Proletarec. [volume], August 19, 1913, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Dunlo, Pa.
Marsikdo Se ni bil v t«*j nasel
bini, ki je takozva.ua napredna
naselbina: Dunlo. Naselbina je
oddaljena približno j»ol «re i/.
l>tnde in je prav za prav Sauter
town, l'a. Tu iniaiuo Slovenei
"Slov. izobraževalni dom", koji
sloji v tej naselbini v s vrli o se
znaniti ljudi z izobrazbo.
V predzadnji izdaji "Ulas Svo
bode" sem temeljito preeital do
pis iz tukajšnje naselbine, ki ima
podpis "Prijatelj dobrega". Do
pisnik, dasi ne vem kdo je, je
položaj dobro orisal glede napred
ka. I>a ima pa "dom" misprotni
ke pa nisem do sedaj Yodel.
Da so tukaj tmli Slovenei, ki
niso ravno pri tem izobraževal
nem društvu "Vihar", to je res.
Da bi bili pa isti naprostniki, ne
morem vsaj jaz ne odobravati
tejja. Nimam navade očitati ne
ene ne druge revi, ali pripoznati
morajo, ee ne nekateri elani, pa
vsaj odbor, <la smo tudi nekateri,
dasi nečlani pomagali po skrom
nih močeh za povzdigo Domu.
Dopisnik uas imenuje prijate
lje. kar tudi smo in pravi, da naj
pridemo ua sejo, naj stavimo
predloge in naredilo s»- bo, kakor
hodimo zahtevali.
V prvi vrsti dam odboru in
vodji gledaliških predstav na tem
mestu priznanje, da so v resnici
požrtovalni in bi radi ukrenili
najboljše.
Sii pa člani, ki kuhajo osebno
sovraštvo ic precej čara nad ne
katerimi in pa najbrž še tmli bo
»!»• jo. dasi jo v resnici izcimljeno
iz malenkosti. ki ni vredna piška
ve^a oreha. Kil sem v družbi, ko
mi je rekel elan "Viharja"
Prmej....š ti nisi nič vreden, ker
nisi pri nanem društvu" i. t. «1.
Kar se tiče moje osebe, sem 'bi!
in hodem /a napredek; član sem
dveh podpornih organizacij in rad
bi bil še pri marsikaterem dru
šrtvu, toda finančne razmere mi
teea ne dopuščajo. I)a bi pa na
tak način vabili in pridobivali
člani Viharja kandidate, to ve
vsak trezno misleč človek, da je
nemogoče, ker tu ni pokazana iz
obrazba, nasprotno pa surovost.
Vein, da 1 »odejo nekateri (če
bodejo, oziroma če imajo list. ne
koliko razburjeni, pri vsem tem
pa sem prepričan, da neopraviče
no. Tu v tei naselbini imajo naj
rajši- človeka, ki pride iz stare
domovine — reči hočem še bos
(brez čevljev) mora priti. Ce je
pa le malo i>odk<>vau. se dobi
kmalu enega ali drturejra, (ki
ščuva toliko časa. da mu strežejo
po osebni časti in mu pripravlja
jo pot do najslabše eksistence.
Prijatelji! bodite uverjeni, da
ta pot, ki 'sem jo orisal, ni m ne
hode nikdar pravilna. V društve
nih protorih, na društvenih sejah
osebnost na stran in hajd z du
hom časa naprej! In — kmalu
hode eden ali drusri. dasi nerad
pripoznal, da je boljša nova steza,
kakor stara pot (cesta).
Marsikaj bi še ra<l poročal bolj
podrobno, ali nisem gotov, če ši
bo urednik sprijaznil s tem že
tako iza vlečen i m dopisom: fcieer
pa drugič kaj več!
1'rijateTjski pozdrav na vse!
Že veste, kdo sem.
Pineville, Minn.
Iz vseli delov dežele čitam do
pise v delavskem listu Prolctar
cn. a iz naše naselbine lc prav
redko.
To je moj prvi dopis in v njem
bom poročal par hesedi iz naše
nove domovine.
Delavske razmere so tu razme
roma zelo ugodne. Dela se vsak
dan in tudi delo se do danes še
vedno dobi.
