerkve, so stale v najboljšem slu
*aju tujo nasproti kult urnemu
delu mož in ga niso razumevalo.
Njegovo moško samoljubjo je
kilo užaljeno. njegova slava spret
t
t
k :•
nega propngandista je trpela
vsled spopadov z deklico. Kazbti
dil st* je, razsrdil in jo je večkrat
uspešno napadel. Ona pa mu jo
poplačala z enakim uapehoin in
ga prisilila, da jo proti svoji na
vadi posvečal posebno pozornost
in skrbnost pripravam /a svoja1
predavanja v okrožju.
Poleg tega je vedno videl, ee
je govoril « sramotni sedanjosti,
o zatiranju človeka in popaeenjn
njegovega telesa in njegove duše,
vedno ee je razgrinjal pred svo
jimi poslušalci jHwlobe bodočega
življenja, v katerem bi bil človek
vnanje in notranje svoboden, ta
krat je vedno videl čisto spremen
jen obraz pred sabo. Prisluskova
lii je njegovim besedam z jezo
močne, modre ženske, ki ji je bi
lo dobro znano breme življenja,
prisluškovala jim je z zaupno po
željivostjo otroka, ki sliši krasno
bajko, vzbujajočo sorodne zvoke
v njegovi prav tako krasni, zago
netni duM.
To je zbudilo v njem predčuv
stvo zmage nad močnim sovražni
kom, ki je utegnil biti izboren to
variš, pogumen bojevnik za bo
dočnost.
Skoro eno leto je trajal ta dvo
boj. ne da bi bil eden izmed nji
ju začutil željo, da bi se približal
drugemu in bi nadaljeval boj oči
v oči. Slednjič je stopil on prvi do
nje:
"tGospodična, Vi ste moja stal
na nasprotnica. Ali so Vam ne
zdi, da hi bilo \ i nt o rest i stvari
l>oljšo. če se bliže spoznava!"
Rada jo privolila in že skoro
po prvih besedah jo razplamtel
boj med njima. Deklica jo z naj
večjo silo branila oerkev kot edi
no zavetišče, kjer si labko od]>oči
je trudni. izmučeni človek in kjer
so vsi, neodvisni od svoje zunan
josti, ona u|»oštovani, nakar je
on odvrnil, da si ljudje ne smejo
odpočivati, ampak so morajo bo
jevati. da je meščanska enakost
nemo/na brez enakosti material
nih dobrin in so skrivajo za ma
dono \si ti.sti. v katerih interesu
jo, da ljudje ostanejo v svoji ne
umnosti in nevednosti.
Odtlej so vroče razprave izpol
njevale vse njuno življenje. Ob
vsaketn sestanku so je nadaljeval
ta brezkončni, strastni prepir in
z vsakim dnem je jasneje stopala
na dan ostra nesprijaznjenost
njih nazorov.
Za njega je bjlo življenje boj
/a razširjenje znanja, da zmaga
nad naravnimi silami, boj za pod
jarmljenje skrivnostnih naravnih
sil volji človeka. Vsi ljudje so mo
rajo enako pripraviti za ta boj,
katerega končni oil j je svoboda
in zmaga razuma, zmaga tisto edi
ne, najmogočnejše sile. ki je vo
doma delovala v svetovju. V.a njo
pa je obstojalo življenje v počas
nem. mučnem žrtvovanju človeka,
v podreditvi razuma tisti skriv
nostni volji, katero zakoni in eilji
s« bili znani le duhovniku. Osup
li jen jo je vprašal:
"Zakaj pa posečate moja pre
davanja? Kaj pričakujete od so
cializma?"'
"Vem je odgovorila žalostno,
'"da grešim in delam nesmisel no.
Ampak tako lepo jo \ as poslušati
in sanjati o možnosti sreče vseh
ljudi."
Ni bila zelo lepa: bila je lično
postave pametnega obrazka z ve
likimi očmi. ki so znale biti mile
ill jezne, prijazne in trde. Delala
je v tovarni za svilo in živela
skupno s svojo staro materjo, s
hromim očetom in mlajšo sestro,
ki je hodila v rokodelsko šolo.
< asi jo bila vesela, ne glasna, to
da f»čarujoče ljubezniv^. Ljubila
je muzeje in starinske cerkve in
se je razvnela ob pogledu na sli
ke in umotvore.
