Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, August 19, 1913, Image 4

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, August 19, 1913, Page 4, Image 4',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-19/ed-1/seq-4.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-19/ed-1/seq-4.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-19/ed-1/seq-4/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-19/ed-1/seq-4/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], August 19, 1913, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.6 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 19 Aug. 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-08-19/ed-1/seq-4/>

Newspaper Page Text

PROLETAREC
UST ZA IMTKKKSK DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
KHAJA VSAKI TOREK.
Laitmk in izdajatelj.
N(uk<Hiti delavska tiskovna dražba
» C bičajo. III.
Ntrotiiot: Za Ameriko $2.00 za eelo
teto, 1.00 ta pol leta. Za Kvrono 92.50
za celo leto. 91.23 za pol lota.
tpul po dafow tm /Vi iprmnnhi " iro/i/.'a
■ Mli« Mr«(d n.unjxi.'i tu 11 .S T. m I not.'jr.
PROLETARIAN
Owned and published Every Tuesday by
iMtk Static Workmen's Publishing Company
Ckicago, Minois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jngosl. socialistične Zveze v
Ameriki
•ubarnptiou rati-*: Unit Oil Ntatos anil
Oaun.la. $2.00 a year. 91.00 for half
yaar Koroma eountrios $2.50 a year,
$1.25 for half year.
A Ivortnimr Kates on astreemrot.
NASI.OV (ADDRESS)
"PROLETAREC"
214f> Blue Island ave. Chicag« . 111
Nadaljevanji s prve strani 4.
kolone.
Senator Martine za preiskavo.
Washington, IG. a v sr. — < I'oro^
čilo "'Milwaukee Leadera". > —
Senator Martini* i/. New .Jersey
se trudi, <la l>i izposloval senatno
preiskavo irli*«!«- grozodejstev iz
vršenih nad rudarji v severnem
Mieliiganu. Martine, kateri je bil
elan preiskovalnega odl>ora v
"West Yirginiji, je že govoril s
senatorjem Kernoni, kateri jo i/
posloval preiskavo v \V. Virginiji
in upa, da bo tudi Kern delal naj
to. da senat sprejme tozadevno
resolucijo.
Trdovratni operatorji.
Lansinp, Mich., lt;. Jtv<r. CPor !
Milwaukee l.eaderuSod
nik A. .1. Murphy iz Detroit«, ka-l
terepa j.« pooblastil puverner
I • t'ri>, da v imenu države prouči
situacijo v okrožju štrajka. je
brzojavil zadnjemu, da rudnike
d'"žlie še vi'dno nočejo ničesar
slišati o zahtevali rudarjev, zlasii
ne u uniji.
Moyer v Calumetu.
Calumet.. Mieli., 1."». nvp. Chas.
M oyer, predsednik Western Fede
ration of Miners, kateri se je
pravkar povrnil i/ mednarodne
-a konirresa rudarjev v Karlovih
\ arih, je dospel semkaj, da pre
vzame vodstvo štrajka.
RUDARJI POGUMNO NAPREJ!
Iaktika tiranskih kapita istov.
ki posednjejo bakrene rudnike \
severnem Miehipanu, je i.sta ka
kor povsod, kadar se mezdni
su/jiji naveličajo večnepa kleče
plaziva.
Začeli so najprej z molčečim
prozi ranjeni češ, v par dneh se
bodo možje skesali in končali
štrajk. Ko so uvideli, da rudarji
mislijo resno na štrajk, pričeli so
baroni bakra z zvijačo, da pre
motijo i„ razdvojijo delavce ter
jih dobe nazaj na delo. Tudi to ni
pomapalo. Vse zvijače so se takoj
izjalovile. Razen par omahljivcev.
katerih ni skoraj vredno omenja
ti. stoji lS.OOrt rudarjev neomaja
uih \ boju za svoje pravice.
In končno so mogočni earji
bakra pobesneli. Kazdražil jih jo
junaški in — predvsem — soli
•J.irri nastop šlrajkarjev in s,Ttitj
so se zatekli k zadnjemu sred
stvu — nasiljem.