Plače pa so nizke in živila zelo
podražena tako. «1a se ravno spro
ti živi. Da bi si človek kaj priste
dil. deval na stran, je zastonj mi
sliti.
Društvene razmere so sicer u
godne, a napredujemo počasi. No,
vseeno smo v kratkem času na
predovali za pet članov in ono
članico. — Stari pregovor pravi:
"IC'tor je z malim zadovoljen, ta
gotovo več dobi" ins "Kdor po
časi f-re. daleč pride!"
Xnšo društvu: Delavec, št 11.
S. S. P. Z. je bilo prav majhno,
dokler ni bilo ene osebe v našo
ok.i'ieo! Kakor hitro je pa zače
la 'a osebrf Skuhati svoje jez > eez
naše društvo tako hitro je ona
•aČ"lo rasti kot srečen tispen •»
ncu; t ne oseb za ilr. i elavee!
Sicer som |>a jaz te misli, da je
v i j«g<;vo irio'«.ii. .vanje in bri>
taln»st našim naprctlni n Zven m
in •liMinotaiu kakor bob «»li ste
iio
iS), m. in. je imelo dr. Bivabik,
št. 81. S. S. I'. razvitje zastave
in vrtno voselieo.
Sobrat V. Mikiilich je s svojim
govorom razveselil vsa naša srea.
liavuotako iz\rstiio j«* govoril
tudi njegov naslednik, izredno za
vodni bojevnik, sodrog in »obrat
Frank ša vs.
Obema se prav iz srea zaliva
Ijnjemo za njegova izvrstna go
vora.
Živeli, živeli, neustrašeni bori
telji in Kotrudniki. živeli* Naprej
— do sningo!
Sobratsko pozdravljamo širom
Amerike rojake in rojakinje svo
bodne in napredne misli'
Ignac rjansli.
Smithon, Pa.
Prvič sein eital poročilo Frank
Podboja o zadevi rojaka -los. Kr
javca. Pil je Krjavee sp znan
krivim in obsojen na smrt tin ve
šalih, češ, da je nbil Matija Pe
t« k a dne 1 aprila, 1A12. v Cla
ridjre. Pa. Dolgo sem zasledoval
»•Uravnavo omenjenega rojaka.
Kar naenkrat sem eital v angle
škem časopisu, da je Krjavee spo
znan krivim in ima biti obešen S.
maja t. I.
Oital sem časopise, ki prihajajo
iz <>reensburga od časa, ko je Iti!
Krjavee obsojen pa do S. maja.
to je do dne, ko bi moral obsoje
nec umreti na vešalib. Kar na
enkrat i>a eitam, da je nekaj de
klet apeliralo na okrajnega ilr/av
nega pravilnika in na mivornerja
Ton« rja Ta mu je nrelo/il ka
!• ne vem gotovo, ali na 2t». aH
•m. junija t. i.
I'a. bodisi na »»n aii drngi na
i"in. nin »•' guverner zopet podalj
ša! lire njpwvt'B« mladega živ-1
Ijenja do 'tO. septembra t. I. in
»'»slavil, da ima -M', septembra
gotovo »irnreti od fi—7. nre zju
traj!
(Povest, kako so je z«?odil umor
M. Petek-a. ježe itak vsem znana,
ker je natanko popisano v»o 't
od F. Podboja v "Prolelarvu" /
lne 2julija, t. I. št. 307, op.
nr. —!)
Potoka so toroj našli oni večer
na cesti > presekano glavo. Krja
vec pa tr« 1 i. da ira jo mlari! samo]
s polenom, no j»a s sokiro.
Kakor so sodi in či:je. jo terej
John Novak udaril že na tloli lo-|
žečega Potok-a in niti j«- proeopil
glavo, no da t»i l»il Krjavoo o toni
k;tj vedel. John Novak jo potem
neznano kam izginil. Policija era
•ioor i&ee, ali broz vspoha. Znano
i", da jo Krjaveo 1 >i\ si 1 oh času
■ mora šolo ."i mosooov v Ameriki
in ni ime! nobenega znanca, ne
denarja, da l»i si mogel dobiti za-|
govornika. Najhujšo je p« še bi
•o. ker ni razumel sam nobene an
gleške besede!
