Proletarec. [volume], August 12, 1913, Page 8, Image 8

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
On pa je govoril o sedanjosti
in je namenoma vse našteval, kar
upropašča ljudi in proti čemur bi
se on bojeval vse svoje življenje.
Govoril je o vsem t«u, kur bi mo
rali vreči iz življenja kakor neko
ristne, umazane cunje.
Poslušala ga je molče. Toda 6e
je bila njena bolečina prtiiuda, jo
ustavila reko njegovega govora,
kose je dotaknila njegove roke in
se ozrla vanj s proseč i m pogle
dom.
"Ali moram... umreti T" je
vprašala nekoč, mnogo dni potem,
ko mu je bil zdravnik dejal, da
trpi za naglo jetiko in da je njen
položaj brezupen.
Odgovoril ni nič, glavo je pove
sil k tlom.
"Vem. tla kmalu umrem" — je
dejala. "I)aj mi roko."
Iti ko ji je pomolil roko, jo je
poljubila z vročimi ustnicami in
dejala:
"Odpusti mi, jaz sem kriva pred
tabo! Motila' sem se in sem ti po
vzročila nmke. Zdaj ko mi gre živ
ljenje h koncu, vidim, da je bila
moja vera le strah pred nerazum
ljivim, strah, ki ga kljub resni že
lji, kljub tvojim prizadevanjem
nisem mogla' premagati. Bil je le
strah, tičal pa mi je že v krvi, Ala
sem z njim na svet. Moje mišlje
nje je bilo samostojno ali tvojemu
podobno, toda srce mu je ostalo
tuje. /xlaj vidim, da si imel prav,
toda moje sree ti ni moglo pritr
jevati."
Nekdaj dni pozneje je umrla,
med njenim smrtnim bojem pa je
on osivel, mož sedemindvajsetih
let.
Pred kratkim je poročil edino
»prijateljico one deklice, neko svo
jo učenko. Zdaj gresta na pokopa
lišče — k njej. Vsako nedeljo po
tujeta tjekaj, da položita cvetice
na njen grob.
On ne veruje v svojo zmago in
je trdno uverjen, da je, ko mu je
dala prav, namenoma govorila ne
resnico, lioteč ga tolažiti. Njego
va žena je enake misli in obadva
ljubeznipolno gojita spomin na
■umrlo. Njena žalostna usoda ju
podžiga, da jo maščujeta, in pode
ljuje njunemu skupnemu delu ne
u morn ost in poseben, obsegajoč,
leuk značaj."
Živahna, praznisko pestra reka
lj\idi valuje v solnčnih žarkih; ve
selo šumenje jo spremlja, otroci
kriče in se smehljajo. Ni vsem lah
ko in veselo v duši, gotovo je
mnogo sre nafpolnjenih z mračno
žalostjo, mnog« (»lav mučijo proti
slovja. Tn vendar predo vsi svobo
di, svcfbodi nasproti!
In čem bolj se strnejo vrste, tem
hitreje se približamo cilju !
Razno
— Strokovne organizacije na
Kranjskem. — Zadnja številka
glasila avstrijske strokovne ko
misije "Die Gcwerkschaft" pri
naša obširno statistično poročilo
«> avstrijskih strokovnih organi
zacijah. Iz obširnega poročila
priobču jemo danes le pregled
strokovnih organizacij na Kranj
skem. Gospodarska in denarna
kriza, ki je zadela kranjsko deželo
še občutnejše kot druge, je po
lomila naše gospodarske življe
nje in povzročila težak zastoj, ki
se je moral izraziti tudi v razvo
ju strokovne organizacije. Ven*
dar bi bilo napačno, ako bi skiii
šali pojasniti stagnacijo na stro
kovnem polju izključno le z gos
podarsko krizo. Številke, ki je
jfodajaino za leta od 1905. do
1912. naj bodo kar najglasnejši
opomin vsem zavednim { rtodru
gom, da moramo poglobiti in raz
širiti apitaeijo na strokovnem
polju, da moramo z največje
resnobo nastopiti proti klerikal
nim in narodnjaškim organizaci
jam, ki slepe in begajo delavstvo
in dasi ne morejo dobiti indife
rentnega delavstva v svoje orga
nizacije in bolehajo na kronič
nem i>omanjkanju članov, ven
dar s svojo nesolidno metodo dis
kreditirajo organizacijsko misel
med delavstvom in s tem otežu
jejo delo resnični strokovni orga
nizaciji. Število strokovno orga
niziranih delavcev in delavrc je
bilo na Kranjskem: leta 1905—
1751. leta 1906.—1963, leta 1907.
