Proletarec. [volume], August 19, 1913, Page 8, Image 8

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Kaj piše Jaka Štrigelj.
Biwabik, Min-.
Pragi Jaka I .
10. august a smo si ustanovili
"Bečlarsko Društvo" tukaj in si
cer med Beligrad in Monica maj
no. Ker nas je tukaj seveda l»olj
malo, živimo v treh kempah v No
vivork lokat iou.
Pri ustanovitvi smo sklenili, da
na vsak način si moramo dohiti
eno žensko bitje, da bi nam pra
la srajce in gate in <la bi nam sku
hala. kadar bi iz šikta prišli, ker
tukaj živimo pusto življenje brea
ženske roke.
Na primer kakor kaki samo
stanski bratje in delamo pokoro
za ta grešni svet. Mi pa ne vži
varno veselja nikdar.
Dajmo, vzdigni m o se bratje in
ustanovimo društvo in živimo ka
kor tudi drugi ljudje živijo.
Ker to nikakor ne kaže, da bi
v majni trdo delali, potem pa še
ko pridemo domov, pn še kuhali
in pomivali črepinje in pa prali
veš. tako. da nismo nikdar prosti,
tako. da še pod krivo brezo nima
mo časa se iti zabavati, ker ima
mo posla čez glavo, pa naj že bo
de petek ali pa sve^ek.
Župnijskega urada tukaj nima
mo. Ali župnika pa vsejedno
imamo, samo brez kuharice. Ali
Rev. I'ollak ima j>a tudi kuhari
co. Toda naš ubogi in revni žup
nik pa nima kuharice, ker je sam
bečlar. On nima tako pohlevnih
ovac ali koštrunov, da bi tako
skupaj nosili kakor na primer
Rev. Pollaku nosijo skupaj nje
govi bravci — to je koštruni.
Mogoče zna urednik "Proletar
ca'' za kako pridno in dobro de
kle, da je še mlada in da ima u
trjene roke. da bi prišla k nam v
ta naš Novi York lokation služit
in da bi tudi delala kaj ddbrih
del usmiljenja.
Odbor je sklenil tako, da mora
vsaki mož plačati mesečno tri do
larje za prispevek plačila bečlar
ske kuharice. Katerokoli nam po
šljete, jo sprejmemo z odprtimi
rokami pod pogojem, da je Slo
vcnka.
Društveni odbor "Bečlarskega
kluba" Novi Jork lokation pri
Biwabiku.
Urban s Palove.
INCREDIBILE DICTU.
Zopet smo našli ednega to
*nističnega filozofa. Zdi se mi, da
je res — spiritus spirat, itbi vult.
V ii. N. št. 151 so zojtet razloženi
nazori individualnega človeka i/,
Ralph t on. I'a. elan dr. sv Barba
re št. 35. On hoče nekaj nebistve
no in nefaktieno dokazati glede
združitve organizaeij in sloven
skega časopisja v Ameriki.
Dotični rojak opisuje v kratkih
potezah, kako bi m6goče zado
stoval asessment za podporo in
posmrtnino, pozabil pa j<- podati
svoje nazore o združitvi. Mogoče,
da omenjeni imlividtii ni še po
stal trezno misleč, ni se še otrese 1
erne zavisti osebnega koristolov
stva: v njem je ugasnila zadnja
iskriea človekol jublja napram na
šim sotrpinom. Ker drugače ne bi
pisal v folium periodiciun tako
nezavestno in neliistveno!