Ako bi bil umora obdolženi F.r
javec — skeli, — in bi bil ubil
štrajkarja. tedaj bi niti obravna-|
ve no bilo in bi ne '»il na smrt
obsojen, pač pa bi dobil še na
graflef." "
No. pa on je obsojen v smrt in
bo moral umreti, ako no stopimo|
mi vsi rojaki na nogo in prote
stiramo ter apeliramo na guver-,
nerja v Harrisbnrgu. da so mu|
dovoli obravnava z novega'
Rojaki. /ato nam bo trelia de
narja za advokata, ki bi ntoril po
trebne korake. Vsa stvar jo kri
tična tembolj, ker ni imel Erjavec
slovenskega tolmača, ampak ne
koga ruskega Žida, ki Erjavca ni
ti razumel ni!
Vso to mi jo Erjavec sain pri-!
povedoval v zaporu. 1
Rojaki, državljani, /borimo sel
po večjih slovenskih naselbinah
in pošljimo ono prošnjo (peticijo^
na guvernerja John Tenorja v
Harrisburg in eno na okrožnega
državnega pravdnika (District
atornev) in gotovo mu bo dovo
ljena novn obravnava, da ohrani
mo mladega 21 letnega Erjavca
pred gotovo smrtjo.
Vsi doneski naj se pošljejo na
sledeči naslov:
Frank Matko,
Kevston TTotcl, Orcensbnrg, Pa.
Pozdrav J. Radišek.
Chisholm, Minn, i
Že dolgo časa se nisem oglasil
iz-te mezdnosuženjske pokrajino!
S tukajšnjimi razmeranri se ne
morem nič kaj pohvaliti. Čiito ho
ie Kiijilc! Ne bom jih opisa val
dalje, ker so že itak vsakemu do
volj /na ne.
Najbolj me pač veseli, ker mo
rem opazovati delavsko gibanje
po vsem svetu. Vedno bolj i"
bolj se širi danes zavednost med
delavstvom! Danes se vendar že
enkrat zaveda delavec svojega
sluhetra položaja, v katerem tiči
že leta iti leta! ,la res, delavci, ki
smo podjarmi jeni pod pritiskom
današnjih razmer, smo se začeli
danes gibati v svesti si, da smo
tudi ljudje! Mi smo tisti delavei.
ki s svojimi sratrami spravljamo
na dan najdragocenejše zaklade
sveta z dna — globočine zemlje!
Mi smo tisti delavei, ki vstvar
janio vse umetne krasote eelega
sveta. IV — mi smo tudi tisti de
lavci, ki smo od svojih višjih, —
naprejpost 11 vi jenih, gospodarjev
vseli vrst najbolj zatirani, teptani
in zaničevani! Mi smo oni, ki bi
morali biti najbolj spoštovani, pa
smo nasnrotno v najhujšo globi
no današnjih krivičnih razmer za
ki pa ni —. tin. kier je jok in stok
v težko verige razmer vkljenje
nih! l*a. prepričal se jo delavec,
da ni najti več dr mre rešitve iz
te mezdne sužnosti. kakor orga
nizirati se \ svojih klubih, ki so
priklopljeni k spjošui delavski
socialistični stranki! I.e 7. medna
rodno združitvijo se moremo
skupno boriti proti svojemu naj
večjemu sovražniku! I,e na ta
način moremo priti do svojih pra
vic!
l>rugeea izhoda ni danes za
nas — delavce'
Stopimo vsi v vrste. Dodajmo
si roke. pa z združeno močio ko
rakajmo naprej — do cilja!
Vsakemu je dana prilika pri
družiti se 1; organizaciji. Tu ima
mo .liitfosln' . socijalisti<'ni klub,
štev. 22.
Navadne sej»- se vrše vsako pr
vo nedeljo v mesecu, ob 0. uri do«
noliidne v navadnem prostoru, v
slovenski costilni pri Medvedu!
S soe pozdravom!
Član kluba!
Dunlo, Pa.
V pn-vdan-k članom in delega
tom zdriiii-nih dr. sv. Haphare.
Forest ( Mv. Pji.'
Na redni mesečni seri avgu
sta. postaji' štev. K:l v l>nnlo. P«
se je vsestransko debatiralo irl»*
de zboljšanja našo lepe irganiza
ci.ii'. katero nalogo lin imela naša
slnvna konvencija v Pittsburg,
Pa.
