OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, August 26, 1913, Image 4

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-08-26/ed-1/seq-4/

What is OCR?


Thumbnail for 4

^ROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lutmk in tidajatel].
<*(ul««iuki dclitiki tiskoma drvita
* Chicago, III.
Sirotama: '/•* Ameriko $2.00 u celo
loto, i .On ra pol leta. '/.m Kvropo $2.50
ta fflo leto. $1.25 r.n pol leta.
dQtdii po <»}«."« r-Ti tprtn^mbi birahi.'a
>• ttolsQ nuttga kuukiM tuji STARI ncsiur.
PROLETARIAN
Owned and published Evf.it Tuesday by
(•at k Sla>k Workmen's Publishing Compaay
Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
* ^riki
Itubarription rate«: United states anil
0ana<la, $2.00 a year, $1.00 for half
yaar Koreijrn rountriea $2.50 a year,
»1.25 for half year.
Advertising Kate* on agreement.
NASLOV (ADOKESS)
"PROLETAREC"
!! 14^> Blue Island ave. Chicaico, ill
ŠOVINISTIČNA FANTAZIJA
IN RESNICA.
IMjfnul. 2:5. juliju.
Te si "pravi Srbin". moraš bi
li navdušen za vojno. Smatrati
moraš Ilolgarp za nekulturne bar
bare, z.n lokave, zahrbtne liinavee,
in vsako besedo našega tiskovne
ga it rada, moraš sprejemati kakor
bo/je razodetje. Aki» d ru trace mi
sliš. si tujec, strahopetne^ iti seve
da sovražnik domovine.
Kadar mine ta prokleta vojna,
se Ito že drugače govorilo. Kajti
to. kar povelieavajo naši šovini
sti, je največji zločin natl Srbijo.
•Škodljivec in izdajalec domovine
je treba iskati tam, kjer se sedaj
šopirijo njeni "očetje". In narod
jih bo spoznal ter poklical na od
govornost. zakaj ta grozni zločin
ne more in tie sme ostati nekazno
van.
t'radna in podttradna peresa v
rokah ljtiili, katerim j»* pisanje
kupčija, lahko opisujejo vojno kot
vrsto slavnih dejanj Ln lahko za
vijajo duhove v dim kakor pop.
kadar smodi kadilo. Ali tudi tej
pijanosti mora slediti iztreznenje.
Oči. ki »rltMlajff v resnici obraz, se
pa ne dajo zaslepljevati, kajti res
nična slika je preurozna. da bi jo
moral olepšati čar praznih hexed.
Mi vprašujemo: Kaj ima narod od
te vojne? In odgovor j«- uničujoč:
Neizmerno nesrečo in nepopisno
bedo.
Ze deset mesecev in štirislotisix'r
ljudi odtrganih od svojih hiš in
od svojega rednega dela. F*oljsi so
ostala valed pomanjkanja delov
nih sil večinoma neobdelana, in
še tirpatam kakšna njiva, ki ni ]h»
vsem pusta, ni obdelana tako, ka
kor hi bilo treba. I.eto je, na polju
'>i bilo vse jwdno dela, ljudi pa ni.
<M dne do dne je Ijmlstvo priča
kovalo deniobilrzaeijo. Ali prišlo
je razočaranje. Namesto, da bi se
ljudje vrnili domov, so pograbili
še tiste, ki sicer niso sposobni za
vojaško službo, ki pa hi bili lahko
kaj delali na polju.
Neopazen o se jc v t«j deželi u
stanovila vojaška diktatura. V
Srbiji veljajo vsi zakoni normal
nega časa. Ne ena postava ni rav
no razveljavljena. Ali vrednost,
zakonov je uničena, zakaj vrhov
na komanda uzurpira oblast v dr
•£*«»'<•»• m di-lrt,-itu/ !w\V.-<v. Pasi«*- j<
ničla, vlada je prazna senea: Vr
hovna komanda ukazuje v deželi,
kakor da nimajo ustave in zako
nov. Poleg mnosrih drugih nezako
nitosti, ki jiii je že zagrešila, jo
ukazala ponoven pregled vseh
moških od dvajsetega do štiride
setega leta, ki so bili bodisi za
časno ali pa trajno spoznani za ne
sposobne. Policijske in vojaške o
blasti pa so uprizorile lov na te
ljudi: po hišah, po ulicah, po de
lavnicah jih irrabijo in gonijo na
nov pregled. In sedaj so vsi "spo
sobni." pa jih j>ošiljajo naravnost
v Skoplje in uvrščajo med "bo
jevnike".