—3207 (leto prvih državnozbor
skill volitev po uvedbi splošne
volilne pravice), leta 1908. —
3667, leta 1909 —3266, leta 1910.
— 3145, leta 1911.—3939 in leta
1912.—2554. Iz tega pregleda vi
dimo, da je število organiziranih
delavcev v dobi od leta 1906. dq
1907. naraslo za 1301 članov. Da
»o v letu 1907. pridobili res ta
ko veliko število članov, jo prav
vzrok v tem, da so bili v času
pred državnozborskitni volitvami
vseli krajih Kranjske volilni
shodi, ki so zbudili do takrat ko
indiferqntno delavstvo in jo pri
peljali na pravo pot v mednarod
ne strokovne organixacije. V na
slednjih letih ni bilo več tuko in
teuzivnega nastopa socialistične!
stranke na Kranjskem, stik z
{delavstvom smo več ali manj
izgubili in tako je začelo pa
dati število organiziranih de
lavcev in vsako leto smo izgu
bili nekaj sto članov. Ce pregle
damo posamezno stroke, vidimo
da smo imeli 31. decembra leta |
1912 v njih naslednje število or
ganiziranih delavcev in delavk:
peki 100, rudarji 201, pivovar
liarji in sodarji 8, knjigovezi 53
(5 delavk), tiskarji 183, tiskar
ski pomožni delavci 28 (17 de
lavk), železničarji 1169, steklarji]
50, lesni delavci 239, usnjarji 8
litografi2, slikarji, pleskarji in
lakirarji 34, zidarji 26, kovinarji
72. dimnikarji 6, krojači 29, {rev
ljarji 33, kainnarji 43, tolnič. de
lavci 24:} (153 delavk), tekstilni
delavci 2, pečarji 18, uslužbenci
zavarovalnicah 3, časnikarski
uradniki 1, tesarji 1, skupaj 2379
delavcev in 175 delavk.
— "Impozanten ah od" kleri
kalcev v Mrežicah na Štajerskem
jo poveličeval in hvalil kranjski
"Slovenec" na vse pretepe. Kako
znajo sveti možje v ljubljanskem
"Slovencu" lapati. razvidimo iz
sledečepa dopisa, ki smo pa po
sneli iz "Zarje": Iz Hrežic.(Do
pis.) Vse, kar piše "Slovenec" o
shodu v Mrežicah, ki je bil 21». ju
nija. je iz trte /.vito. Ko smo brali
"Slovenčevo" poročilo o shodu
smo se kar za plavo prijeli in se
nismo mopli dovolj načuditi pre
drznosti takepa poročila. Ker sta
bila na tem sliodu navzoča tu«li 2
božja namestnika, smo se se bolj
čudili lažnjivemu poročilu. Žup
nik iz A rtič in bržiški kaplan sta
namreč tudi prišla na oni shod.
zato da bi dobil fiasko vsaj božji
"žepen". Ti ljudje venomer pri
dipujejo, da je laž Kreh, a v svo
jih poročilih pa lažejo, da se kar
kadi. "Shod" od 29. junija je bil
sklican za tretjo popoldansko
uro. Nekaj soilrupov je tudi pri
šlo določeno uro v postilno, ka
mor je bil sklican shod, in sicer
iz radovednosti, kaj da bodo ti
najnovejši reševalci delavstva
kvasili. Čakali smo do pol štirih
popoldne. Vpraševali smo postil
ničarje, ali bo shod ali ne. Gostil
ničar ni vedel prav nič, dejal je
da mu je preil nekaj dnevi pisal
brežiški kaplan za prostor, a po
zneje se ni oplasil več. Ob štirih
popoldne so slednjič prikrevsali:
.irtiški župnik, brežiški kaplan in
peščica "Orlov". Shod je otvoril
Zajec. Predsednik je bil Zajec in
poročevalec tudi in zaključil jc
tudi "impuzantni shod". Poslu
šalcev na shodu je bilo 5, reci in
beri pet. Kaj čuda potem, da pre
tresa brežiškim socialistom strah
pred Zajcem, uničevalcem sociali
stične stranke, že mozep in kosti?