Carji bakra so pričeli moriti
mirne delavec. Zato so najeli mi
lico m oborožene barabe iz New
Yorka. S tem zverinskim počet
jem hočejo doseči dvoje: izzvati
maščevanje od strani rudarjev
kar bi dalo povod nadaljnim mo
ntvam mirnih in nedolžnih ljudi
aretacijam in sodnim protonom
na debelo; drupič bi imeli lep po.
vod za izposlovanje vojnepa sta
"ja. po katerem toliko hrepenim
Hudodelstvo, ki Pa počenjajo
hudodelski kapitalisti nad delav
ci. vpije do neba. Moriti mirne
strajkarje, ko sede v hiši prj V{>
cerji. je zločin, kateri je skoraj
nemopoo v civilizirani državi
Toda v kapitalistični državi odeti
s plaščem lainjivo civilizacije
kjer je bo* in vladar - ^jno
lar oskropljen z delavčevo krvjo
v taki državi je vse mopoče \0'
beno hudodelstvo ni kapitalistom
pretrorostasno in preo*t„dno če
je treba zdrobiti delavsko riba
nje.
Ali rudarji se ne smejo planiti
niti »epa h«dodelskepa khraka
brezsrčnih, zverinskih baronov
tmkra. Padlo je par nedolžnih
žrtev za sveto delavsko stvar,
&
toda prelita kri upije — ne po
maščevanju *ob za zob — ampak
po še večji solidarnosti in po je
klenem vztrajanju v boju.
Prezrite lopovske morilce z naj
včjini preziranjem, kajti to niso
ljudje. temveč zver, ki ne ve kaj
dela. Ki lini odgovor na hudodel
stva vaših tiranov naj bo, da se
ne punete iz vrst dokler ne pri
poznajo vsega kar zahtevate.
Dejstvo, «la s.- barom bakra poslu
/ujeli da jih /«• ima "pri fraku"
ila /•■ lesko vzdržujejo in podali
se bodij Tako trotovo kakor l>o ju
tri mi|m-, na nebu, gamo ne dajte
se oplašiti'
Me®' liii ste /■• v ljjju in v
11 tu .'Os »v dosegli veliko, ve
liko. Dosegli sti*, da ><> vaše vrsti
nepretrgane, da \:is vaši tla'w
Iji nis iiiopli razpršiti / vsemi
zvijačami in satanskimi nakana
mi in to je prva pot do zmage.
I." tako naprej in zm.iira ji
vaša' Zavedno drlavstvO rele
\ii:* rike je /. vami in čaka. da
vam priskoči »motno na ponioSt
kakor hitro v.iša linijska blasiaj
na lie bo \, /adostova!a
In dokbr st i* solidarni, dokler
stoji«! v bojni vrsti do zadnjega
moža neoma<rani :n n< izprosili,
tedaj ho po besoalnll |<jM»r«»d
sediiika \\. F. of M. Malioneva
!' s •• p. k t , /mu /ml" prej preden
\;is i-arji bakra prisilijo !.» kapi
tulacije.
Rudarji pogumno naprej!
Sodrugi'
Vsled straika rudarjev v Calu
metu in okolici se nudi posebna
prilika za našo agitacijo med ru
darji-štrajkarji. Potrebno je v
tem boju med delom in kapitalom
delavce privesti do spoznanja, da
leži njih moč nad nenasitnimi ba
roni rudnikov edino v solidarno
sti — v skupnem nastopu. Zato je
nujno, da se izdajo posebne brošu
rice in da se pošilja vsak teden
med štrajkujoče rudarje nekaj
sto iztisov Proletarca.
Da se pokrijejo stroški za to
agitacijo, ie treba splošne gmotne
pomoči. Vsled tega je jugosi. soc.
klub št. 1. v Chitagi, na seji dne
26. t. m. sklenil, apelirati na vse
jugOsl. soc. klube, da pošiljajo v
ta namen prostovolnje prispevke
za agitatoričen fond.