Človek, kateri se smatra za
inteligentnega v delavskem raz
redu. bi moral z veseljem {»ozdra
viti vsako dobro in koristno ide
jo, ki ima namen olajšati breme
v doneskih delavskega razreda in
delavskih organizaeij. Zdmižitev
naših .Tednot iz Zvez ni nikaka
fantastična utopija, ampak veli
kega /ivljenskega pomenu za naše
orgnnizaeije, kakor tudi za ves
slov. narod v Ameriki. Veliko
slovenskih trpinov je že prišlo do
prrpričun.ja, da sedanja podpora,
kakor tudi posmrtnimi ne zado
stuje, posebno ne za elane: —
družinske očete in matere. V slu
čaju združitve vseh podpornih
organizaeij, postanejo "elani, ki so
še v drugih organizaciji zavaro
vani — zavarovani za dvojno aii
trojno svoto in to, že naravnim
potoni. To sem omenil 1«? mimo
grede, zato ker piše dotični pisec,
tla pobija dopis iz Franklin, Pa.
s čim ku pobija, ni povedal. Mo
goče, da ima veliko zalogo polen
ali krmilu«' gobe. Mogoče ima
veliko takih, ki lajajo izza plotu,
da smo nocijalisti — brezdomo
vinei, mogoče takih, ki hočejo po
stati naro<lni mučeniki na račun
dragih. Ako se ozirate na pomol1
in sredstva drugih za osvobodi
tev delavstva iz mezdne su/uosti,
se bojite jwstati razredno zave
den delavec! Sram vas je, pristo
piti k stranki, v koji se ne orga
nizirajo zločinei, ampak pošteni
delavci, ki hočejo odpraviti po
stavnim potom sedanji krivični
sistem ter ga nadomestiti s pra
vičnim, boljšim, ki jamči vsakemu
človeku pravico do eksistonee. '/.a
tem stremi in to uči list Proleta
rec, ki je pripozuan otl vaše stra
ni v omenjenem dopisu, da je za
nič, da on služi le stranki, kar
obstoji, in dokler bo, ne bo storil
za svoje ljudstvo toliko kod je
O. N.??? Vprašal bi Vas, kdo so
, lii!i tisti, ki so pričeli buditi iz
, spanja slovenskega delavca v
[ Ameriki? Morda liberalni nacijo
nalisti ali katoliški rodoljubi, ali
, pa tisti, kot škrlat rdeči, medna
, rodni, brezdomovinuki, slovenski
socijalistif t f ?
Torej pri poznal i ste, da list
"Proletarec" služi stranki. V
tem pa ni nikake bistvene razlike,
ako služi kot glasilo irospodarsko
podporni organizaciji!? Delavski
interesi se osredotočit jejo le v
delavskih organizacijah, naj
bodo pa tiste podporne, politične
ii!i indu8trijalne. PHpoz.nali ste.
sicer ne jasno, da se 'Proletarec'
bori za interese delavskega rit/
reda, da H*i delavce kako naj se
organizirajo, ako hočejo streti
okove suženjstva in otresti se po
sameznih faktorjev, ki ne prežijo
na drugo, kakor na delavske ž«
pe. Pri poznal i ste tudi, da je list
ti. N. nestrankarski, torej — pro
stitutka. — Kdor plača, temu je
na razpolago. Da je pa veliko
storil za delavski razred,— je ne
sramna laž.
l)ra«i rojak iz postaje št. IkV.
— Po Vašili nazorih uvidevnm,
da hočete ostati ponižan! Vkla
njajte irlavo. jecljajte, moledujte,
poklekujte pred tirani in njiho
vimi hlapci. Počite, da je prav.
da ste zaničevan hlapec! Ponižno
se zahvalite za vsako lirco. ki jo
dobite! S tem si bodete priborili
sebi iu svojim otrokom — goto
vo eksistenco?! Premislite tudi.
da se ne pripeti slučaj, da Ve*
bodo otroci preklinjali! Xn stara
leta Vain bo pa menda kapitlistič
ni razred kar vsi pal zlatnike in —
podpornih organizacij menda tudi
ne bo treba?! C Po mojem mnenju
pojdejo ad actum). T» se najbolj
zrcali na Ralphton v Somerset Co.
Kavno tam kažejo kapitalisti ali
premogarski baroni največ usmi
ljenja napram delavskemu raz
redu ?!!!
'/• a indnst ri jelni freedom!
Ahasver, št. 4.
I*. S. Prosim, da daste ugovoru
odgovor!
ELEKTRONI.