K« r ji- naše društvo zelo tna.i
hno. zato nam ni mogoče poslati
d-le-rata na prilioilnjo konvenei
jo, Da bi pa ne mislil kateri. «la
spimo ter <la se ne brigamo za
dobrobit. proevit in preust rojit ev
naše organizaci ji*. zato hočemo
povetlati svoje mnenje in sicer v
t reli t o«'kali:
Prv;č, zaradi združitve vseli or
ganizacij. kajti le v združit vi bo
demo pokazali, da smo Slovenci
tudi narod, kateri se zaveda in
želi po napredku. V združenju bo
detnn imeli vpliv tudi na politič
nem polju in t ti« 1 i prilike dovolj
se politično organizirati, kar je
sedaj zelo. zelo ovirano. Vsako
nedeljo je sedaj seja enega ali
•Jcu .jJfvxJ.v.v.. «£.<*{<--v<j«
bo samo ena in ta bo tudi laliko
vsestransko prerešetnna. ker si
je lio vsak rad udeležil in žrtvo
val 2 ali ure v mo«ecu za lepši
proevit velike organizacije!
Zraven l»i pa tudi "Slovensko
zavetišče"' imelo lepšo in boljšo
bodočnost, kajti — skoraj l»rez
zavetišča za onemogle siroma
ke. ne bi smela združena organiza
cija biti. Slovensko zavetišče je
za združeno organizacijo tnko po
trebno. kakor zemlji solnčna svet
loba in gnrkota.
Drugo, kar je prepotrebno. je
ženska enakopravnost! Saj mora
žena skupno z možem prenašati
reve in nadloge, žalost in veselje,
(veselje, ako bi ga kaj bilo). Mo
ra biti in tudi zdrav raznm za
hteva. da je tudi v političnem oži
ni enaka z moškim.
Tretjič je glasilo! Za glasilo
mora biti pravi delavski list "Pro
letaree"! "(!las Naroda" ni bil
nikoli delavski list. to so že poka
zale razne prilike in sicer pri S.
N. P. J. in S. T>. P. Z.
Tz Ralphton. Pa. sem bral v
"rjlasu Naroda" štev. 181. — 1
avgusta, češ kaj bomo s "Pro
Iptareem", da je za nič ter mu na
migava propad, z besedami: "Do
kler bo," ter pravi, da je priprav
ljen odgovarjati! No, možieelj.
ime na dan, pa vzroke, ampak
stvarno in nt* oliiraj se!
Kadovedni smo, kaj nain hoi
napisal Le nič se ne boj, saj te
že sedaj, ali takorekoč naprej —
ponrilnjem*. j-|
Sobratiki pozdrav članom dr.
sv. Barbare!
Za dr. štev. 8H.:
Avforat Samec, tajnik.
Bidwel, Ohio.
Kaj prav (»osebnega nimam po
ročati, ker so skoraj taki ali mu
ki dopisi na dnevnem redu v tem
ali onem listu. Mislim pa vendar,
da je ta moj dopis prvi i/, to na$e
naselbine v Proletarcn.
Kar se tiče društvenih razmer,
siiio tukaj na preeej trdni podla
i»i. Naša naselbina ima <> dništev
različnih dednot in Zve/. Vse na
preduje prav lepo.
Ustanovili smo tudi s< eijalistič
ni klub, kakor Vam je že znano.
Kes je bil začetek hud. pa vendar
nas je bilo že pri ustanovitvi oko
| li 30 i/.med SO Sloveneev, ki ima
jo skoraj vsi svoja doinovja.
Rojaki, pristopajte k sloven
skemu soeialist ičneinu klubu Pre
mislite. da ne živimo v 16. sto
letju. ampak v '20. Mi uremo na
prej in ne nazaj, kajti suženjstvo
in tiranstvo je že davno uničeno,
dasi se na dniir način še dandanes
tu in tam pojavlja.
Kdo i»a je temu kriv * Ali tie
lahkomišljeiii delavei, ki še ved
no sedajo na limaniee sladkobe
sednim farškim agentom, ki so
hlapei kapitalizma in na ta naein
izkoriščajo ubogo delavstvo! Za
torej rojaki, pristopajte v našo
sredo. < 'e je večja moč, več se
stori Ne pustimo, da hi se nam
moglo reči. da siiio mi zadnji! V
vrste torej in "naprej, dokler je
št vetra kej"!