Tako ravnanje je bilo drugače
mogoče v kakšni absolutistični dr
žavi. Zlode.iska vojna je omogo
čila, da se ravna tudi v Srbiji ta
ko. Po deset let in še več so taki
ljudje plačevali vojno oprostnino;
za to se vrhovna komanda ne bri
tja. Premalo ljudi ji je še popada
lo v teh vojnah, pa jih mora še
več odgnati v klavnico. Pravijo,
da jih je pri naborih veliko uslo
vojni obveznosti. To je že res, da
so se zgodili taki slučaji. Ali tisti,
ki so se rešili puške, niso bili de
lavci in reveži, temveč ljudje, ki
imajo globoke žepe in ki štejejo
med patriote.
Mi ne poznamo vrhovne koman
tic in je net'eiuo |K>znati. Mi jh>
znaino vlado, ki jc odgovorna
skupštini; ona ho morala odgovar
jati za te in za vse druge nezako
nitosti.
/.<laj j«' zemlja vsled t«- nared
ili* popolnoma pusta. Tupatam o
pa/.i človek na polju Se kakšnega
starca ali pa uedoraslega fanta.
To pa ne more obdelati zemlje, tla
Iti rodila. Kako se l»o ljudstvo
prehrani I o, odkod l>otle plačevalo
davke in vse drugo, tega ne ve
nihče. Država pa ne po/na milosti
s svojimi zahtevami. Vzela ji- rod
binam hranitelje. ali kljub temu
!>o zahtevala, tla se tla "cesarju,
kar je ccsarjevoga". Ze sedaj je
silna beda po deželi; čaka pa nas
še večja. In ničesar ne more vlada
prinesti kot "uspeli" vojne, kar
lii moglo nadomestiti škodi . ki jo
je |H>vsroeila in ob kateri l»o kr
vavelo ubogo ljudstvo.
Se večji strah mora obhajati
človeka preti bodočnostjo. /.«• sc
dii.j se postavlja militarizem v de
želi, opirajoč se ob svoje zmage,
kakor najvažnejši faktor. Milita
rizem in motiajjjiizt-in bijna po /a
ključeni vojni dvigala trlavo o*ab
no in prev/etno, kakor je /,e sedaj
slutiti. Narodove pmviee pa se
hotlo temlM>Ij potiskab- v kit. I>e
mokraeija jej dobila od te vojne
najhujši udarce. l*o vojni ifido
zahtevali ogromne kredite, da se
poveča stalni vojaški kader, da se
Ipbnuioži število višjih iu nižjih
oficirjev, število kasarn, tla ac na
bavi novo orožji, nova miinicija.
| nova vojaška oprema, ki j«» je voj
na uničila. Najemala se IhnIo no
va posojila, oirromne obresti tuje
mu kapitalizmu pa bo moral i>la
'"•'•vati uboiri. izaesani narodi
Narod je deset mesecev prelival
Isvojo kri. /jito, tla l»o imel monar
j liizem, militarizem in kapitnll'.c n
boljše življenje, zato, da ira bodo
lahko še bolj izkoriščali. Toda ta
dejstva mu bodo odprla oči In
[prihodnjič se balkanski narodi tie
I bodo klali med seboj, temveč bo
1111» obnn-tuiali s svojimi domanmi
' nov ražniki
INDUSTRIALNA KRIZA
(Po Mrk. Ficsherju priredil
Ahasver št. 4. — Cleveland.
K a j se zgodi, ko H«* I »o več trga
/a sv«"tovni undprodiikt ' K ji j se
podi danes. ko se i>riMlii:-i'!i več
; h!ji um kakor se ira moro razpeča
li.