"Kako čudovito", je dejala,
'Sla so bile te krasne stvari nekoč
skrite v hišah posameznih oseb
in da so le posamični ljudje imeli
pravico do uživanja njih lepote.
Lepota mora biti vsem dostopna,
samo potem je živa."
Pogosto jo govorila tako čudo
vito, in vedno se mu je zdelo, da
so izviralo te besede iz njemu tu
jega duševnega čuvstvovanja.
Spominjala ga je na stokanje ra
njenca. Čutil je. da je gojila ta
deklica do življenja in do ljudi
globoko, skrbno in sočutno ljube
zen matere; potrpežljivo je ča
kal. da bi njegova vera razplam
tela njeno srce in bi spremenila
tiho ljubezen v strast; zdelo se
mu je, da je vedno poizorneje pri
sluškovala njegovim besedam in
da je \ srcu že smglaSala z njim.
In vedno ognjevitejše jp govoril
o potrebi neumornega dejanske
ga boja za osvoboditev posamez
nika. ljudstva, človeštva od starih
okov, katerih rja se je bila globo
ko zajedla v duše in jih zastru
pila. Ko jo je nekoč spremljal
domov, ji ji- dejal, da jo ljubi in
da jo prosi, naj bo njegova žena
l'strašil se je, ko je videl, kak
vtiwk so-napravile njegove besede
nanjo. Umaknila se je, kakor da
bi jo bil udaril, bleda, s široko
otlprtnui očmi se je naslonila na
steno, roke je Kkrila na hrbtu m
govorila skoro v grozi:
"Slutila sem, skoro sem čutila,
da bo tako prišlo, zakaj že dol
go Vas ljubim. Ali, o lJog, kaj pa
bo to!"
"Zdaj pridejo dnevi sreče za
tetoe in za mene, dnevi najinega
skupnega dela," je vzkliknil.
"Ne." ji* dejala in povesila gla
vo. "Ne, midva bi ne bila smela
govoriti o ljubezni."
"ZakajT"
'Ali bi se ti dal poročiti v eer
kvit" ga je prašala tiho.
"Ne!"
"Potem... zdravstvuj!"
Naglo je odšla. On pa jo je do
hitel in ji začel prigovarjati. Po
slušala ga je molče, brez ugovora
in dejala:
"Jaz. moj oče in moja mati smo
vsi verni kristjani in nomo kot
taki tudi umrli. Zakon, sklenjen
v civilnem uradu, zame ni noben
zakon. <"e se rode v takem zakonu
otroei. vem, da bodo nesrečni. Sa
mi* cerkven zakon posveti ljube
zen, samo eerkven zakon podeli
sreeo m mir."
^la.i je videl ra/loeno. da s.- ne
},o tako lahko tnlala. Seveda
»n M",«,1 rtjenjati. LoOi,a Ht»
'lejal.i dcikliea :
r,.Jt'!ar.'U' "lu(iva 'lr"K 'In,.
I , ,M'' «™tanka / menoj..
Ah. t-e |„ ,„ogel pro£, Jjjz ^ ^
Jaz *em tako revna
-'ay. ne obljubim nnH*ar " j,,
odvrnd. J
1,1 se j,- boj dveh močnih
" V; »eveda sta m- s*,a. i„ M„
•ocoHt.-je Kakor preje. zakaj ,j
bila g'a drug drugega staJiskJa.
« te sestanke, potiheu, .se nade
i>r»»t' I »e l>0
pn_ nesel muk nezadovoljnega
J" rt"« plaipolajocoga čuvstv«
•N J »J.i sestanki s„ bili po|„i 0bu7,a
ril" °n s'' J'" '""til
Sii k ok rat pcrfpolnorna slabotne««
m kakor razbit,*«. ona pa je šh
V S"izah k govedi. On je ve-1
del to ,n zdelo se mu je, da se čr
no zidovje tonzunmoseev z vsa
m. dnm. Jači in Vhia in <Ja ju ^
>o* llo do smrti.
N'ekw, k(V stH ae A|a na praznik
setat izven mesta, mu je ušlo. „e
,la 1)1 bl1 lnisl'l »« to. pretenje;
Nes. yeasih se mi zazdi, da bj
te utegni umoriti..."
Mok'-ala je.