Sodrugi! Boj rudarjev v Michi
ganu je naš boj, zmaga štrajkar
jev je naša delavska zmaga; izgui
ba štrajka je izguba celega delav
skega razreda. Pomagajmo štraj
karjem s tem. da jim preskrbimo
dovolj poučnih knjižic in lista
Proletarca.
Prispevke je pošiljati tajništvu
J. S. Ž. Ill N. Market St. ali pa
upravništvu Proletarca.
Nadaljevanje s prv.' strani šeste
kolone:
in hode tudi dobljen in potem, a
kn celo leto Stra^katno.
Za nami so vsi- nnr rLške unije
in sploh vse zavedno delavstvo.
Ako ne pojde drugače, potem bo
demo apelirali s«- na unij«- in za
vedno delavstvo Evrope. S t raj k
traja že en mesec. (.'rez dva niese
ea bode prišel čas. ko so >i kapi
talisti navadno delili dividende.
Sedaj 'ie bode dividend, pač pa
bodejo morali globoko seči v bla
gajne. Kapitalisti imajo /•■ sedaj
yejikftiiske /gube. I / .tllkfjjšij jjb.
dimnikov se ponosno vije dim
proti nebu. To je samo umetno
nastavljena past. Fakt je, da so
kapitalisti še toliko več na zgubi,
kolikor premoga požgejo.
Strajkarji se dobro drže. Med
njimi vlada nezlomljiva discipli
na in solidarnost.
Bratje, ne pozabite svojih bo
rečih bratov v Mišiganu.
ŠAVS.
DELAVSKI PRIJATELJI
Z vsemi žavhami namazani me
ščanski in kapitalistični listi, ka
teri plešejo na povelje kapitali
zma (jkoli zlatega teleta — nam
že leta in leta pojejo na ušesa,
kakšni delavski prijatelji da so.
Ako bi bili mi naivni, in ne po
znali korumpirane taktike teh
"delavskih" žurnalistov," — p0.
tem bi jim morali verjeti. Toda,
ker nismo tujci v Emausu; ker
smo vedeli, da bode prišel čas, ko
bodejo časnikarski bab a č i lahko
l>okazali svoje usmiljeno srce do
delavcev, — zato smo počakali,
da plemeniti žurnalisti sami pri
dejo na led.
Ilahanja v nekaterih sloven
skih listih je bilo več. kot preveč.
Delavcem, kateri so za borno pro
Ietars4ko plačo u redo vali delavski
list "I'roletarec" so pod krinko
delavskih prijateljev očitali, da
ue znajo pravilno zapisati niti e
nega slovenskega stavka, dasira
! v no so oni sami v svojih listih
i ponathskovali nase članke. Nam
' m i za čant in slavo. To stvar ra
devolje prepustimo našim prija
; teljeni —seveda ako bodejo za
služili. Veino |>a, da ravno isti slo
v 'uski /.urnalisti, kateri se balia
jo s svojo opiljeno slovensko slov
nico, da se ravno ti gospodje ne
razumejo z Wollovim in Pletcrš
I iiikoviui besednjakom, Janeži
j eevo in sketovo slovnieo. Toda.
i pustimo na stran /.a enkrat lepo
pisje in pravopisje itd., saj je
vendar enostavna stvar, da tfb
času štra.iiva ne moremo <sti be
Iscdnjakov in slovuiee, pav pa da
se borimo za nekoliko večji kos
■ krulili.
Odprto povedano: pričakovali
i smo, da sedaj, ko sc bije ijui boj
delaveev proti kapitalizmu za
boljše življenske pojjoje, da liani
bodejo ti učeni! in sladki! prija
telji pri.šli na pomoč in na go
vorniškem odru delavcem odprto
razložili, kaj je industri< Ina orga
nizacija, kaj delavci hočemo. Ali
ni jih, ako jih iščeš pri belem
dnevu / Piogenovo svetilko.
Zakaj se je sei laj \as,- prijatelj
stvo napram delavcem ohladilo
Morila *fe Vi samo ta, > dolgo
j delavski prijatelji, ilnkh-r čutite
v dela\skem žepu kak-n dolar"
Odgovorite i;ospiiiljc. k< r mi de
lavci nočemo čuti vaš u'as.