" Amerikanski Slovene«"prti
vi, <!a ni klerikalen, a piše vedno
klerikalno. Vprašamo: sili ni to
klerikalno. če se piše in zabavlja
čez. socializem? Katerega slov.
delavca je p:i "Aincr. Slovenec"
spravil že v nebesa? —
Povejte gospoda!
•
"Amcr. Slov." pravi: Ali slo
že slišali, da l>i kakšna sociali
stična bahniea krščansko") šla v
bolnišnico in stregla l>olnikmn
itd. "Glej jih učenjakov! Ali
> morda mislijo ti učenjaki, da je
socialistična stranka kakšen rde
či kri/, ali eelo Salvation Army!
Take blamaže [»a še ne! Seveda
.klerikalni uredniki mislijo stem
odlikovati katoliške — nune in
strežnice, ki so po njili mnenju
baje edine na svetu, ki to delajo.
Ampak mi veino. da to delo o
pravljajo tudi tnrkinjc, japonke.
ki za bo/jo voljo vendar niso
krščanke. kaj celo katoličanke!
Ali ni njih delo ničvredno? Kako
boste to uredili gospoda!
•
"Amcr. Slovence" tudi vprašu
je: "Ali ste že kdaj slišali," da
l>i šel kak socialist med gobove,
ki imajo nalezljivo bolezen itd."
Odgovor je lahak. Med gobovo
ljudi socialisti res ne hodijo, ker
to spada v področje zdravnikov
in strežnic, ampak socialisti ho
dijo pomagati bojevati gospo
darski boj. kjerkoli se drami
proletariat in zahteva svojih
pravic. Ulejte Calumet, \V. Va.
itd. Kaj delajo pa katoliški "sa
raaritanci"t V cerkvi naznanja
jo, naj le gredo na delo, ker ni
več štrajka, ker jim je tako na
ročila bogata kompanija, ki je
uboge delavce izkoriščala na vse
pretege, dokler seniso uprli (Klop
čič v Calumetu). Kdo se da torej
podkupiti, gospoda okrog 'A. S."
socialisti, ki se bojujejo s štraj
karji. ali kat. za jedači, lenuhi in
judežif! Fej, klerikalni judeži!
Kako dolgo bo "Amcr. Slove
nec" še vlekel svoje "bravce" za
nos?! . . . zdramite se, delavci in
dajte jolietski cunji brco za
vedno!
Stavka v strojni tovarni G. To
nnies v Ljubljani se je končala s
popolnim uspehom stavkajočih in
včeraj so strugarji zopet pričeli z
delom. Dasi je bila stavka le del
ita in omejena le na manjše števi
lo delavcev ene stroke, ni bilo
zato nič manj pomembna, ker je
šlo za uveljevanje še mlad. kovi
narske organizacije, ki j«* na do
seženi uspeli po vsej pravici lah
ko ponosna.
Obratno vodstvo, ki od zače
tka ni hotelo nič slišati o organi
zaciji, temveč se je hotelo poga
jati le s stavkajočimi, je pozneje,
ko je dospel sam g. Tonnies, iz
premenilo svoj nazor in pripusti
lo, da sla jih zastopala tajnik os
redje zveze drž. pol. sodr. Domes
in okrajni tajnik s. Mihtvc iz
Trsta. Pogajanja so se vršila vpri
čo stavkajočih in so bila v vsa
kem oziru zanimiva in poučna.
Obravnave je zelo pospešilo,
ker je g. Tonnies pokazal veliko
uvidevnost in se stvarnim argn
mentolu ni upiral t. običajnimi za
vijanji. (iotovo pa je. da je na
ravnost vzorna disciplina stavka
jočih velfko pripomogla, da se
je boj razmeroma tako hitro kon
čal in prinesel uspehov, ki bodo
dali misliti tudi drugim kovina
jem.