Naj omenim še, kar se dela
tiče!
Delamo vsaki dan in sieer v
premogokopu. Delo se tudi vedno
dobi!
S svobodomiselnim pozdravom'
Iv. Zabkar.
Panama, 111.
Tukaj, v našem premogovem
rovu delamo še nrav dobro. ka
kor je pač navada <>l. trm času.
a zaslužka pa ni veliko.
Naši l>aron.jp že skrhe. da si ne |
moremo ničesar prihraniti.
Tudi na društvenem polju .smo
slabi.
V /.roka je treba iskati v neslo
yi. To j.' pri nas /o v navadi.
A — kjer ni sloge. ni napred
ka!
Tu imamo sicer jugoslovanski
socialistični klub št. M!, ali ta se
tako klavrno drži, kakor da bi
sploh ne hi! med živimi
Pa tudi ni čuda. ko nam neka
teri tako nasprotujejo, da hi nas
utopili v žlici vode.
Neka kreatura se je celo izrek
la. da plača ako propademo.
Kar se mene tiče, mišjim, da ni
denarja, ki hi moglo moje prepri
čanje za t ret i'
Sodrugi, ne ozirajte se na tiste
mlačne/e! Naj čvekajo kar hoče
jo' Mi se jioprimimo gesla: "Na
prej po začrtani poti — do cilja!"
Še enkrat vas opominjam vse
živeče Jugoslovane v Panama.
I I iji . koliei pristopajte h k'n
hu in zahajajte k sejam, ki se vr
šijo vsako drugo nedeljo v me
seen.
Na svidenje torej'
•I. Perjaneic.
Olencoe, Ohio.
Malokdaj se kaj čita iz tukaj
šnje nasclhine v Prolctarcu. Nas.
Slovencev, je namreč tu prav ma
lo.
Kar se dela tiče, se ne morem
dosti pohvaliti. Tu sta dve jami.
Eno so pred dvema mesecema za
prli, zato je veliko rudarjev brez
ilela. V drugi jami d<>la pa zopet
toliko ljudij. da jih mora vedno
po •"» nI i po 10 čakati na prostor.
Zato ne svetujem nikomur, ho
diti sem za delom!
S soc. pozdravom vsem sodru
gom in čitateljem lista Pro'.etar
ca!
P. Dolenc.
Cleveland, Ohio.
Kakor Vam je znano, jp bil tu
štrajk pri Mechanical Ruber Co.
Dne 4. marca je začelo delavst
vo stavkati /a izboljšanje svojega
položaja.
Kakor drugje, tako tudi tukaj
ni manjkalo skebov.
V tovarni je ostalo kakih lf>0
mož in veliko deklet. Posledice
I
tega so pa prišle sedaj na dan, ta
kr, da smrdijo daleč naokoli!
32 delavk, večina Ogrke in
Nemke so zdaj v blagoslovljenem
stanu. To so skovali menda sami
hosi iti kompanisti! Zdaj je v
Ameriki 32 lahkoživ k ali pa ne
srečni e več kakor jih je l>ilo. Ali,
k«j je kompanistom mar za to!!
(hi i si pač I ali ko za drag denar
kupijo druga mlada telesen.
Kakor razvidno, se torej v Cle
vclandu tudi po tovarnah vrši
prostitucija.
Štrajk je tu propadel, ker je
hilo preveč skebov!
Za časa stavke je delalo v to
varni prihli/no UMI deklet v sta
rosti od 12 do 25 let. Morda se iz
med teli še kako nesrečno dekle
oglasi (in zahteva tudi zadoščen
ja. Op. ur. > !
Anton S. PozarelH.
Marianna, Pa.
Ker ki* redkokdaj cita kaj iz
naše nawlbiiii'. Vas prosim, da mi
odločite malo prostora v listu
"Proletarcu".
Poglejmo nekoliko nazaj, ko se
ni bilo tu nobenega belega delav
<*u. Kmalu, ko j«' Kolumb našel
to obljubljeno deželo, so se zaceli
boji z Indijanci.
Premagali So pač beli ljudje.