^ Ah si slušala, kaj sem dejal?"
»«. je odvrnila i„ Bu zHh
Jji beenipolno v obraz. Zdaj je ve
<M. da b, preje umrla, kakor pa
odjenjala. Pred ten, "da" JO \l
b.l was,h objel i„ poljubov«1. On«
• J«' branila, toda njen odpor je
■ vrtno šibkejši in on jTbil L
al da bo ne*,*« dne podala
da mu bo ženski narfm, prip„.
T ' do ,z,na*- "«d "j". Zdaj p«
JQ <'« »'i to ne bila nolle
,y.n wr,( prt jarmMoji J®
njij "» vef vzbujal ženske" v
''"ko je potoval z nj0 „koei tem
no kropre njenih misli o življenju
bde*? f V "•'' j vst' '"'"i. ki so m
l^re. !«Ja ona j,- pr«|n,
kmala njegovim bes,dam, kakor
. 7 " Hanjavim nsmevom v o
rjela.VI ni<'''Sar in mu nl ve
Nekdaj mu je dejala:
Was,h sprevidim, d« je možno
• . o čemer govori«. Sodini pa
'« pnde to ,>d t<ya. ker te ljubimi i
■« razumem, nimam {»a vere ne
'»orem verjeti! In ee odide*,' i,.
K™e vse. kar je s teboj z zvezi "
f« drama je trajala skoro dve
1-ti. 'Iffkler ,,i dekliea omagala in
*'•<> H«. Opustil je svoje (fe|0.
p until delovanje v strankini orga-j
""»cy. adoHil „ j,,
v '''""»i njcnpjfa nlanovn i
.)■' gor m dol ali pa je sedel ob I
poNtelji bolnice. Videl je, <Ia j,. (Jo.
'ZZ ■ ,k*kor '» J« U.
• *akim dnem prozornejša, d očim
je Indni ogenj v njen«, oeeh veti
no lasnoje rdamtel.
_ 'I'ri^m-echij mi o življenju, o
1'rtoenont," — gH jp pro8ila I
Kaj naj jemo?
Najboljše odgovorimo na to
vpraša d jt' tako le: "Pravilne
vrste hrano in nič več kot potre
bujemo." ta način si lahko
ohranimo najboljše zdravje in
! dolgo življenje. Prava hrana j«'
tista, <lo katere imate dobro slast
i i ji ki ustreza vašemu želodcu, <m1
katere tie postanete nezadovoljni,
vam ii" napravlja tež.koč v pre
bavnem sistemu, vas ne nareja
; lene. Ne smete preveč jesti! Ako
j pa vkljurb tetnu opazite, da vaš
- želodec ne dela pravilno, ali k«
počutite slabo v črevih. tedaj ra
' hite takoj Trinerjcv Eleksir iz
| grenkega vina. To vam ho izčisti
| lo vaše prebavne organe in pre
prečilo vzroke za zaprtnieo. To
bo v pomoč organom, «la zopet
pričnejo delovati in obenem pre
preči zaprtje, kakor tudi druge
ru-prilike prebavnosti. «le zelo do
bro proti bolečinam v trebuhu in
črevft, ravuotako pnvti n er vozno
sti in pomanjkanju krvi. V Lekar
nah <T. Triner, 133.1—KElfl South
Ashland ave., Chicago, 111. Tri
nerjpv Liniment. je zelo močno
I zdravilo in dostikrat iHtinajra /<•
iih prvo uporabo
(Advert isement.)
?
Iz gotovega vzroka prodam iz
i lastm- roke svojo dobro urejeno
1'nijsko brivnico obstoječo i zi
I dveh stolcev ter kopališčem v
katerem si lab ko napraviš mrzlo
ali vročo kopel. Ta brivnica se
I nahaja na vogalu nasproti tovar
I ne v ktc-rcj dela okoli 80(1 de
: lavcev noč in dan. ter je dobro
1 obiskana od različnih narodov.
FRANK LEVSTEK.
923 Wooster Ave.,
BARBERTON. <>
NE OZIRAJTE SE
na to. kar drugi povedo,, ampak
pridite in prepričajte se sami
KAKO LETINO IMAJO FAR
MARJI
na farmah, katere smo mi proda
li, ne samo v Wansaukee, W»e.,
ampak 111« 1 i v sosedni slovenski
naselbini Crivitzu in v vsi tej
j okolici.