I >;i pa ne hode kakšnih nepo
trebnih izgovorov, tla ..lAerega
i pn nepotrebnem napadam — er
L'n dokazov: i'a!uin '-- -loven
>i\i AiifiiuK jr tviipri j»ri Jiifij i>:
1 ronov bakra in sovražnik unije.
Da si' •> torn prepričam, sem ga
>•■! oliiskat \ /,upniš«'-e I/javil
.K, da "W. K, of M." ni iloltra uni
ju retkoč, da je t am samo en;i
"tropa" socialistov. Pozval si'in
fi:i. da liaj ide debatirat na go
v irnsko tribuno pro«l ljudstvo,
tnda pobožni mož tega noče, re
ko«". d.i socialisti vodno svojo tr
dimo.
Kaj pa slovenski dnevnik 'Glas
Naroda "' Namesto. da bi pisal
delavcem iirijazm članke in jih
navduševal /a boj. pa "plon
ca" deloma neresnične vesti i/
n-\v> t-škili kapitalističnih listov.
S. vis-' \' eni zadnjih številk pi
vi slede«'- : Milwankce, Wis. Na
tu s.- vr&ečem shodu Amerikan
sk<- zv«'/e katoliških društev se je
sprejelo «li)nes sledeče VAŽNH
re*olueij«\ katere sta nujno pri
|ioro«":ala nadškof Ireland iz Si.
I'aula. Minn., in .škof McKaul i/.
Trenton®, N. .1.
Aiiu-riški katoličani odobrava
jo organizacij«- delavskih unij:
(ha, ha, ha i vendar naj se ne
I zlorablja teli urbanizacij za po
v/dig in pi:s|»< sevanje socializma.
Torej ta resolucija se vam /di
VAŽNA m- /di ^e vam pa vaz
j na borba naših bratov v Mišiga
jmi. katerim mole poil nos puške,
bajonete in topove. .Mar ste Vi za
dovoljni. ako kapitalisti ponujajo
delavcem namesto krnita kamen,
namesto ribe — kačo.
Kakor hitro bo« le jo kapitalisti
pripo/.uali linijo in druire dolav
'ske zahteve, — kakor hitro bodo
j jo zopet kalkšne volitve — takrat
■ pa bode zopet kar mrgolelo "de
lavskih prijateljev": "To lull"
s takimi delavskimi prijatelji!!!
Preddvorčan.
MEDNARODNI RUDARSKI
KONGRES.
Karlovo Vari. 26. julija.
V čtvrtek so delegat je nada
ljevali z razpravo o minimalnih
mezdah in koletivnih pogodbah.
Govorili so še francoski, holatid
ski in angleški delegatje. Značil
no j«', kar je povedal holandski
delegat Klfers: holandska država
ima rudnik, v katerem proizvaja
vsak delavec na dan skoraj za
B00 K. a vlada noče priznati mi
nimalne mezde po 8 K. Angleški
delegatje dejal med drugim
Pri lanski orjaški stavki smo
kljub vsem slabim prerokovanjem
dobili (»totisoč novih članov. In
ob koncu letošnjega leta ne bo na
Angleškem rudarja, ki ne bil član
velike angleške federae.ijc. (Vi
harno odobravanje.) • Ali zapom
nite »i: če ne posvečamo vseh
moči organizaciji, tedaj ni uspe
hov. Industrija, ki ne more svoje
bdavee pošteno plačevati, ni
vredna, da dbstoji. Kako jo raz
voj tehniko obogatel industrijo.
Angleško prebivalstvo je iiuelo
leta 1!M1. 50 miljard K dohodkov,
dovolj, tla Iti inu'li vsi zagotovlje
no brezskrbno življenj*'. Ali 80%
prebivalstva tlolii le 40'< teli do
hodkov in ostalih 20'< ptehival
st\a dobi GO'v vHi-h tloliodkov.