Indust riclni [hjIoiii ji I i panika
je temu nasledek!
Kadar so to\arno nezmožne ra/
kar so producirale. tedaj
lie delujejo več. Zapre se, dokler
iii- razpečajo blaga. kar ga je na
kopičenega po skladiščih.
Kadar se tovarne zapro. so de
lavci spodeni. vr/eni z dela. njih
plače prenehajo in njih vrednost
na moč je pri kraju.
Tovarne, ki se zapro, preneha
jo kupovati surov materijah Te
mu sledi usta vi jen je indust lialnili
podjetij. ki pridelujejo surov ma
terijah
Veliko delavcem je /<oput vrže
nih v nezaposleno armado in njih s
delavna moč jiade še globokeje.
To povzroča zopet ustavljen je;
drugih tovarn.
S prenehanjem tovarn nastane
manjše vprašanje |>o premogu in
|M>Hlediea 1 eniiV je' zifpvi j*' Yififfttr-.
gokopov in nidokopov. Tudi že i
lezniee se ustavljajo in vedno več
delavcev je odstavljenih.
Trume delavcev ho hrez posla
— industrijilna panika je tu'
Na milijone nezaposlenih delav,
cev kroži po cestah iskajr.č de< j
la
Tu imajo priložnost videti trgr>
prenapolnjene z blagom, kalorega:
so oni napravili, a ga ne morejo
pridobiti sobi niti si ga kupiti.
'Nikakor si tudi ne morejo do
biti dela, ker morajo tovarne pro
dati najprej to, kar se je prej
produeiralo.
Delavci pa zopet ne morejo kil-1
pit i njih produkta, ker so brez- j
posel ni — torej brez dela (pa tu-J
|dj brez gmotnih sredstev — op.
pr.)
Tako pride položaj, v katerem I
so delavci prisiljeni stradati, biti j
raztrgani in brez domov. I'a — zn
kaj vse to? Zato, ker so pridelal i j
preveč hrane in obleke ter zidali
preveč stanovanj!
No, to mora biti veselje možu.
ko ve, da mora biti lačen, ker je
izdelano preveč hrane.
Ravnotako mora biti vesel po
samezen revož, ker ve, da je raz
capan zato, ker je izdelane pre
več obleke.
I AUGUST BEBEL
Poročali smo že o smrti slavne
ga socialista Bobel a.
Njegov pogreb, oziroma upe
peljenje se je vršilo 17. t. m.
Velikanska množica delegatov
je prišla iz vseh delov, iz vseh
kotičkov žime Europe. Navzoč
je bil tudi Morris Hillquit, ki je
Pofccluio t|Hir> rilo i/ <"nriha
pra v i
< 'urili .!•■ I>il <laiu»s 17 avgusta
popolnitma spivmiii j-n \ iiofrn.'
iio «M»iri|l>||l» šutorišče.
I'.flnlm pogreb ji- i.iul ' iljeval
vsi drugo.
Posebni Vilki \> Netitije. Fran
*'ij*'- Italije, Avstrije in \/ vseli
delov. Švice so pripeljali \ mesto
1 oliko pDjrreheev <Li so bi:«* dv«
dni v pravem smislu besede
(•••ste poj olnoina tifttlin"• ne pre
tiapoln jMt. uahiM ljudi j !
Pttgreli s|Mn je hila največja.
najsijajm.i-,1 ■ i<iixkoiiHtracija, ko
li ;or jih j. do »•-•!;» i n;>ri/crils
Internatioiuila. :ili kolikor jih
sploh pomni
Ko so dali liebel a \ IjmjMcfliiši
iiii mrtvaški oder. je prišlo no*
šteto tis \ dom socialistične
ga delavskega trihauja, da izroči
I jublje ti* nt i* m ft \ • /al nji jm»
/drav.
