Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, August 19, 1913, Image 6

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, August 19, 1913, Page 6, Image 6',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-19/ed-1/seq-6.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-19/ed-1/seq-6.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-19/ed-1/seq-6/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-08-19/ed-1/seq-6/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], August 19, 1913, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.5 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 19 Aug. 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-08-19/ed-1/seq-6/>

Newspaper Page Text

na lepota, kar jo Viktor Hugo
nekoč izrazil s krasnimi beseda
mi: "Kar ljubimo na človeškem
telesu, ni toliko njegova prelest
na oblika, marveč učinek plame
na, ki ga preseva od znotraj."
(Kes, telo je zrcalo duše. Ali
— mnogokrat se človek moti in
vidi v tem zrealu vse kaj druge
ga, kakor to, kar se v njem v res
nici zrcali! Prava umetnost je, či
tati hinavcu in zahrbtnežu iz nje
govih finih pot oz in iz njegovega
smehljajočega obraza in njegovih
"odkritosrčnih" iskrečih oči. Naj
lepši ljudje so lahko tudi najra
finiranejši lumpje! Človek mora
biti res velik opazovalec in psiho
log— umetnik,—da vili in spozna
— v krasnih, umetnih zrcalih —
črne madeže — vso umazonost in
nesramnost, ki «e včasih skriva
v njih ozadju! — Op. ur.)
SOCIALIZEM IN MODERNA
VEDA
(Dalje.)
Ta izvajanja Hackela sem po
dal zato tako obširno, ker jih v
nekoliko drugačnem tonu in ve
čalimanj spretno premlevajo vsi
nasprotniki socializma, ki radi
zavzemajo znanstveno pozo. po
navljajoč v polemikah i/, same
zložil osti obrabljene fraze, ki i
majo nekaj kurza tudi v znano
sti.
Ni te/ko dokazati, da j«' v tej
polemiki Virchow razodel zanes
ljivejši in jasnejši pogled, ker ga
je zgodovina zadnjih desetletij
popolnoma opravičila.
V tem času so namreč obe sme
ri neznansko narasli, prvo so v
nje bistvenih delih sprejeli vsi
prirodoslovei brez uirovora, dru
ga se je s svojimi splošnimi
stremljenji kakor s svojo politič
no taktiko razširila po vseh ka
nalih javno zavesti in vesti, tu
kakor eele i>okrajine preplavlja
joč \al pod rastočim pritiskom
gmotne in nravne bede, tam ka
kor v najdtobnejše vejice miši
jeuja počasi in neprenehoma pro
nicajoča masa. ki se je polotila I
vseh glav. katere ne tiče popol-'
noma v jarmu predsodkov ali pa
niso obnorele pri državnih jaslih, j
Politične in zanstvcue teorije
so prirodni pojavi, kot vsi drugi,
in ne muhaste in cfeinerno ara
beske samovoljnosti avtorjeve
če sta obe glavni smeri moderne
ga mišljenja mogli druga ob dru-!
gi prodirati in premairati takoj
nastalo skrajno močno opozicijo
znanstvenega nazadnjaštva. če
oddnedodne raste falanga njiju
zavednih pristašev, pomenja že
to — kot slirčaj intelektualne
simbijoze —, da si nr nasprotu
jeta nepremostljivo in nespravlji
vo. Vrhutoga pa trije osnovni
razlogi, ki jih obsegajo Hackelo
va proti socializmu naperjena iz
vajanja ne vstrezajo niti elemen
tarni kritiki znanstvenih pojmov,
niti nepristranskoimr opazovanju
vsakdanjega življenja.
Ti trije argumenti so sledeči:
1. Socializem stremi po prazni
enakosti vseli in za vse. Nasprot
no pa kaže darvinizem ne le ob
stoj, temveč tudi organske vzro
ke neenakosti ljudi, po njih spo
sobnostih in po njih potrebah.
2. V življenju človeštva in vse
ira organskega sveta je ogromna
večina rojenih individuov posve
čena poginu, ker zmaguje le maj
hna manjšina v boju za obstanek.