Klerikalna gospoda v Brežicah je
že dostikrat poizkušala srečo med
našim delavstvom, zlasti med že
losni-čarji. A veelej 3C imeli smo
lo. Zadnji shot! pa jih je menda
temeljito poučil, da na štajer
skem Posavju niso upodna tla za
krščansko socialno demokracijo.
Če pa slavni Zajec res ve in zna
boljšo pot za rešitev delavstva,
kakor socialistična stranka, potem
sra vabimo, naj pride na naše sho
de, kjer bo imel na stotine poslu
šalcev in naj razklada svoj evan
gelij.
— Učiteljico je hotel zastrupiti.
Iz Maribora poročajo: Učiteljica
Pavla Avpnstinčič v Smarjeti na
Dravskem polju je dobia hud krč
pri zajtrku in še pozneje pri pou
ku. Poklicali so zdravnika, ki je
konštatiral zastrupljen jo, Prej
skava je dopnala. da jc devetlet
ni učenec Ivan fJo.ffMP, *t prina
ša učiteljici mleko, nakapal v mle
ko volčji mleček. Maščevati se je
hotel nad učiteljico, ker mora po
navljati razred. Učiteljica jc bila
v smrtni nevarnosti.
— Borzna špekulacija in vojna.
Da je treba za vojno denarja, de
narja in zopet denarja, to je ve
del tudi črnoporski Nikita, pre
den se je začel klati s Turki. Ker
A
so črnogorske drtžavne blagajne
bolj slabo založene h tem blagom,
jo poiskal Nikita "zaveznika", ki
sicer ne razpolaga z najnovejšim
moriinim orožjem in armado vo
jakov, ampak z rumenimi cekini.
"Zaveznika" je dobil v osebi du
najskega bankirja barona Keitze
sa, ti> je onega hebrejea, ki je lan
sko jesen "subvencioniral" evba
ristično komedijo na Dunaju in
dobil za to baronstvo. Baron Kei
tzes je torej dal Nikiti nekaj mi-,
1 jenov. Nikita pa je obljubit Ifelt
zesu, da ga bo vestno informiral
o vseh vojnih dogodkih in sicer
pravočasno. Keitzes je torej ime
nitno špekuliral na borzi vsh'd
točnih informacij svojega kra
ljevskega vojnega poročevalca.
Med turško vojno je napravil tu
di res velikanske špekulacije a la
baisse, to je na padanje kurzov.
Vsi listi so takrat pisali o tej po
godbi med dunajskim baronom in
Nikito, ali Keitzes ni niti ganil
z mezincem, da bi ovTgel te trdi
tve. Sedaj ko je turška vojna
končana, se je pa naenkrat spom
nil, da je treba "dementi rat i".
Ker je Reitzep Jtaron, bankir in
upoK»iberi za subvencioniranje
špektaklov katoliške cerkve—to
rej vsekakor zanesljiv steber da
našnje države — ne velja zanj
običajna pot za popravke kakor
za navadne Avstrijce, ki dosežejo
te popravke lahko le potom so
dišč. Gospod baron je šel narav
nost v ministrstvo ra zunanje za
deve in tam slovesno izpovedal,
da ni ne on, ne njegiva firma i
mel nikakršnih zvez s črnogor
skim kraljem, ne s kakšnim čla
nom kraljevske rodbine, ne s čr
nogorsko vlado ali s kakšnim nje
nim zaupnikom in da njegova fir
ma ni dobivala ne direktno, ne
indirektno poročil o političnih
načrtih Črne irore. — t'e bi nava
den avstrijski državljan podal
tako izjavo, pa naj bi bila še ta
ko slovesna, tedaj bi to izjavo
preiskavah- najrazličnejše instan
ce na njeno verodostojnost. Pri
baronu Reitzesu seveda tega ni
treba. Pa to še ni zadostovalo gvv
spodu baronu, teveč je poslal raz
ličnim dunajskim listom tudi ]h>
jasnilo, da ni bil v nikakršni zve
zi « črnogorskim kraljem in prav
ti listi, ki so ga pred meseci grdo
napadali zaradi zveze z Nikito,
priobčujejo sedaj njegova !>oja-s
nila in ga perejo. Zakaj tudi ne,
saj baron Keitzes ni skop /. de
narjem in kupčija z Nikito si- je
dobro obnesla.