Wpieiirhoma nofi in »lan so
\aliii. se tri«- iiiiiozii'i- žalujočih
proletr«||\ in prijateljev mimo
trupla Augusta Hebcl-a
Pri t«»in so se tu o-ligravali pre
trešujoči prizori
liospc in mo/.jc mi pailali. pre
iiagatii silne bolesti na tla in mo
rali so jih / rahlo, milohno silo
prenesti na prosto
Opoludnc 117. t. m. so prene
sli krslo na stanovanje sodniK'*
• ij«' Simoni, ki je edina in olivdo
\ ela lu* i Bebci-a.
>(Hi vencenosilccv je spremljalo
ostanke velikega delavskega vo
ditelja na to j poslednji poti.
Vsi cerkveni zvonovi so zvonili
in s tetn izkazovali ateistu Behl-u
svoje spoštovanje.
Kakor že opetovano povedano,
se je ude ežilo pogreba toliko;
JUU«ist.vil iz \ -«• I> <|i;!.o> K|ifo,|)?.. ila j '
ni mogoče popisati. Celo iz. tnale
KI/.as-Lotrinške je prilo 100<> mož.
in žena. Merlin je poslal -VM) stran
kinih in <irn>rih članov.
Ko je dospel Velikanski spre
vod pred kremntorij, so razstavili
krsto jiod milim neliom. Tu se je
šele pričela prava žalna slavnost.
Splošen polom ali panika nam
jasno kaže, ila so tri»i tako prena
polnjeni, da je vsaka nadaljnja
produkcija nemogoča.
Kapitalistični sistem se nahaja
na vrhuncu razvoja, zato mora
propiusti. ker se že bliža čas. ko
ntu Ihi nemogoče ra.zpečavati svo
je pridelke.
Z besedami Engelsa je produk
cija prehitela metoda distribuci
je in se nahaja v bojil ž. njo.
Kapitalističen sistem ne more
okrevati od iro.spodarskejra polo
ma. ako ni več svetovnega trgu.
Produkti, h katerimi je domači
trg prenapolnjen, se razproda.ia
jo navadno po neindustrialnih de
I ž.elah, toda iznajdba novih strojev
ve<lno narašča ter manjša vred
nost. delavskih moči.
Nadvrcdnost, katero ustvarja
vsak delavec, je v vedneni naraš
čanju tako, da je tndi število brez
PQ0elnih delavcev ve<lno večje!
zastopal socialistično stranko Z.
Držav ameriških. Celo mesto
Zurich je praznovalo pogreb. Celo
vsi cerkveni zvonovi so peli
velikemu ateistu zadnji pozdrav.
500 vencev je krasilo poprrebni
sprevod. Nos:1) so jih pred mrtve
čevo krslo delavci vseh dežela!
v katcrej so prišli <l<> liesede za
stopniki splošne Internationalc.
Herman Molkeiilnihr prične tro
voriti /a nemško stranko in njetra
I !'«lst <1 tiika. ki ni izgubil v Mchcltt
le oje«;a svetovalca ampak tudi
svojega na jljubljiMicjšcga. naj
boljšega, najpomembnejšega •"la
na.
Mil i«- tako pre\/.et čutov, ila
m 11 je potok solza oii<-mnuo«'il
končati eel govor.
Kiehnrii Kischer s.- zahvaljuje
Iti-in-l-n \ iim-oii nemške državne
frakcij«-. Karl l.eir.eti pa '_'<>\<>ri v
imeni; <_'i-neraln< komisije /a
iltrtnosti Nemčije.
Mehel j«- vedno razumel veliki
»omt n olirtnosti v osvobodilnem
»oju tlela in je po svojih močeh
•odpiral izpopolnitev • konomske
irganizacij«-. Obrtna internacijo
uila dolguje temu mrtvecu
■grmimo mnotro hvaležnosti.
Vato je (»oprijel za beaedo Van
h-rvcldc in sieer za mcdnar<«lni
KM-ial. bureau.
Sledili so tuti Viktor Adler iz
\vstrije. Klara Zet kili v imenu
socialističnih žena. Moris Hilquit
;a socialistično stranko Združenih
Iržav, IMehanov za rusko social -
10 demokraciji), Troelstra za
llol andsko. »ireiilicli za Švico.