Nasprotno pa trdi socializem, da
vsi lahko obstanejo v tem boju
in da nikomur ni treba poginiti.
3. Roj za obstanek ohranjuje
najsposobnejše ali najbolj prila
godenc, in odtod izvira aristokra
tličen proces individualnega izbo
ra v nasprotju z demokratičnim,
kolektivističnim niveliranjem so
cializma.
n.
Neenakost ljudi.
Prvi teh ugovorov proti soeia
lizniu je docela neosnovan. Ce bi
bilo res, da stremi socializem po
enakosti vseh ljudi, tedaj bi bila
popolnoma opravičena trditev. <!a
ga darvinizem odklanja. (Hux
ley. "On the natural inequality
of men" (Nineteent Century, Ja
naury 1800.) Četudi smatra da
nes marsikdo, bodisi v dobri veri
prcuilevajoč obrabljene frazo, bo
disi mala fide .razgret od pole
mike, socializem za enačenje in
nivelirnnje, resnica je, da znan
stveni. t. j. po Karlu Marxu za
snovani in edini podpore ali iz
podbijanja vredni socializcm ni
kakor ne taji neenakosti ljudi
kakor organizmov sploh, bodisi
prirojene ali pridobljene, telesne
ali dnievne nravi.
Dedšeiua premaganega. utopi
stieneira socializma je, ako «e da
nes goje nekateri marksisti egu
litarne misli, zlaati glede razmer
ja obeh spolov, ki so popolnoma
nevzdržljive. Tako ponavlja Re
bel v svoji znani knjigi o ženski,
j da je tudi v psihološkem oziru e
inaka možu, in poizkuša ovreei
I znanstveni dokaz spolnih razloe
ikov. (l'r. Zieyler 1. e. p. 25—'M.)
i l'o znastvenili preiskavah Lom
j brosa in Ferrera pa ne pre ve*"
Izanikavati, da stoji ženska v fi
ziološkem in duševnem ozirn pod
možem; v darvinistienem smislu
sem podal razlago tega dejstva,
sprejeto t tuli od T-ombrosa, eeš,
tla so vsi speeifični znaki ženske
i rezultanta važne funkeije mate
jrinstva. Hitje, katero poraja dru
i po, ne v površnem objemu, tem
■ vee r. organskimi in duševnimi
; žrtvami nosečnosti, poroda in do
jenja, ne inore rase ohraniti prav
I toliko enertrije kakor mož, koje
ga vleira pri ohranitvi vrste je
j vse neznatnejša.
Zategadelj j«* /enaka — izjeme
I so povsod — manj občuti jvva. kar
ji omogoča. da vedno iznova spre
j jema nase ogromne žrtve mate
rinstva. Zategadelj je inteligen
ea, zlasti sintetična zmožnost žen
ske manjša; ako je ženska red
kokdaj genialna, tedaj pač zato.
iker mora porajati genialne može.
Odtod dejstvo, da imajo ženske
/ visokorazvito občutljivostjo in
' inteliireiH'o malo <di eelo nič ma
terinskega t'uta in da mnogo
Žensk duševno dozori šele po pre
| teku spolnega življenja.
Dasi je gotovo, da stoji ženska
j med otrokom in razvitim možem,
i so vendar soeialistične zahteve v
| ženskem vprašanju popolnoma o-1
pravičene. Ženska kot človeško
bitje in kot stvarnika človeka za
siu/i višjo pravno m nravno stali
šče, kakor ira zavzema v današnji
družiti, ko ni drugega kot tovor
na živina ali pa zabavni predmet:
prav tako moramo zahtevati spe
einlne delovne |>ogoje za ženske
z ozirom na posebna telesna in
duševna svojstva žene. ki pešajo
pod sedanjim gospodarskim indi
vidualism om v trdem delu na po
lju in v tovarnah, dočim jim za
gotovi socializem popoln razvoj
oh duševno in zdravstveno ureje
nem telesnem delu. katero vstre
za dostojanstvu materinstva.