Naša stavka za inininialne mezde
je bila popolnoma nesebična. ker
je veljala interesom najslahotnoj
šili. Ka.i so povišanje inez.de v
primeri r velikanskimi profili
rudniških podjetnkov. Moja z.a
dtija beseda kakor prva da do
ti« /ejo rudarji minimalno mezdo,
a.i spiolt kako izboljšanje mora
jo orirani/.irat i in orirani/irati,
dokler ne bo slednji mož. v orga
nizaciji. Viharno odobravanje
zlasti pri nemških in avstrijskih
»lelesrat ili.
/. viharnim odohravanjeni so
sprejeli nato »loleifatje so
glasno resolucijo o ko.ektivuili
poiroilliah in minimalnih mezdah.
Ktočki • 1'oilržnvljenjo zr-mlje,
rudnikov in /.leznie" utemeljuje
Hraei AnsrK ska naslednjo reso
bici je i "Mednarodni rudarski
kout!!'< s .. mnenja. I.t tfaj »e po
diva\ijo \ nt<-r«'»ii eelokupnosti
vmi /•■»»!i jt-.-,i. v>i rudniki in \ se
/■ !■ /nic \» h d i • / e I a h." Samo
pn.it a\ Ij. • r - id ni ko v !'i bilo
t. .1 n.> •'••• I . ..- nla /• liiljiši-a in
• h mi e« ,is. lui.i lastnina. < 'e mi
•i. a\<-i v dr/.. \ lull r t, 11 n i k i 11 >rav
• na •> al>em kakor p<> zaseltnili
rud■ ■ iit.daj j. vzrok \ lom,
k. • _ii izvršilo podržavljeno v
pi > maju: • n «• l»sci»n. Privatno
lastni,., kater'- io troha razla
stiti. Iii »dškodovali /. državnimi
papir i \ višini prejemkov za«l
ii j i ti p. t manišr rudniško p<>
s. >i' . i-.. d< narj. in na podla
« !:<>' lit <•> lil' | m k 1 i l\ ZJl 1 ■ no.
Papirji državnih rudnikov naj I»i
*.• »lire»to\ ali po It i odstotke. Vs.»
i>- zahteve smo že predložili par
lament. Pivmog bi postal vslwl
cga cenejši in vse prebivalstvo
l»i imelo druge prednosti.
( iinrr A\slrija Tn>li pri nas
bi l>i a nnjna potreba, da se po
državijo ri i < In i k i. k<'f primanjku
je premoga 111 ker j. zelo drag.
Produkcija premoga j<- narasla o<l
leta IflOO i|o PMO /a 17 .uvo/ pre
moira | a /a odstotkov. Nnrod
ii" irospudarski odsek je pod pred
sedstvom s ilruira dr. Kllcnbogna
izdelal zakon, eijrar najvažnejša
določba je, ia sme za prcmoeoni
iskati in ira kopati edino le drža
va. Geologi so dognali, da je v
• Jat eiji najmanj '2-> miljard ton
premoga.
Pri glasovanju o resoluciji za
podržavljen je rudnikov in želez.
iii«* >•« izjavili poljski deleiratje.
iln s.- zdrži* glas. vanja, ker nem
ška država tako preganja pruske
Poljake. \>i drusri deegatje so
glasovali z resolucijo .
Sodrijr Smillie poroča nato v
imenu mednarodnega oili tainocta
bora, da veljajo tudi >e v naprej
mednarodne izkaznice za člane
organizacije, ki prihajajo iz. ene
dežele \ drugo za dve Iti za ta
kojšnjo izplačilo podpor v slučaju
stavke. Tako izkaznico dobi vsak.
kdor j« eno leto član organizacije
lVlgijski deleiratje so predla
gali resolucijo glede vsakoletnih
počit ni«1 z. izplačevanjem mezde.
Deleiratje s. soglasno sprejeli refl
solne jo. 'lJesulii jo je utemelje
val Camberlin Belgija in <;<>d
j1*'.'-!z . \'i«»«čijii >■
poročal, a obenem je dejal, da je
treba najprej doseči priznanje
organizacije in tarifnih pogodb.