Vincene Petrovčič iz Johnston
I <"ity, III., kateri je bil tnkaj v sre
| <li me« ca julija in se na lastno
joči prepričal kako letino imajo
tukajšnji farmarji v primeri z
onimi iz južnega IHinoisa, se ni
i moRel uaeuditi rodovitnosti te
! zemlje, doibremu in ugodnemu
podnebju in zdravi in čisti vodi.
Navdušen je vzel s«4»oj nekaj
vzorcev, da jih pokaže svojim
prijateljem. In prijeli smo pismo
od njegovega prijatelja Josipa
j Remitz, v katerem nam piše med
drugim sledeče: "Dam Ti vedet,
da sem govoril s strieom in Pe
troveičem in sta mi pravila, da
sta prav zadovoljna Tudi sem vi
j »lel stvari, ki sta jih prinesla iz
Wausatffeee in kar nisem se mo
trel dovolj nacuditi, da je tako
dobro z rasti o in obrodilo v takem
j malem času, zatorej Ti povem, da
j sem res zadovoljen (Re
jmitz je o«l nas kupil farmo v
aprilu).
SEDAJ JE ČAS, da si pridete
{Ogledati ta svet, ravno sedaj, ko
je inaio žito v klasju, ko je druga
košnja skoro zrela, ko vidite ka
ko drevesa rode in koliko krom
pirja sme farmar pričakovati.
Južne države so uničene od
prevelike suše, vsa letina zgleda
slaho. V Mnrrnette County smo
imeli dosti dežja celo leto. Letina
dobro z (»leda in farmar se veseli
ohile žetve. Pazniki so lepi, zele
ni. koruza je temno zelena, žitna
polja zjjledajo kot morski valovi.
Take rejene in debele živine ma
lo kje najdete, kot ravno tu.
Kdor misli kupiti farmo, divji
svet ali pa že obdelano s poslopji,
naj pride sedaj ali pa piše za na
tančna pojasnila.
ADOLF MANTEL,
131 W. "Washington St.
Chicago, 111.
Room 1007 Tel. Franklin 1800
(Advertisement)
NAROČITE SE NA DNEVNIK
"ZARJA"!
Kdor želi čitati podučne članke
o socializmu in novice iz starega
kraja, ta naj se naroči na edini
slov. socialistični dnevnik "ZAR
JA."
'Zarja' izhaja v Ljubljani, Še
lenburgove ulice štev. 81II in sta
ne za Ameriko $6 ca celo leto.
Bolečine,
naj «i bodo knkoršntkoli. s«' l«hk<» hitro odpravijo z
pravočasno rabo
Severovega Gothardskega Olja |
(Severa's Oothard Oil).
katero je zuano kot najboljše mazilo zoper bolečine.
Pomagalo j«- drugim — naj tudi vam pomaga, ki
tajte sledeči dokaz:
Sedal zopet lahko dela.
"Takoj po rabljenju Severovega Gotliardskega Olja
sem se bolje počutil. Bolečina v moji nogi je kmalu iz
iruiila in v enem tednu sem lahko šel na delo. Vaše
<Jothardsko < >1 jt- cenim kot najboljše mazilo zoper bo
lečine." Tom. Tarna,
Box 8, (Jardiner, N. Mex.
Cene 25 in .">0 centov v lekarnah. j^I
W. F. Severa Co. CE0rori0S
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raz
nih neopojnih pijač.
1837 80. Pisk St. Tel. Canal 140#
CARL STROVER
Attorney at Law
Zas'opa ii Tiik wUUk.
St. sob« 1009
133 W. WASHINGTON STREET,
CHICAGO. ILL.
Telefon: Main 3989
TUJCEM priporočam tvoje do
bro urejeno prenočišče in reetav
racijo, domačinom pa svoj saloon
vsem sknpaj pa vse.
IG. K UŠ L J AN
229 - Int Ave.
MILWAUKEE. WII
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdraml> ta notranje bolMni
In raaocalnlk.
.zdravniika |>r(»ktTt brezplatne— pla
teti j« le zdravila 1924 Blue Mali
▲t*., Chicago. 1'reduje od 1 do 3 p«
pel.; od 7 do 6 zvečer. u<rn Chieag«
iive4i beloiki naj piiejo elove&ako.