Socializem misli na enakost
vseh ljudi prav tako malo — ka
kor n. pr. na acitaeijo, da naj
bodo odslej vsi ljudje 1.70 m vi
soki.. Socializem vendarle ni stvar,
ki bi se dala tako lahko in zlož
no ovreči.
Socializem izjavlja: Ljudje so
neenaki, ampak ljudje so. To se
pravi, četudi s<- vsako človeško
bitje po svojem rojstvu in raz
voju večalimanj loči od ostalih
] individuov, ker je na svetu prav
'tako te/ko najti dvoje enakih po
edineev. kakor v gozdu dvoje e
nakih listov, ima vendar vsak
i človek kot tak pravico do člove
ške eksistence in tie do življenja
i črne živine.
Tudi socialisti vemo, da niso
vsi ljudje za isto delo. danes ne.
ko socialni razločki večajo pri
rodnc razločke, pa tudi v sociali
stični državi ne. ki pojde s svo
jo'organizacijo žii ulilažitvijo pri
rojenih razločkov. Zmerom bodo
ljudje, sposobni po svojih nožsra
nih in mišičevju bolj za znanstve
no in umetniško delo. in drugi. ki
I so bolj za poljsko delo, za roko
delstvo in fino mehansko delo.
Ali česar naj bi v bodoči državi
ne bilo in česar ne bo. da mnogi
sploh ne delajo, drtiffi pa preveč
ali pa za prenizko mezdo.
(Dalje.^
37 narodov zastopanih v sociali
stični Intemacionali.
?
C'amille Huysman*. gl. tajnik
mednarodnega socialističnega
j hiroa v Hrusseljii je ravnakar iz
( dal Stat is.ko o narodnostih, ki so
zastopani v mednarodnem birou.
Ti naro<!i — odnosno države —
| so: Argentina, Avstralija, Av
stria, Belgia, Češka. Bulgaria,
I Canada, Cliiie, Cuba. Kitajska,•
Danska, Finska, Francija. Nem
čija, Angleška. Grška, Iloland
ska. Ogrska. Italia. Japonska
iLetsko, Luxenburg. Nova Zelan
; dija. Norveška, Poljska, Portu
I galska, Rumunskii Rusija, Serbi
ja, Južna Afrika. Španska, ftvcd
'ska. ftvica, Turška, Zed. države
[in I'rugay.
RAČUN J. 8. Z. OD t APRILA DO 30. JUNIJA 1913.
Dohodki.
Preuoa iz marcu ♦174.74
Pri»i>evki člano* 293.90
Znaki 11.50
Clanake knjižice 2.5«
Literatura in naročnina li»tov 9.10
Tiskovine 9.57
Povračilo 5.11
Prispevki članov $334.15
Znaki 12.0"
Literatura in naročnina listov 10.19
Tisk. fond in |>o>lpora listom 10.25
Tiskovine 11.05
Članske knjižice 1.36
Po&tne marke 1.50
Prispevki članov $333.50
Plača k'- tajnika—jsl. uraJ in ra/.no 17.2»
Tiskovine 9.40
literatura iu nartičnita listov 9.05
Znaki 5.15
('lanske knjižice 2.64
Skupaj <loho ! k t >.
Izdatki
Stranki /a prispevke $ 76.70
Državnim in okrajnim organizacijam 76.2<>
Poštnina 25.00
Literatura in ]>o<lp. listom 16.3"
Kxpress 60
Telefon .50
I/mena čekov .15
Pečati .35
Plače 67.00
Stranki za pti*j>evke ♦ S4.30
Državnim iu okrajnim orjraniz S4.30
Tiskovine 56.55
Plače 85.00
Vožnje 35.00
Poilnine 14.SI
Podpora listom in uaioč 9.25
Literatura 10.16
I rmrnn čekov .15
l* rad. potrebščine .25
* 379.