— Resi nas, o Gospod- S#daj
ima Jo gospod Tiog opravili s so
cialisti. Klerikalci so uvideli. da
sami ne opravijo ničesar proti ve
dno naraščujoči armadi zavedne
ga prolelariata. zato »o nioblili/i
rali šo hofra. V liadenskeni meste
cu Morsehu morajo moliti prvo
obliajanei litanije, katerim j«- do
stavil župnik Kireliirassner še na
slednje tri '"prošnje": Pred stra
šno šibo — soeialno demokracijo
— ob vatli j nas. o Gospod!'. Pred
svobodomiselnvom — reši nas. o
Gospod! Pred svobodnimi telo
vadnimi zvezami — reši nas. o
Gospod! — To je molitvica, ki jo
morajo otroška unta pošiljati k
nebu. Kes. najboljše tolmačenje
Kristovega nauka "Ljubite svo
je sovražnike!" Okrogli župnikbr
seveda postavil socialiste. svobo
doinislece in telovadce svobc dnili
zve/ C v teh zvezali so namreč de
lavci) na srednjeveško natczalni
eo ali pa vse skupaj sežgal na tri -1
madi na večjo čast in slavo božjo.
Sveta inkvizicija, vrni se!
— Žrtev alkohola. Hlapec lir.
Miillcrja. tobačnega založnika v
Črnomlju, je vozil dne 19. julija
iz No voir a mesta pr^.ti domu pol
no obložen voz z mavcem. Ker se
je pa preveč napil, je na p<i<u
proti Strekljevcu padel z voza
tako nesrečno, da mu je šlo IjoI
čez prsi in je ostal na mestu mr
tev. Voz pa je pripeljal neki
Strekljevec h gospodarju.
?
NESREČE NA DONAVI.
Krems, 26 julija. Parnik Ban
liana ie zadel ob neko ladjo, ki!
je vozila sode z oljem in se je po'o
pila. Sedem os« b je utonilo, nam
reč krčmar, njegova žena, sin. tri
hčere in pilot. Trupel niso dobili
Sv. Nikola, 26. m. m. Neka 1. «1
ju / lesom je včeraj zadela °b
ob skalo in se pogreznila. S< s! j
oseb je utonilo. Krmarja in eiu - a
otroka so rešili.
SPECIJALNA PRODAJA:
sgornji polotok v državi Michi
gan. Kno trotjijio se plača takoj.
<>xtalo pa na letno uplačevanje.
Tu SO nudi prilika, dobiti dobro
rodovitno farmo za majhen denar.
Zberite svoje prijatelje skupaj in
zmenite s«* za nakup eelejja kosa.
Za podrobnosti pišite A. Mantel,
l.'M \V Washington St., Iiootn
10O7, Chicago, 111.
(Advertisement.)
Kadar nemore
te dobiti pravi
Richter painex
peller pri vaše
mu lekarnarju
pišite na
F. Ad. RICHTER
74-80 Withingtpi
Strni,
NEW YORK. N. T.
Ako /.elite slovenske irramofon
ske plošče, Columbia gramofone
zlatnino in srebrnino, obrnite si
na nas!
A. J. TERBOVEC & CO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
|< SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna jhj
strežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
JOE POLOVICH
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela obleke finih krojev po zelo zmer
nih cenah. Obleke zlika takoj aproti
med tem. ko vi čakate.
3129 Broadway, St. Louis, Mo.
E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, DL
je največja československa de
lavnica zastav, znakov, čepic in
vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti inoj
veliki cenik, ki pa Vara pošljem
— popolnoma zastonj.
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t. Chirac®, n>
lat aaJoge ar, Tenb«, prM»
bot ta drvfifc Isrrtnj« mmII
n&koTntst popravite ▼ tej «ti »ki p«
h4o »liki mu.