Plačane počitnice bi bolniškim
blagajnam prihranile ogromne
v.»ote. Danes dobivajo le kleče
plazci med rudarji počitnice. Naj
boljši arirument za počitnice so
številke, ki kažejo, da pada šte
vilo bolnikov po vsaki stavki, ker
se okrepe rudarji v času počitka
S tem so bih- razprave medna
rodnega rudarskega kongresa,
končane in izvršila se je volitev
mednarodnega komiteja, v kate
rem je zastopnik avstrijskih ru
darjev sodrug .larolim.
Predsednik Smillie je zaključil
kongres z željo, da bi delegat.ie
na prihodnjem kongresu poročali
zopet o novih uspehih medna
rodne rudarske organizacije.
NAROČITE SE NA DNEVNIK
"ZARJA"!
Kdor želi čitati podučne članke
o socializmu in novice iz starega
kraja, ta naj se naroči na edini
slov. socialistični dnevnik "ZAR
JA."
'Zarja' izhaja v Ljubljani, Še
lenburgove uHce štev. 61 n in sta
ne za Ameriko $6 za celo leto.
POLJSKA INTERNACIONAL
NA SOCIAL. STRANKA.
Vsi liaeionaliatični listi. nemški
in slovanski, so ob priliki balkan
ske vojne in zaplet Ijnjcv hum!
Avstrijo in Rusijo poudarjali
kako da poljski socialisti
združeno nustopajo z. narodnim
poljskimi strankami in kako s.
(upravljajo pod protekt' niton
Avstrije strelska in telovadna
delavska ilfiijštva, namenjena z.
malo vojsko proti Rusiji. l',» -t,,
se razume, da so nekfieri narodni
in kolikor mogoče in:ilenkostiii
listi, soeialisfjf-ni stranki očitali
nedoslednost ter kazali na " na
rodne" poljski* sorialiM . VkI. .!
[teh vesti. ki so se j• r«>(>:i«_rirn 1 •
tudi po raitoih večjih listih, j«. )MI
<>dbor poljske s4flialisti-ne stran
k| prisilj. ii iz.lati sledečo i. ja\.
1. Poljska socialist i,"-n| ii eina
cionaltia delav sk'a stranka. Se
ri- ime s,, j, navajal,, m,,I 7 pod
pisi spotii*-ii!«••• lin knnlVrciico po
slanikov v 1 -' in Ioni i. ni nikdar
po<lpisala noben, ilokuim ilta.
ki !>i bil na-.m I j .i i na predstavi
telje meščanskih vlad Nasprotno
koiistatira, da nima nikaltovih
odnosajev z \ladaini, ki zatiraj,,
in iz.ki riš,"a j,, j., s0 j tudi ne
more nanj- obraniti - pritožbami
delavskega razreda.
- < >rjj||niz.aei.iii. ki je podpisana
v naš.-m imenu na spomeiiiei j,
dcjansk Oddelek. ki >e j,' 1,-ta
I1'", I<>>*il od nase organizacij«
:l. Kar s,. : j,--,. |„, ;u , )>,, js ,
proti If h-k i invaziji, o Kateri
voii M»o'neiiiea. boj. ki bi moral
pričeti \ t renotltii, k,. ?>i nastala
nis|§> avstrijska vojska, kons-a
'iraino. da nap.t,- diplomatique
razmere med Al st rij., in IJ i- j..
zadnja leta niso pov/roe;i!e nik.i
kej»a i: i deiit s' ičiifcga in revolu
cionarnega (ribanja na nisk.-iu
Boljskem. Koiistatiramo. da so
skoraj v>, politi, ii,- organizacije
ali mehanske ali delavske preeej
tuje takemu tri f»a ii j ii . Or gani za
eije. omenjeno v spomeiiiei. so le
slabši skupine brez pomena. • «1
katerih je ena ' * narodna-dolti v
ska zveza" pravzaprav "/.,!ta
organizacija katero so ustano
vili ijflodajalei in katero s,> np<v
rahljali že leta 190fi \ krvavih
bratomornih bojih proti aoeiali
stieniin delavcem.