No in sedaj Vas p rasam, kdo so
bili oni borilei. ki so se borili za
to deželo — Ameriko? Niso li
bili to sami delavci?! Oni so pre
livali kri. kakor jo prelivamo mi
še dandanes za ta požrešni kapi
talizem. In. kdo j«- zopet ustvaril
tiikšn«' palače. \ katerih kraljuje
jo primerni kapitalisti?! Ni li vsa
t» krasota vse to bogastvo delo
trpina delavca. Delavci« je oni.
ki je pripomogel .da so si- cele
dežel tako lepo razvile.
Mi sužnji delavci moramo dela
ti od jutranje zarje pa do pozne
ira mraka, ker trebuhi naših iz
koriščevalcev nisn nikdar siti
delavčevega t rpljenja.
Torej delavci, zavedajmo se in
organizirajmo se v različnih ju
nijali in v političnih klubih, da
se v kratkem rešimo kapitalistič
iiega žrela !
Zopet imamo lep vzgled v
Copper < 'ountry, kjer so se delav
"•i zavedli, da se jim je treba re
šiti iz kapitalističnega jarma.
'dejte, koliko tisoče v jih je sto
pilo v vojno proti kapitalističnim
baronom.
Pripoznanje unije, krajši de
lavni čas in boljšo dnevno plačo
zahtevajo. Želim jim, da bi jim v
najkrajšem času zasijala popolna
zmaga.
Apelira me tudi na delavce, ki
nismo v štrajku proti požrešnim
kapitalistom, da stopimo v pomoč
tem štrajkujočim delavcem, da
jim bo toliko prej mogoče streti
kapitalistične verige!
Delavci, zavedajmo se torej žc
enkrat!
Omeniti hočem tudi, da na
društvenem polju lepo napredu
jemo. Tu, v naši naselbini imamo
tri podporna društva, ki spadajo
k različnim organizacijam.
Žal, da se rojaki ravno za soci
jalistični klub tnalo brigajo. Ne
ka.i sodrugov je odstopilo, pa ne
vem. kaj je vzrok. Mogoče se
bodo š<- zavedli in pristopili zopet
nazaj v našo sredo.
>vwMalis;K«i j Trt ft I'M'. v.rliiv;
vsem rojakom in rojakinjam po
širni Ameriki, tebi. vrli list. pa
želim, da bi v najkrajšem času
izhajal dnevno in v vsako sloven
sko hišo ter bil na razpolago vsa
kemu rojaku!
Frank Primožič.
Biwabik, Minn.
Po našem železnem okrožju v
Minnesoti se dela s polno paro.
Zaslužek pa nikakor ne odgovar
ja pri tej draginji, ki tako nara
šča. da je res treba pomisliti, kako
se bomo preživljali.
Ni moj namen danes razprav
ljali o delu in zaslužku. Omenim
le. da se komaj toliko zasluži, da
se more borno preživljati. __
Družbe nam z mržnjo vržejo
par drobtinic s svoje preobložene
mize in s tem moramo biti zado
voljni.
Kila j bode konec tega krivič
nega sistema, oziroma taketra po
stopanjo napram delavcem? Tujo
labak odgovor in sicer: Kadar se
bodo delavci združili v eno stran
ko in to je: socialistična! Zapom
nite si delavci: Socljalistična
stranka je edino orožje, s kate
rim si zamoremo raztrgati verige,
v katere nas vežejo naši izkori
ščevalci! Kapitalisti nas le izko
riščajo. Pri delil nas naganjajo
kapitalistični hlapci, kakor hudič
grethio dušo! No, ob čsu volitve
se nam pa dobrikajo, ponujajo
volilne listke ter obečajo nebo in
zemljo. Ako jih postavimo na
uradni stole«, pa takoj pozabijo
na vso obljube! Namesto, da <bi
ravnali z nami, kakor h svojimi
reditelji, pa pošiljajo nad nas
vojake, da nas streljajo, kakor
lovec zverino.
V dolaz si lahko vzamemo W,
Virprinijo, kako se je tam posto
palo z delavci, pa tudi zdaj v
M icti iranskem strajku. Rojaki,
Slovenci, začnimo trezno misliti,
ustanavljajrao si soeijalističnc
klube. l'ristopajiuo v vrstp zave
klube. 1'ristopajmo v vrste zaved
nih dclaveev, obiskujmo redno
■cje Hoeijalističnili klubov, k.jt-r
so bomo veliko koristnetra nauči
li. Opozarjam rojake v Biwabiku
iti okolici, <hi smo v nedeljo, dne
■1. an^ista, ustanovili soeijalisti
čen klub.