Rabim 100wrojakov
ki bore jo postati samostojen in neod
visen gospodar v lepem in rodovitnem
kraju, kj«T je dobra voda, zdravo pod
nebje in kjer jih je že mnogo naselje
■lih, ki so vsi prav zadovoljni. Če hoče
kdo postati kedaj premožen farmer, se
iv.- »MirWi Ha.ii, *W- ti. '
rjev, ki l>i mu kos povedati, če lio za
mogel na zemlji tudi res živeti. V o
koliei lepega in cvetočega mesta Crivitz,
Marinette County je že veliko farme
rjev in rojakov in nikdo se ne pritožu
je. Zakaj nef Ker je zemlja redovit
na. na njej rastejo vsi tisti poljski pri
delki kot v starem kraju, izvrstna pit
na voda, zdravo podnebje, trave sočna
te in redilne za živinorejo, ne hudih
viharjev ne toče, ne suše, ne močvirja,
več jezer za ribji lov, z eno besedo vse
dobre lastnosti, ki jih farmer potrebu
je. Zemlja je zelo po reni, ker se kupi
naravnost od lastnika samega T. Ker
-ten. Nobenega dobička zemljiškim
kompanijam. Ker je že lastnik precej
star, bi s«- rad hitro znebil vse zemlje,
zato podari vsakemu kupeu v mestu
Crivitz eno loto zemlje za hišno stav
bišče do -5. avgusta, pozneje ne več.
Zemlja mora biti prej ko mogoče vsa
prodana, zato prav po cetii in lahka
odplačila.
Pišite še danes v slovenskem jeziku
na T. Kerstenovega zastopnika
N. FIKLOR,
1628 West 21 St.
Chicago, ni.
Dobra domača kuhinja. Odprto fto dnevi in po noči
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA
IN POOL TABLE
M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
je na|eeie|e ia nalboJ| sigura*.
NaSu pa rob rud na poslovnica je najvetja
na Zapadu in ima vse najboljie oceanak«
(rte (linije). Sifkarte prodajamo p«
UompanJ|skLb cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
K a*par Državna Banka kupu|e In prodala In zamen|u|e denar vseh drža*
sveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplafa za KB $1, bi ^z odbitka.
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje 8% obreeti. — Slovenci postre
ienl v slovenskem lezlku. — Banka ima $6,118,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blut Island Ave., KM
CLEVELANDČANI POZOR!
Belaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. |
KROJAČA IN TRGOVCA, priporoča va svojo
moderno trgovino z vsako vrstno moško opravo.
Izdelujeva obleke po na|nove|šl modi.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL, . j. F. ŠTEPINA
PREDSEDNIK, i | BLAGAJNIK
Naie podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Hohm" čikaAkih bank,
torej je denar poj>olnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ul*
ge poitne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v eoboto je banka
odprta do # ura sveier; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne.
Denar vložen ▼ nafto banko nosi tri procent«. Bod.it« u ve J Mreni, da
J« pri naa denar naložen varno ln doblčkanosno.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Island Avenue, Chicago. III.
Mi tiskamo v Slovenskem. Hrvaškem. Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO"
in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
t mmmmmtmmmmmmm— 111 —-—-— -
i
Restavracija tn kavarna
"Jugoslavija".
1134 — VV. 18 Sir., CHICAGO, ILL.
— Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! —
— E. RICHTER; festnik. "
Conemauflh Dcposil Bank
54 MAIN STR. CCNEMMJCI. P«.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS,
predsednik.
W. E WISSINGER
blagajnik.
Naprodaj ali v najem
imam lot .r«0xl20, hišo s potomi sobami in prodajalno z raznim blagom.
Vso so nahaja v ,jako li>pi logi v mestu Lloydoll, l'a. V temu mestu in
okolici jo 7 proinogokopov v katerih so prav pridno dela vsaki dan in
delavci primeroma dobro zaslužijo. Slovencev jo tukaj okoli dvcato
in veliko drugih Slovanov. To je edina slovenska prodaja, ena v tej
okolici in je pako lepa prilika za onega, ki ga veseli trgovina. Premo
gnrji so vsi organizirani. Katerega veseli trgo\ itia naj no zamudi tc
lepo prilike. Prodajam zato, ker se hočem iditi drugam. Ceno jako
povoljne.
Za natančne informacije so obrnite name.
ANTON ZOONC, box 5,
LLOYDELL, Cambria Co., PA.