4. Iioj za neodvisnost Poljske,
katero proglašajo prov izorieiia
komisija s, , 1 ini-po organizacij.
p"<ipisanih na spomeiiiei, ni dru
gega. nogo boj za ančksijo ruske
Poljsk. po Avstriji. Zaradi tega
se razlaga prijaznost av si i ijske
vlade proti t,j proviz.on,'ni ko
1111 - i j i .h pomoč, katero našle
strelne družbe, legije itd. Predi
tev diplomatienili O«!uošajev med
Avstrijo in Rusijo pa je doeela
izprenieiiilo postopali jo avstrij
ske v ade proti načrtom in akeiji
prov izorieile komisijo.
■ iMavski r.i/red ruske Polj
ske, zvest stališ,"u proti vojni, ka
tero je zavzel internaeionalni so
eialistieni kongres v H« žile ji,
pr testira z. vsemi svojimi silami
proti militarist i11 i 111 in diploma
t ieitiui splet kam, katere potom
demagogije utegnejo ustvariti
nevarne iluzije ter odvrniti pro
letariat od svojega razrednega
boja,
' .sv "boj, nje vidimo v
solidarnem boju ruskega p rolet a
rijartn s proletariatoni vseli ffiro
ilov .zatiranih od ruske države,
proti carski vladi in liešeauski
reakciji in za pridobitev demo
krat ieno republike z avtonomije
Poljske."
Torej resnica na vsem gibanju
poljskih socialistov je ta, da so
poljske "narodne delavske orga
nizaciji1, t. j. "žolte organiza
cije sle za vodstvom šovinistič
ni!, narodnih strank ter je časo
pisje te "žolte delavske organiza
cije" proglašalo kot soeialistie
ne.
STAVKA RUDARJEV V ZLA
TIH RUDNIKIH.
V Južni Afriki so nahaja mno
go rudnikov, v katerih kopljejo
zlato mdo. Nedavno topa je v teh
rudnikih izbruhnila stavki rudar
jov. Vzrok stavko so bile slabe
plačo in naravnost grozne sanitar
no (zdravstveno) razmero v ja
mah. Pelavoa v zlatih rudnikih
transvalskili so bodisi rokodelci,
kakor ključarji, strojniki ali pa
pazniki pri črncih, ki opravljajo
dninarska dola. Ti pazniki prev
zamejo olričajno odkop kakega
prostora v kontraktu. Odkar pa
je na zlatu bogata ruda izčrpana
in s.- j»« bilo tre I m lotiti tudi rude *
/. manjšo vsebino /.lata, <>d tiste- ^
ga ease je postalo priganjanje pri
lelu od vseh strani rudniških
družb naravnost neznosno. V svo
ji lakomnosti po dobičku zahte
vajo namreč pri sedanji slabe jši
in ua zlatu revnejši rini i ravno
lak" množine zlata kakor preje,
pri ii;i zlatu bogati rudi. Hudni
ške družbe so strogo organizira
ne, kar jim omogočuje takorekoč
vse. Kdor na primer ni z določe
no »kordno plačo za«lovoljeii, ta
\ 10'ieiieiii rudniku sploh ne dobi
nobenega <lela vet*. Pravijo, <la
/asiužki rudarjev ni*o slabi, da,
zasluži navadni delavec po on li
v.t na dan. spr.*tnejši delavec pa
>e i atuo več. Toda kaj pomenijo
:e plače napram velikanski dra
ginji In kaj pomenijo napram
groznemu delu. |>ri katerem umi
rajo delavei kakor muhe? IMjiuPhi
ca, li jo delavei d d»e pri vrtalnih fl
strojih vslcd vdihavanja kovin- i
skeg i prahu, >i>>;aja med njimi
kakor krga /. vsakim parohro
dom se vrača ua tneate obolelih
delavcev v svojo evropsko ali pa
ainerikansko domovino. Sicer pa
*t »mošnje zdravstvene razmere
najboljše llns!'* ra dejstvo, da
vsak rudar v teh rudnikih tekoia
C« till let notovo zapade smrti.