Stranki xa prispevke $ 75.40
lh-žavnim in okrajnim or^aniz 75.40
Plače 67."o
Poštnina 11.M
Tiskovine 113.00
Literatura 7.15
I'rad. potrebščine 1.25
Kxpress 1.33
Pečati .7o
$ :t-3.o:
Skupaj izdatkov
Skupaj dohodkov
Skupaj izdatkov i..
V blajjajui dne 3i>. junija 1913
Imetje.
<>oto%ina na roki dne 30. junija >20H.«»2
Slov. in hrv. srb. pravila na roki 100.(H)
Znaki na roki 13.67
Klubi dolgujejo na znakih in pravil 127.o,>
Inventar 50.00
♦ 499.67
Dol«.
Zvezni tiskarni ua prispevkih <3Sfl.<»7
Sekcijam poravnava po iic za Jan.. febr. in mar«-. . . 140.25
Stranki z.a raz.na naročila 63.50
Srbski in bulgar*ki fond 10.00
Imetje
Peficit
Za Nadzorni odbor:
$ 000.62
$ 400.67
$ 100.95
Alex Susnar, gl. ta mik.
SPA8. MARK0VIC1I, s. r.
FRANK NOVAK, *. r.
MIHAEL MAVRICH, s. r
JOHN ŽVANVT, s. r.
NICK. HINICH. s. r.
!:novi socialistični klubi.
Nov slovenski socialistični klub
se je ustanovil v Meadow Land,
l'a.. 7. 22 »'lani. Tajnik kluba j«*
Viktor Lenasi. Številka kluba je
118. — Le naprej!
Nov slovenski socialistični klub
t* je ustanovil v IJiwabik. Minn,
z 20timi člani. Tajnik kluba je
Frank Mahnič. Številka kluba je
110. — Le tako naprej!
Nov slovenski socialistični klub
se je ustanovil v So. C'hieapi 111.,
8 Tmirni člani. Tajnik kluba je
Frank Pretnar. Številka kluba je
1'JO. Naprej So. Chicago!
Car o na, Kansas.
l>ne fl. a u trust a t. 1. Knio se ^ra
il ndkateri člani naših treh, v
bližini se nahajajočih soc. klubov
v dvorani sodruira Frane Zupan
čiča, da bi začeli vsi 3 klubi skup
no delovati za napredek in korist
delavstva.
Ni nam pa šlo vse *ako spretno
od rok. kakor smo si prej pred
stavljali in sicer radi več vzro
kov ne!
Tladi tepa smo sklenili, da se
zberemo zopet prvo soboto v sep
tembru, to je 7. sept., ob 6. »"
zvečer v istom prostoru, kakor se
daj.
Na to sejo se vabijo vsi sodru
jri ti- Tianeiirio«- in ofcwKe«v—
Obenen poživljamo tudi tajni
ke in organizatorje klubov At. 31.
v Mineral in št. 81 v SBudmore.
<la apelirajo na svoje Slane, nnj
se udeleže ti- seje v večjem števi
lu.
Razmotrivalo se bo v prvi vrsti
radi veselice, katero hočemo na
praviti skupno, drugič' pa sest:i
viti potreben program za kon
ference, ki nnj l»i se imele vršiti
vsake mesece — seveda tudi
skupno. Xa njir. bi raanotrivali <i
stvareh, ki nam /ainorejo ponui
»fati k napredku'
Pozdrav vsem zavednim del a v
cem! Blaž Mezori
zač. zapisnikar.
Johnstown, Pa.
Klub, št. 65 v Oamhrv City pri
redi dne 24. nngusta izlet (pik
nik) in sicer tam, kjer jc prej
stanoval Feliks Volčko, komaj 5
minut hoda od "Street kare".
Pridite gotovo vsi sodrugi. Pel
nam bo soc. pevski zbor "Planin
ski raj."
Veselica je velikega pomena,
('isti dohodki so namenjeni za
Iklubovo blagajno in za podporo
listu "Proletarcu", da bi skoraj
postal dnevnik.
advertisement
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno 16. januvmri*
IML
Bol. Pod. Društvo
lnkon^riimno 14. f*br*v*rj»
)M v tfttsvi ¥«■■■■
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral. Kans
Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 350. W. Mineral. Kan».