<tauning. ki .je ravnokar odklonil
vstop v dansko 'ministrstvo,
ISraeki za francosko stranko iti
jospa Mabatanoff za italijansko
iocialno demokraeijo. Nato so iz
•očili krsto požrešnemu pla
ueini.
Na "Kot and" travniku je bil
medtem velikanski meet in sr. (lo
vori! je državni poslance David.
Avstrijec Skarot, Ceh "Nemce",
in mestni župnik iz Curiha —
I'fuegger. \'si so slavili velikega
voditelja pro.čtarvcv. miijs-tfa
socialist :čne politike, junaškega
liorilca proti mednarodnim isov
"aštvom in draženjem, —■ zadnje
ga junaka iz herojskih časov.
I.c počasi, počasi so se razšle
nnožice vzhičene v /alinih čutili
|io velikem — človeku Mehel-n.
To je vzrok, da je vsaka teh
periodičnih, ali ponavljajočih se
kriz. vedno silnejsa. — Kapitali
zem si odponiore s tem, ako se
mu pimreči odpreti nov trg. kjer
nore razpečati svoj nadprodukt.
Trišel ho p<i čas, ko ne bodo
mogH trgi več prejemati nadpro
lukeije.
t'as se že bliža in bo kmalu tu,
ko bo postalo vsako nadalnje ka
pitalistično proizvajanje nemogo
"e. Delavski razred bo <akrat po- i
pol noma izgubil vrednost svoje
delavne, tno-či.
Nič več ne bo mogoče prodajati
Idago pod sistemom profita.
Kapitalizem ali sistem profita
bo pahnjen v polotit, iz katerega
se ne bo mogel več dvigniti.
Začasne ponavljajoče se krize
so dokaz, da današnji družabni;
red razpada.
Ti znaki se ponavljajo z vedno
večjo silo. S prenehanjem kapita
lističnega raspečavanja in z w»
prt jem »voloviifiw trga prihaji
polom, ki Ixxi«- ustavil tovarne
rudnike, želcinief ittl.
Potem ne bo kapitalističen si
stem več /možen delati /a profit
To je, kar ne l>o in se in< ra zg<>
•liti, predno '»o prenehal star
družabni red.
Iz tega razviilimo, da ni pogla
vit 110 vprašanje, se nam li kapi
talistični red dopade ali ne.
Urez olizira. ako na še tako po
skušamo ozdraviti, j«* on ol>so jei
pogubi. Nikakor si- ne more \«m
dolgo vzdržati.
\ezavedii« l'judstvo samo zadr
žujc ta r s. k » |» dpira kapitali
z.cin.
Toda. temelj, sedaj se nahaja
jočega dnr/abnega reda, se nt
more v«1' odpraviti, ako še taki
delujejo zanj sodanji hnržoazn
politični ekonomisti.
Kapitalistični družabni red j*
dozorel : lie more sr vee prilago
diti razmeram življenja in se mo
ra umikati novemu družabnemu
redu.
Preobrat mora nastati in ta
preobrat je skoi o tukaj!
CESAR IN UMETNIK.
Na Nemškem proslavljajo sto
letnico bojev proti Napoleonu in
zapravljajo za te slovesnosti veli
ko denarja. Tako so napravili tu
di v Vrat uda vi razstavo, na kate
ri imajo velikansko rot undo, pri
marno /a gledališke predstav^ in
zadostno za pet tisoč gledaleev.
<iospodji*. ki imajo poln žep de
narja, vedo, da spada h kulturi
tudi umetnost in ker je liog hotel,
<la nimajo v glavah toliko kolikor
v kasah, morajo pač najemati z.a
take naloge ljudi, ki so bolj v
sorodu s svojim duhom.
Vratislavski mestni očetje so ž«
!,.|i za nemško stoletnieo slavnost
no iirro, ki naj bi se resnično igra
la. Za ravnatelja preilstav so pri
dobili znanega Heinehardta i/,
llerlina. ki r« -. kaj razume o gle
dališču. spisal i»ji naj bi bil igro
major Lantf. morda dober vojak,
ali strašim klavern pisatelj, toda
ljubljenee Viljemov, ker slavi
Hohenzolli-rnee s svojo besedo ka
kor polbogove.