Senzacionalna aretacija v Gorici.
\ Gorici so aretirali pozdne^a
svetnika dr. Martina Klineerja.
ki je bil pred kratkim premeščen
k tukajšnjemu grozdnemu uradu.
Aretacija je izvršena na ukaz i/
InomoHta. Gre za soudeležbo pri
defravdaeiji .100,000 K pri nemški
alpski banki v Inomostu. V lno
mostu so že prej aretirali gozdar
skega svetnika Kbuna.
Politična stavka na Ruskem.
Tridesettisoč delavcev je v l'e
terburgu v stavki. Stopili so v
stavko, da protestirajo proti za
tiranju socialističnega časopisja.
— Strela je ubila v Studencu
0ri Ljubljani potent/lien Nežo Na
gljčevo in njeno lBletno hčerko.
Mati in hči sta bili na polju. Kili
sta t akti j rtv i. Šele pozno /.ve
čer so se prepričali domači o
smrtni nezgodi, ker ni bilo matere
in dekleta domu in so ju šli i
skat.
Kadar nemore
te dobiti pravi
Riehterpainex
peller pri vaše
mu lekarnarju
pišite na
F. Ad. RICHTER
74-80 Witkiiflti
Strut,
IEW TORI, I. T.
Ako želite slovenske gramofon
ske plošče, Columbia gramofone
zlatnino in srebrnino, obrnite ae
na nas!
A. J. TERBOVEC & CO
P .0. Box 25, Denver, Colo.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
1/borna pijača, izvrstna po
strežba.
Vsakdo tiljudno sprejet.
; JOE POLOVICH
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela obleke finih krojev po zelo zmer
nih cenah. Obleke zlika takoj sproti
med tem. ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Loois, Mo.
E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, 111.
je največja československa de
lavnica zastav, znakov, čepic in
vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj
veliki cenik, ki pa Vam pošljem
— popolnoma zastonj.
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chirac*. U
Im* t »i jo aaiogo ar, T«nfa«, »
mar » drajik <tamfotin. IcTrinj« Ml
i■> kwi intm popravil* ▼ Uj »troki
nio nix ki mu.
Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA
IN POOL TABLU
M. Poldrugač J816 So. Centre Ave.
Pri ognjeni peči.
Bo« proti Matijetu, uklon jo m-mu od trdega dola, ki mu lije pot curkoma
raz vroče čelo tor si utira znoj z žuljevo roko: Kaj pa lenariš, ali si zato plačan?