Seje se bodo vršile zdaj v za
četku po dvakrat na mesec in
sieer vsako prvo in vsako treljo
nedeljo v mesecu — v Vidasovi
dvorani nad salonom. Torej ro
jaki v Biwabiku :n okolici .imate
lepo priliko .ako želite stopiti v
vrste zavednih delavccv in mer
jeni hodite, da boste po preteku
par mesecev stali z nami v boju
napram našim izkoriščevalcem!
Tudi Ve, slovenske žene in matere
se pridružite v vrste sotrpinov in
boriteljev! Ne mislite, «la hočemo,
mi kot sorijalisti zatreti vero alij
razde jati cerkve, zatajiti 15ot
kakor V;is učijo slovenski farjjf
Nam je vera in eerkev pristranski
i
stvar! "V
Mi I«* zahtevamo pravic. ki nam
imajo hiti <lsitic od Iloga in na
rav«' .a so nam jih ukradli naši
izkoriščevalci.
Sprevideli boste. da se borimo
le za boljšo .bodočnost tudi vi, da
imate tudi vi pravico zahtevati
nazaj to, kar so nam že zdavnaj
pokradli naši izkoriščevalci ali
kapitalisti. Ko se hodete enkrat
naučili zlatih socijaliatienih na
ukov. potem hodete tudi svojim
otrokom lahko povedali, kaj je
vzrok, da morajo že v zgodnji
mladosti t vetra t i svoje zdravje iifc
življenje po zaduhlih tovamahoa
Le ua ta način si moremo pom.-w— •
gat i i* današnjesra suženjskega
sistema.
Predvsem je pa potrebno, da
čitamo napredne liste in knjige!,
Vzemimo v roke socijalistični list
" Proletarec"! Citajmo pazn«
članke, ki razpravljajo o socij:
lizmu. Urez dvoma postanemo p
tem dobri boritelji v vrstah ;
vodnih delavcev!
K slepu pozdravljam vse za
vedne delavce ter kličem: "Na
prej za boljšo bodočnost!"
Fr. Mahnich,
tajnik aoc. kluba.
Bishop, Pa.
Ker ni sicer čitati iz naše male
slovenske naselbine nobenega do
pisa, pišem jaz, da ne boste misli
li. da smo tukaj v Hishopu vsi po
mrli. Naj torej malo opišem tu- j
kajšnje razmere!
Dobrega nimam kaj poročati,
ker tukaj ni naselbina napredo- ]
vanja. ampak nazadovanja.
Kdo pa je. temu kriv' Prvič, se
tukaj rojak z rojakom ne razu
me, drugič je pa vsak tako zelo
"izobražen"! Ako poveš komu
kaj o socializmu, pa ti takoj pra
vijo, da si "frdaman", da pojdeš
v pekel! Pravijo tudi. da kdor ei
ča " Proleaarca", ne bo izveličan! j"
Bode li izveličan redovnik, ki j
mi je na moje lastno uho rekel, — ^
naj mu dam $10, pa naj grem ka
mor hočem *!
Mogoče je mislil, da sem "be
by"!
Jaz svetujem tukajšnjim roja
kom in rojakinjam, naj se naro
če na "Proletarca", ki je prav po
trehen posebno vsem v tukajšnji
naselbini!
Svetujem jim, da se sporazu
metno in ustanovimo socijalistič
nn društvo. To l»i nam mnogo ko
ristilo. da se iznehimo kapitali
stične palice ali "špornov".
Pojaki, na noge torej! Ustano
vimo soc. društvo: pokažimo lju
dem, da tudi tukaj napredujemo
in da nismo zadnji ter, — da se
zavedamo svojih sedanjih žalost-,
nih razmer. — Glejmo tudi, da se,
se danes naročimo vsi na delavski
list — "Proletarec"!
II koncu svojoga dopisa po
zdravljam vse svobodomiselne ro
jake in rojakinje, črnošolcem pa
— figo!
Mike KoSevar.
f 1
%