O tem pa ni hotel nič slišati Itein
liardt. Prevzel je vodstvo pred
stav le poil (Mtgojem, da spiše slav
uostno iirro resnični pesnik Oer
hard llauptmann. To se je zgodila
in pred kratkim so uprizorili delo
v ogromni razstavni zgradbi, kjen
je dobil vendar le majhen del ra
d uvedli*'ga občinstva ujsjitom.
Petnajstkrat se je imela slavnost
na igra uprizoriti jki sklepu vra
tislavsk«'ga občinskega sveta. Do
živela pa j*' 1*' enajst predstav, po
tmi so mestni očetje ustavili upri
zarjanje. ne da bi zato navedli
kakšno motivaeijo.
roda razlog je znan. Uerhard
Ilauptmann jo zagrešil strašen
greli. Pričakovali so oil njega ve
liko patriot it"ih> delo. on ]»a se jo
bil tlrznil pisati kot umetnik in
po svoji vesti. Zgodovina, ki jo
poučujejo po kralj, pruskih šolah,
ni razsvetila njegovega duha. S
svojimi oči gleda Ilairptniann na
dogodke izza sto let. in slike, ki
jih opazuje, so vse drugačne, ka
kor ijh prikazuje oficielna kroni
ka. Velikani in junaki so mu*lut
ke, ki jih preilstavija in preklada
"gledališki ravnatelj", v katerem
.U nru v.'v.ja .'l'.-izpro
sna moč. ki hi jo v prozaičnem živ
I jen ju imenovali silo razmer. Na
poleon mu ni navaden ropar in
podlež, kakršen hi mu moral hiti
|hi zakonih uradnega patriotizma,
slavljeni pruski kralj pa mu po
int ni tako malo, da sra niti ne po
kazuje na odru. Hoja za osvobo
ditev ni pričelo Njega Veličanst
vo. ampak ljudstvo, ta najre^mič
nojši junak zgodovine. In mejtein
k', se je pripravila vsa ofieielna
Nemčija, tla proslavi krvavo voj
no in kliče hura, hrenka predrzni
Hairptmann na strune mini in kli
če Nemčiji, da mora iskati svojo
slaw na polju mirnega dela, v
zvezi narodov, stremečih po kul
turi.
Nič ni v njegovi drami obligat
nega sovraštva do Francozov, nič
krvavega navdušenja in nič bi
hizantinakega oboževanja mogot
cev.
To pa je nedopusten, smrten
trreh. Prvi so bili, kakor se spodo
bi, nemški veteranei užaljeni, "do
dna tluše". In iz veteranskega o
gorčenja je nastal vihar. Genera
li in korporali. prezidenti in urad
ni sluge, dvorni liferanti in patri
otični branjevci so protestirali,
češ da je Ilauptmann žalil njih
najsvetejša čuvstva.
Kako pa bi bilo na Nemškem
i da hi molčali najvišji *>o.
v <*podjef če gre za "največje sve
tinjc naroda?" PrestohHiawlodnik
- mi m si je dal predložiti knjigo in
• «e jo ji* potrudil i>og!edati. da je
- mogel izraziti svojo ogorčenje. In
i tudi Katner NViUieltn ji* dal |»ove>
ilati vratislavskim mestnim oče
• (um, da so povzročili s Ilaupt niaii
- novim delom njihovemu srcu bo
leeine.
Slavnostna igra se ne uprizarja
i ved.
! llairptmami se ne ho jokal, za
kaj njemu ni treha stradati. Ali
• kolika je pisateljev in umetnikov,
- ki si morajo s peresom, čopičem
iti dletom služiti vsakdanji kruh
■ v pravem pomenu besede T
Imenitno kaže ta epizoda, kako
> "svobodna" je umetnost, ta "naj
i višji cvet kulture" v naši slavni
drudbi. Ce plačujemo, zahtevamo,
• da pišeš, slikaš, kipariš jm našift A
ukazih. Kaj nam je mar za tvojo ^
dušo, za tvoje umetniško prepri- H
i čauje' Od ločevanje tiči v našem
žepu.
