Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, September 23, 1913, Image 4

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, September 23, 1913, Page 4, Image 4',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-09-23/ed-1/seq-4.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-09-23/ed-1/seq-4.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-09-23/ed-1/seq-4/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-09-23/ed-1/seq-4/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], September 23, 1913, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.6 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 23 Sept. 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-09-23/ed-1/seq-4/>

Newspaper Page Text

PROLETAREC
UST tU IKTKRKTK DBLAVSKSCA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lutauk ia iadajatclj.'
aHWhnoU Wnikj tiikaraa drvfca
9 CMcago, III.
NirohiM: Za Ameriko 12.00 n e«lo
lotit, 1.04 ta pol lot* Za Kvropo $2.5(1
ca win Ifla, $1 25 '* pni leta
|p»i P» **wwe /*H AlxiWa
■ Ml<v MNy4 »lUMttfi Mi HTAR1 notivt.
PROLETARIAN
*
OvKd ud p«bM*hed Evkiy Tuesday by
(Mtfc Slavic Worluaca't Publlshiof Compaay
Ckkmp. iilioob.
Glasilo Slovenske orguoiiacije
Jugosl socialistične Zvexe v
Ameriki
4ubarri|ttioii rate«: United State* anil
Oanaila, (IN » v«', (1.00 for hitli
raar. Foreign countries 92.50 a year
(I 25 for half year.
AdvertianiK Kate* on »green« nt.
NASl.OV (\D'»KhSS):
"PROLETAREC"
214f» til ti** Island h v**. (.'hjcajfo, II'
Nadaljevanje s prve struni 2.
kolone.
rari /. Waddellovimi "bumi". Ka
kor besni letajo jx) ulicah in z nji
mi vred konjiča glavwepa Strajkc
lomea trenerala Abbeya. Kumiijo
mrnda rati i tega, ker so ženske
neko jutro vrnile nazaj par ske
hov, ko so šili na delo. Med temi
skehi sta bila tudi Slovenca dolin
Mpreitzer (Ablerc) in Jos. (Sešel
Laži) ji vi in nesramni Ablcre je
Mniraj {jcvoril iinioii'stom pred
stavko, da on ' teuda svoj liizitis"
un da na delo ne 1h> šel. dokler ne
bo stvar končana; rekel je celo
<la bo en teden dlje dorna, kakor
pa vsi drugi, ko se stavka konca.
Toda skeb Ablere je ostal fina
mož. kar smo r.e poprej znali. Da
ni skehal takoj od začetka stavke,
je krivo to, ker »t aim je bolj v
uredi mesta Ited Jacket, od koder
sc je bilo težko zmnzat v skebari
10. dokler niso vojaki in puškarji
stražili po incatm. Ostali slovensk:
.•dcebjc hodijo na delo — zaviti v
KCnska krila! Mary Kocjan 'Suni
la). Ana Mišica in Kata Kosteh
vedijo svoje, močičke-skebc vsak
(lan na <lcio. i>otr»Mu trije skelu soi
namreč tako strahopetni, da hp|
•»oje tudi v družbi milico, nrwvor
tfkih in calumetskih barab in v
xprcinslvu naba&anih kanonov —
edine * spremstvu svojih hahnic
imajo se tnalo kcrajžiee. Kkebki
nja Smola jo srednje velikosti
aivih, ma<*jih oči in obraza afriške
;tfne prava petoliza Klopciee
<?a. Pnvtrn — Mišiimara — jc črno
l»o1ti in žakljaata in ravno lako
tretja jrarje.vka. obe pa imata
dol src jezike, kakor kravje repe
Kadar dobim sliko ene ali drupe
izmed teh. Vam jo pošljem, da j«
izdožite na 'galeriji akebov"
reeni zavednim delavcem v ]k>
tjled. Skebkinja Mary Kocjan jo
bila nekdaj "»port", tako da je
svojepa mc/ieka-skeba zakopala
v' velikanski dole, iz katerega so
nikdar ne izkoplje, Če še tako ske
ba. Omonjena nima nikjer nobe
nega kredita, se celo pri skebih
ne. Klečeplazila Marv I'uhek poni
ivojji dva boarderja skebat in
•.nepa omahljivca ,ie res pre<»ovo
rila. Ta klerikalka si misli, da
bodo zopet nastali tisti blaženi
;asi, ko je ona držala "eapptaiti
rffioc" m« svojem domu in proda
jala delo. Za tremanje je Vda cena
^7.r) 00 in za delo pri vrtalnem
«t roj ti f m $100.00. Nekega dne jo
jo na izdal pameten delavec in
dobila sta brco ena in dotieni cap
fj*iii. Tisti časi so šli in nikoli jili
wcP -ne l'o. Zapomni si to, ti farškn
baen. Ako ne boš mirovala, raz
krinkali te bomo v javnosti d<
pičice. Slovenski skebje. kate
rim so bila v začetku stavke tla
prevro"*« in kateri so jo nekam
odkurili iz Onlnmota, so spet pri
šli n«znj in šli skebat. Ti Judeži
no: Mati Kobe, Martin Jenič, Jos.