Matija dvigne svojo trudno glavo, prime za delo ter reie osorno, ne da bi po
gledal svojega krutega pripanjača: Obrisati se bom vendar smel, saj nisem su
ženj. Kot odgovor jo dobil zvečer izplačan ves svoj pičli krvavi zaslužek. Xa
enkrat mu pade v glavo dobra misel, da se nasmeji na ves glas ter skleno takoj,
da ne bo ve£ nikoli delal v tovarni, za druge. In kaj je storilf Cez dva dni se
ga je že videlo, kako samozavestno je stopal po zeleni celini in ogledoval lepo
krajino. Zakaj bi je tudi nol fcaj je na svoji zemlji, ki si jo je kupil ravnokar,
na njej l>o delal, živel in umrl. Neodvisen in samostojen jo sedaj. /Ca sosede
ima rojake in ti so mu tudi povedali, da so zadovoljni, ker zemlja obrodi zelo
obilno. Zdravi iisti zrak ga je v enem dnevu pomladil. Kako veselo je in vse
polno življenja. Xc daled od njega mulijo malomarno lepo pisane krave bujno
rastočo deteljo in timoti, v cementni jami se valjajo tolsti preSiči, na drugem
koncu vodi ošabno velik pisan petelin nebroj svojo pernato družine, nad glavo
se mu zbira truma igrajočih so domačih golobov, iz visokega, dolgo in debelo
klasnega žita se vzdigujejo žvrgoledi Skrjančki, med gozdnim grmidjem pa se
mu naenkrat prikaže lepa glavica radovedne srne. Tedaj stopi v gozd in se
vleže na mehki mah. pod kotati hrast.. Kaka razlika med smrdečim in zaduhlim
tovarniškim zrakom in med tem v prosti naravi. Vesel je danes Matija. Zemljo
je kupil po coni, ker je lastnik T. Kersten že precej star in hode kolikor mogoče
prej vse prodati. Ostanek bo plačal na lahke obroke. V mestu Crivitz, Wis., je
dobil loto zemlje, kakor vsaki, ki kupi do 25. avgusta in tam si lahko postavi
lepo hiio za rent, ie ga veseli, ln s kako malim denarjem jo vse to dobil. Tudi
volni stroSki so se mu povrnili. Iz žepa izvleio knjižico ter dita z vidnim zado
voljstvom ime zastopnika N. Piklor, 1526 West 21 St., Chicago, 111., na katerega
se je obrnil zaupno glede farme, ter želi po tihem, da bi drugi rojaki ravnali
kot on.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke I
|r najceneje In nalbolj signri«. |
. Na*a parobrodna poslovnica je največja
na Z.apndu in ima vse naj bol j Ar oceanske
črte (linije). Sifkarte prodajamo po
kompanl|»hlb cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA.
Kaspar Državna Banka kupu|e In prodala In 7.amen|u|e denar vseh držav
»veta. — Pri Kaeparjevi Državni Banki se izplava za K5 $1, l»t«z odbitka. —
Najvefja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie obrenti. — Slovenci postre
ienl v slovenskem |ezlku. — Banka ima $5,818,821.65 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA SANKA. 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO.
ILLINOIS
CLEVELANDČANI POZOR!
Belaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo
moderno trgovino z vsako vrstno moško opravo.
| Izdelujeva obleke po na|nove|ši modi.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Na*e podjetje je ]X>d nadzorstvom "Clearing Housa" čikaAkih bank,
torej je denar j>opolnom« eigurno naložen. Ta banka prevzem« tudi ul»
ge poAtne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je bank*
odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne.
Di..ir vložen v naio banko nosi tri procente. Bodite uvejerenl. da
je prt nas denar naložen varno in dobUkanosno.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2116-50 Blue Island Avenue, Cblcago. 111.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO"
in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
"I
Restavracija in kavarna |
"Jugoslavija".
1134 — W. 18 Str., CHICAGO, ILL.
£ — Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! —
| E. RICHTER, lastnik. |
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR. C0NEMAUCI. PA.
Vložena glavnica $50,000,00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, W. E WISSINGER
predsednik. blagajnik.
i
Naprodaj ali v najem
imam lot 50x120, hišo s potemi sobami in prodajalno r raznim blagom.
Vse se nahaja v jako lepi legi v mestu Lloydell, Pa. V temu mestu in
okolici je 7 premogokopov v katerih se prav pridno dela vsaki dan in
delavci primeroma dobro zaslužijo. Slovencev je tukaj okoli dvesto
in veliko drugih Slovanov. To je edina slovenska prodaja, ena v tej
okolici in je pako lopa prilika za onega, ki ga veseli trgovina. Premo
garji so vsi organizirani. % Katerega veseli trgovina naj ne zamudi te
lepe prilike. Prodajani zato, ker »e hočem iditi drugam. Cene jako
povoljne.
Za natančne informacije se obrnite name.
ANTON ZOONC, box 5,
LLOYDELL, Cambria Co., PA.
i