Tajnik: JOIIf1 t'ERNE, Box 4. Breezy UiU, Mulberry. Kana
Blagajnik: FRANK STARClC.Box 245.. Mulberry. Kan«
Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Boi 38, Frontenac. Kana.
NADZORNIKI:
PONURAC J URŠE. Box 357. W. Mineral. Kan».
ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
MARTIN KOCMAN, Box 482. Frontenac. Kans.
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, Woodward. Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320. \V. Mineral. Kans
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo ede»
Dolar Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku.
Vse denarne posiljatve pa gl. blagajniku.
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH«
DRUŠTVIH A S. B. P. D
V MESECU JULIJU 1913.
Novo \st»Ulovljeno društvo št.
2-1 Pleasant Valley. p«. Frank
Zaje, Jaeob Zaje, Ludvik Adamie,
Math Breznik, Prank Ku/.nik,
Matija I van«" it'-. Anton Tonv,
Frank Mrak, Riulolf Suša. Frank
Oblak, Mihael Anžie, Frank
Catnpa. Anton Maslo, »lolin (!la
stove in John Ju van.
Društvo Šteje 1"» elanov.
Novo pristopli člani in članice:
K društ. št. 10. Frank »Imenik,
John Moliar, Alojzija Moliar in
Marv Petsehtianer.
K dr uit. št. 11. Yi<l Podbevšek.
K društ. št. 12. Frank Kezišnik.
K iU*ušt. št. III. Josef Križaj,
Valentin Pipp. Anton Štrukelj,
John/Zabavnik in Max »Tuvan.
K društ. št. 16. Kari Panee.
K ilrušt. št. 10. Ernest »lesim
šek in John Kramer.
K društ. št. 19. Kruestetaoinn
K društ. št. 20. Matevž Pintar,
Frank Šuštaršie, John De be ve in
Josef Kolene.
Prestopli člani in članice:
<l«l društ. št. 1. k društ.. št. 16
Frank An žel.
(M ilrušt. it. 4 k društ. št. 9.
John in Katarina Dollar, John in
Mary Petri?.
()<l društ. št. H. k <lrušt. št. 11.
Frank Močnik.
O,I društ. št. 11. k društ št. 16.
Alojs Škrbinek in k društ. št. 1!»
Jollll I.ekše.
Suspendirani člani in članice:
Pri društ. št .1. Matevž in Ka
tarina Škrbine, Jos. Biclielineier.
Lovrene Kremžer. Jos. Jctzha
eher, M. Brezovar, Ant. in Peter
Menghini, Leo Hosetti in Anton
Kan«.
Pri društ. št. 2. John Fidel in
Iiernard Hribar.
Pri društ. št. Jo«. Rainšak,
BI. Bogataj, Fr. Prislan, Dom. in
Antonija Camona.
Pri društ. št. 4. And. Drobne,
Mart. Lakner. Aug. <!olle Paeif.
in Marv Samodosa.
IXa piknik vabimo naš sosedni
pevski abor i/. Franklin-a, Pa.,
'juikp* y>v IftiaJke in rojakinje, ...
I trat j«- rojaki, delajmo skupno
za delavsko stranko. Potom nam
ho zmaga zagotovljena, da se o
Irt'somo kapitalističnega jarma,
ki nas tlači in izkorišča že toliko
let!
Vstopnina za piknik je zn po
jspode 25e., goapc so proste.
/a dober prigrizek, hladno pi
vo in sladoled bo skrbel za to
'izvoljen o<lbor.
S soe. oozdr. vsem sodrngom in
I s< idmginjam!
John riribar,
tajnik in agitator!