Krfovnr, Malt Ke.stele in Steve
Verderher. Propalice skebske! Ali
was ni siarnt l>robtinieo kruha ste
tineli poprej, drobtinico ste imeli
Lam. kamor ste bili poheimili in
«e se ne zavedate, da ste izkorišča
ni povsod, kamorkoli se obrnete.
• 'red par dnevi so pričeli skebat i
»udi *lcde?i strahopetci: John
Ante. Martin Atcrbcnc, l<onis Jc
nifl. John M. Hpenar, Jos. Orahck
("Kiosk) in T>oui* Pahor. Zadnji ni
►te nikdar delal dva meseca skupaj
pri enem «roM>odarji. T)alje: Johoi
Sterk (Babrte), Oeo. Orc^orW,
Peter Majerle (propadli športi),
4os. Hrvat'*. Mike Penišič. PeteT
Mnierle <ČWr), Frank Kovačič,
Peter lwfcaj Te printavce j»
vzgojil *t raj koloni «• Klopčie. I*,
tnečki illovtik« družbo!
Pozdrav vsem zavednim delav
cem. Mežuar.
• • *
Calumet, Mich., 10, sept. — Ce
njeni nam delavski list 1'roi«*ta
red Priloženo Vam pošiljamo sli
ko naše "sestre"' Mary Pal«' in
njenega soproga Franka Pale. Ta
propalica je pričel skeliat in stra
hope!nega glupeža vodi do rudni
ka njegova soproga (naša sestra).
Judež, kapitalistom prodana
duša! Ali te ni sram skeliat pod
tniško in bajonetom in držeč se
za žensko kikljo.' In ti trejalka,
kleetplarii a. ali s<- ne bojiš greha,
ki pa iuia-š vedno na misli, ko vo
diš svojega moža > skeba ) na delo
in nam ter lašiin otrokom jemlješ
kruli i/ list ? Ali le ne bo sram
tvoje in najine matere in naše eele
rodbine, ko zvedo, kakšna straho
netca in izdajalca sta vi dva!
Sram jt naju, da >i nam sestra!
Takih propalie je |>a še več in
vodje teh so Marj Kocjan (Smo
la^, Ana Mišica i.i Kata Kastele.
T:itli oil«- \tulijo /a roko slovenske
skrili' na delo. Undo /,<• poskrbeli I
/.nvedni delavci \ ('alumctu, da!
pridejo obrazi tudi teli izmečkov
in terejalk na slovanskemu '
lelavstvo m i oni Amerike, da .jili'
bodo poznuiii povsod, kamor se'
obrnejo. Vsakemu Slovencu in |
'Irvatu ua t'alumetu je pa znano, |
la te propaliec rekrutira deputy i
Luka K1 • |hm«\ katerega si I »odo {
-slovenski delavci v t'aliimctn tudi
lobro zapomnili. Ta kapitalistom |
irodana <iuša. katera živi na stro
«ke sloviiiskili delavcev, ki smo
tiiii /pradili in pripravili vse, s«-'
ie zdaj pričel v oziti v avtomobilu j
z n«'wyorškinii barabami, ki nas j
preganjajo < d korner.ia do komer-1
ja 7>o mestu. Klopeie /. rokami
ploska, kadar villi skehkinjo, ko
SVOjejpl IIUIŽJI L-ikl'})!' ) 3UL
<l«'lo in vsaketra ter jjarjev
ko lepo pozdravi in s<> jim odkri
je! To so vam katoliški duhovni!