rovod stavki je del ukaz. ki ga
i- i/dala uprava jnine "Male Fail
taine", s Ua'ei m je odredila, da
**■ inia od 2t> terja naprej delati
♦ udi ob sobotah | <>| .dne. Do te
ira časa je nairirfe dtlavM čas
• inev 10 trajal od m 'w. ure zju
traj do nol 4. ure i | oldnc, ob
soliolaii pa je že honiiilo delo ob
po 1. mi popoldn . 1'e' rokodel- ,
cev. ki *o se hiMiiii v soboto po
poldne delat.. s> i>ii; iz dela od
piiseeM. njihove prostore pa so
zasedli - Mnvkokazi. Kakor hitro
se j? t<« zgodile, se .i«1 takoj na 4
stotine drugih rudarjev prikloni
lo svojim petim tovarišem in' tako
je nastala >t,:vka .Ker pa je vla
la mobi izirala proti stavku jočim
i*r.<la'jein vojaštvo, kar je rudar
je • . bolj razburilo, so m> i/, stav-'
ke razvil« hudi poulični boji med
s'avkujoeimi in vojaštvom, v ka
tere je poseglo tudi drugo delav
stvo. ki se je za rudarje potegni
lo. Poulični hoji so bili zelo kr
vavi. \er kakor lt>0 oseb je bilo
ubitih in ranjenih. Kar po dve uri
skupaj je vojaštvo potom stre
ljanja i/, pušk "praznilo" glavne
ulice. Ambulance so imele veliko
dela. kajti na nekem sorazmerno!
majhnem prostoru je bilo kar f>}
ose'> ubit i i i. oziroma t< /'ko ran. i
nih. Kon no so se /n.Vin pogajal
ja. kater,-i vi končala dne ti. J
lija. /. njimi j.- bila tudi zmagL
nosna stavka rudarjev zaključi'
na.
NA BOJIŠČU.
I)unajt4:;i • Arbeit crzoitung"
j<> podala svojega urednika, so
druga II. S«'liulza. na srl»sko bo
jišče. Prvo poročilo jo poslal so
drug Schulz i/, glavnega stana
druge srbsko armade v Pirotu in
bo gotovo zanimalo tudi naše či
1 atelje.
Po prav mueni vožnji v natla
čenih vojaških vlakih, s katerimi
sem se vozil najprej v Kuma
novo in Skoplje, sem dospel k
fronti druge armade. Razburlji
va' itViifna dogodkov, ki"
so uklonili vso mojo pozornost,
me sili. da preložim poročilo o
vsem. kar sem videl doslej, če
prav so bili ti prizori prav tako
zanimivi, kakor so prizori, ki se
odigravajo v neposredni bližini
t' pov. X«Hka j kilometrov od tukaj J
t robne trupla mladeničev in mož: J
ali pogled na tisoče osivelih mož
zadnjega poziva, ki stražijo žele
zniške proge, na množice, ki se
stokajo po vsili krajili in noeu
jejo na prostem ter čakajo na po
velje. da odidejo na mejo, je prav
tako razburljiv. K temu še vse
drugo, kar zatnore izkopati jekle
no oralo vojne iz dna močnega,
žilavega liudstva. Da takoj po
vem; kakor so grozne in pretres
ljive te slike, tako vzneseno se iz
raža v njiii neomajni optimizem
človeškega rodu in njegova silna
možnost prilagoditve. Seveda ima
možnost prilagoditve svoje po
sebne pogoje in nemogoča bi bi
la, če ne bi imelo vse gospodar
stvo kmečkega značaja in če ne
bi bilo vozi, ki jo sklopa samora
sla demokracija preko vseh raz
rednih nasprotij od hiše do hiše.
(Srl+ika socialna demokracija 5e
ohranila tudi tukaj svojo trez
nost nasproti sugestiji mas, a ni- M
hče jo zaradi tega ne psuje, ne ™
i

Proletarec. [volume], August 19, 1913, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], August 19, 1913, Page 4, Image 4 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], August 19, 1913, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??