AGITATORICEN FOND
j/.a pošiljatev Proletarea med
št rajknjoee radarje v Calumet,
i Mieh. so darovali sledeči:
K'has. Pogorelec, Pueblo,
Colo $2.00
I Mike Keker, Chieago, 111... .50
Mednarodni Soe. Klub, Yale,
Kans 2.50
Anton Rupar, Yale, Has... .50
.liiir. Soe. Klub, št. 73 1.00
V blagajni dne 7. aug. '13.. 2.25
Skupaj $8.75
Stroški:
550 iztisov, štev. 309 5.50
V blagajni dn« 16. oug. '13.$3.25
I
t Pri društ. št. 6. M. Ialaker, Vin.
iSchenk. John Močan in M. Wi
ilomšfk.
j- Pri društ. >1. !•. Štefan Brezo
| var in Antonije •Jančie.
I'ri društ. št. 10. Alojis Koblar.
Pri drnSt. št. 11. Kari Bir/.ata,
Oeorif Srnifi in »los. Fidell.
Pri ilrušt. št. IG. Mili. Vojtek.
John .Mohorie, Anton in Terezija
Lesjak.
Pri d rušt. št. 17. Jos. Strmole,
Math in John Stanfel.
Pri ilrušt. št. 18, Jernej Pctoe
nik.
Pri društ. št. 22. Anton l>renik
in Mihael Antal.
Izključeni člani in članice:
O.l ilrušt. št. 1. Valentin Bopa
taj in Josef Opara.
Od društ. št. 2. John Barton
eel.
Od ilrušt. št. 4 Frank in Fran
eiska Suster.
Od društ. št. John Porine,
Blaž in Mary Dolinar.
<>•1 ilrušt. št. 10. Anton Ferlič.
<>•1 ilrušt. št. 20. Dom. Lovšin.
Oil društ. št. 22. Kaill Ba.š in
Matija Babie. Odstopil od dr.
št. 21. Anton Fakenherper.
Umrli člani in članice:
Pri društ. št. 1. Frontenae. Kan.
Mary Erznožnik er. št. 8. 1'mrla
11. maja t-. 1.
Pri dr. št. 4 Mineral, Kans.
Frank .Matelko <-r. št. 1241 1'mrl
2. junija t. 1.
Pri dr.. ši. 11. Breezy Hill
Kans. Oeorgr Krajger er. št. (?>
1'mrl 2. junija t. 1.
Pri društ. št. 14. Mavnard. O.
Ueorp J urkovšek er. 5t. 1001.
T "mrl julija t. 1.
Pri dr. št. Weir. Kana. Franei
ska Sehnhercer e. št. 427. 1'inrla
22. julija t. I
Opotnha: V siu<"aju da društ
veni uradniki opazijo pri spre
membah kako pomankljivost, naj
{blagovolijo takoj naznaniti na
{.'lavni tajniški urad, da se nedo
stfinki v prihodni? popravijo,
bratskim pozdravom
John < 'erne,
ffl. taj.
Listnica uredništva.
1'rošli teden je bil tiskarski
škr-.n /.( io nagajiv. X'streiil nam
je par defoelih divjih — kozlič
kov !
Na prvi strani pod opazko k
''Telegramu ' mora stati — Op.
ur. —, ne pa — Pavel Dolene,
tajnik — .
Na tretji strani v 4'. koloni 72.
vrstici mora hiti: Strasti ne buči
vihar, ne pa - strasti ne huein
vihar. —
Drupe manjše napake upam,
da so si eitatelji sami popravili.
Vsi dopisi, ki so nam bili po
slani do danes, a še niso objavlje
ni, pridejo prihodnjič gotovo na
vrsto.
Za uredništvo: Škof.
SODRUOI!
Vsak socialist bi moral naroči
ti "PROLETARCA," kajti list ži
vi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti
"PROLETARCA", kajti to >
prva naloga naš« stranke.
Vsak socialist bi moral točn*
plačati naročnino za "PROLE
TARCA," ker le na ta naiin m
camore osigurati napredek naše
mu listu.
S

Proletarec. [volume], August 19, 1913, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], August 19, 1913, Page 6, Image 6 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], August 19, 1913, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??