JOS. A. FISHER
Bnffet
Ima aa racpelafe Teakevratae five.
Tiae, aaedke, L t i.
I zvratni proetor aa ekrepfile.
37 tt W. aeth 8t Chleage, m
Tel. Lawadale 17«1
Delavci na Aurori, Minn., in tisti,
kateri pridete na Auroro, ne pozabite
poseliti Kovačev "Saloon" kjer vam
bode sodr. Movlan postregel s hladno
in sveio pijačo in linijskimi smodkami.
Delavci, podpirajte svoje organizira
ne tovariie.
ANA KOVAČ,
Main ulica, Aurora, Minn.
M. JOVANOVICH
84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA 6 IF KARTE.
Pošilja denar po pošti in brio J ar
no. Izdeluje: Obveznice — Po
oblastila — Prepovedi, po
trjene po notarju in cea.
in kr. konzulatu.
EDINA HRVAŠKO — SLOVEN
8KO — SRSSKA AGENCIJA.
Včasih se pripeti, da kateremu
doDisniku nikakor ni všeč, ako ne
priobčimo njegovega dopisa. U
rednik "Proletarca" 9e ne smatra
za kakšnega gospoda ali zagovor
nika absolutizma. Vse sporne to
čke glede lista naj gredo v bodo
če pred direktorii "Jugoslovan
ske delavske tiskovne družbe',—
katera izdaja "Proletarca." Zato
pošiljajte vse pritožbe glede ne.
rednosti lista in druge spore tičo
če se "Proletarca" na predsedni
ka "tiskovne družbe'' sodr. Fr.
Podlipca, 5039—25. PI., Chicago,
HI. Direktorij.
"NAŠI ZAPISKI".
Kdor se hoče podučiti, kaj je so
socializem in kaj socialisti hočejo,
ta naj se naroči na ' Naše Zapiske'
katera revija se odlikuje po svo
jih originalnih in interesantnih
člankih.
"Naši Zapiski" so edina sloven
ska znanstveno socialistična revi
ja, ter jih ureduje sodrug dr. H.
Tuma, odvetnik v Gorici.
'Naši Zapiski" izhajajo meseč
no v obliki leposlovnega lista (ma
gazin) ter stanejo za celo leto za
Ameriko $1.30. Naslov: Uprava
"Naših Zapiskov", ulica Treh
Kraljev, štev. 16, Gorica, Primor
sko, Austrija.
LOUIS RABSEL
moderno urejen galun
M 4S0 6RAID ATE.. KENOSHA. VIS
Telefon 1199
S A I^OON
z biljardom in kegljišče«
Poleg saloon a dvorana za društvene
seje, veselice Kd.
John Stražišar
611 Market St.. Waukt(ia. III. ItioMiit. 671.
AVSTRO-AMERI KANSK A
Črta.
NIZKE GEFCE.
Velike ugodnosti:
električna loč, izvrstna kuhinja, vino
zastonj, kabine tretjiga razftreda
na parniku
Sledeči pamiki odplujejo ob 3 uri
popoldan iz New Yorka:
Argentina . . . -28. naja
Oceanic .... 7. junija
Martha Washington . , 14. |ul)a
Za t se informacije »e obrnit« na
(lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Gii'l Act's, 2 Washington St., Ni« Y»rt.
ali pa na drnge aradoc zastopnik«
v Zdrnicnih državah ia Canadi.
POZOR! SLOVENCI! POZORI
SALOON
• moderila kerljf&ea
■»»*• P«»o T aadUuk im h»mjk»*
ta *«!• raaomtM pijti« Um mIJAi
■M*k* Poteki &>*>• Mm prcw
Ui« h atak* mm.
PMmbt totn* la iikwu.
V—m Bww i« družin Mitum
* J* 1 |A>«OVa
MARTIN POTOKAR,
1628 8«. 0«ntr« ▲▼«. Ohio*«*
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradtije od 10—12 predpoldne
in od 7—9 zvečer. V sredo in ne
deljo večer neuradnje.
Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave.
Tel. residence: Lawndale 8996.
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo
vse stvari, ki spadajo v fjrocerij
sko ali mesarsko obrt. Vse po
najnižjih cenah. Na zahtevo se
dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co.,
331 Greeve Si, Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.