. I'a pravijo, <la je socializem ne
varen kulturi'
KRŠČANSKA NAČELA
Ustanovitelji vseh verstev so
neili ljubezen do bližnjega. Altru
izem. vzajemna pomoč je tudi
princip razvoja v človeški družbi.
l'a vodno je imel duhovnik lju
bezen do bližnjega na jeziku, v
sreu pa željo, da vlada on v«e, 1110
trotee in podložno ina<s<), Ln to le
iz koristoljulija, le za svoje do
hro gmotno življenje na zemlji.
Vs.. vlada interes, ki rist, vse
zdnuževanje ljudi povzroča inte
res gmotne blaginje!
Krščanski duhovnik je lakoj,
ko je bil že nekoliko organiziran,
podal piisv>tnim državnim oblast- a
11 i kom svojo roko in j<- izrabljal m
njih oblast, za svoje posvetne, ^
gmotne namene. Hogat je postal,
pridobil je veliko zemlje in kme
tov na njej, in vladal je grozno
strotro. ako so iz. mase vstajali
rebeli priti njesrovenni verskemu
sistemu, njegovemu izčrpanju
mas. (armade so gorele, krščansko
človeštvo je grozno trpelo pod
svojim duhovništvom. Nobeno
duliovništvo nima v tem oziru ta
ko grozne zgodovine, kakor k»to- ^
liško. Katoliški duhovnik je bil
prototip največje neusmiljenosti,
trdega srea, maščevalnosti. In hu
dobneža se lmje ljudje. Slovenski
kmet posebno.
Vsak naprolok v unvnevanju,
|mijmovanju, v boljšem gospodar
stvu. v vedah se je moral 7>ribori
ti proti temu krščanskemu duhov
niŠtvu. Državno uradništvo j»a j*
moralo izvrševati kazni, katere s4*
diktirali menilii in višji duhovni
ki. Vse je bilo hudodelstvo, kar
je moglo oškodovati vpliv duhov
ništva ali ira zmanjšati. Tako se
je obla>ft tega duhovništva dolga
leta vzdrževala, vladanje držav
ljanov takozv. krščanskih držav.
Verski nauki so bili le sredstvo
vladanja, pomoč za krotenje mas,
za izčrpavanje sebi in posvetnim
sovladarjem v pri«!: in kdor se je
dotaknil te sovlade, je bil sov
ražnik verstva.
Seveda so imeli duhovniki
prav: kdor ne veruje v nadnarav
ne sile, ta potov o ni prepričan,
da je )>oslal kakšnega mogotca
brez združenih ljudskih sil se nio
na svetu ne doseže; vse, kar se
stori, je delo združitve; posame
zen človek ne more reči, da je kaj
zgolj njegovo delo. In vse strem
1 jen jo gre za poiroje obstanka, ina
terialnega obstanka; še le na tej
podlagi ustvarja človek svoje ide
ale in duševno življenje. <"rm bo
gatejši so gmotni viri. temveč so
ustvarja lepšega, kulturnega. T>ib
hovnik je živel dobro od oltarja,
pa le zaradi tesra, ker je bil do
bro organiziran, koristen posvet
nim oblastim in ga je varovala
posvetna oblast, ko je roka roko
umivala.
Do novejše dobe so vladarji
dobro skrbeli zase jn za svojce.
Skrbeli so dobro za svoje vojako
uradnike in skrbeli so tudi zato,
da je mogel duhovnik nagrabiti,
kolikor je hotel. Izčrpavanje ma
se je bilo hudo; vladajoča mino
riteta je potrebovala veliko. Zgo
dovina srednjega veka v Evropi
nas uči, da je katoliški duhovnik
tisti čas. ko je bila njegova vla
darska in gmotna moč na višku,
malokdaj v pošte v al K r isto v nauk
ljubezni do bližnjega. Kjer je mo
gel, je razbijal družitve tlačanov,
kjer je mogel, je zatiral vstaje,
ki so vodile maso do svobodnejše

xml | txt