Ti ernnluirji Iti morali hiti \ ita
lijanski dvorani in slišati pravo
slavnega diiliovna Hev. Itožieko
viea i/ Minnesote. kateri je stav
karje vzpodbujal k vztrajnosti in
složnosti. Seveda, on ima sree, po
zna delavske težnje in se ne da
kupiti od kapitalistov. <'asi takim
duhovnikom in živeli nino^o let!
Pozdrav zavednim delaveem
Joseph Štandohar.
1'aul P. Štandohar. brata.
Dogdeville, Mieh.. 12. sept.
11 rat urednik! 1'oroeam vam, da
tukaj je vse pri starem. Htrajkarji
mirno eakanio na zinaifo. ttkebov
ni dosti, a tisti, kar jih ji', se vozi
jo v avtomobilih na delo in \t
dela: / njimi se vozijo koliekarji,
newyorske harahe, ki komaj eaka
jo, da hi zadostili avoji želji in se
napili štrajkarjeve krvi. Ali mi
jim ne damo tejra veselja, držimo
ho mirno. Vsako jutro korakamo
mimo rudnikov in na želu so naše
ženske, kar kralje bakra najbolj
peče. 11. t. . smo imeli shod pri
Superior Mine. Ko smo korakali
mimo rudnika, je eden strajkar
nevede prestopil na kompanijska
tla in takoj »o koliikarjl po
tegnili i* vrste. Ali morali .ho p«
hitro izpustiti, kar jih je grozno
peklo in besno so nam prosili *
puškami. Na shodu ko I>i I i govori
v vefi jezikih. Danes Kremo na
South Itanpe in jutri (IT t. m.)
v Houghton, kjer !>o « voril John
H. Lennoti, gl. blagajnik A F. of
h. Zadnjo soboto je pri Superior
jami streljal neki skeli NVmee po
rodu, na ženo Ant na Holearja.
Ustrelil je dvakrat, toda ni je za
dei. /ena *«■ je pa kljub t.um tako
prestrašila, du .i'' i ><»»•«». I i I n liiln j
namreč tri meseee v drugem sta
lili. liopovski ski'l» je >i.-!-r JKhI
varš<"> ;e. toda ee I>i bil tostu
ril štrajkar. ne bi >rn za u-s sset
izpustili i/ zapora. Taka j. tore i
naša praviea. bratje delavei! N«*
pozabite t«»*a i>ri iSloeili volit
vali. Vi garjevei v i'alunietu si pa
t > 111 i zapomnite. da pijete delav
sko kri. Sram \a> ImmIi! 1'o/drav
vsem sta v kar jeni
Strnjkai.
VELIKI ŠTRAJK PREMOQAR
JEV V COLORADI
i Triniihid, Colo.. Iv >ept ■ {HtOO
preniogarjev v 1 krožjih južrn
< 'olorade odloži orodji- Žl. t. m.,
ako se operatorji ne podajo zad
I njo minuto in ne privolijo v za
litfve. ki m> : osfiuunio delo, pri
| /nanje ur. i i je in 10', zvišanja |»la
i ••. l*remogarji so >»<• soulasno od
zvali pozivu na štrajk m pri/a
II let Hi lio 11 h * I til i premoM kopov.
Orsanizaeija diatrikta št 15. je
1 ni'-la koiiveneijo zaiHji- \ tem
mestu in deleiratje no >'>'^la>no
sprejeli resolucijo /a stavku. Na
konfjjjleiji je bila i.in/ova tudi
[•'aBifelj preinoKaije\ in rudar
1 ii-v" mati .1 nes. katen j» \ krai
; kem govoru rekla:
" Kakor vidim, imate snuio dva
izhoda štrajk ali sužnost Ako
ste prestraliopetni za štrajk, osta
nite \ sužnosti, ako str možje,
pojdite \ b i Strajk.ijt«, štraj
kajte, Itraikajte do zadnjega
moža in ilo zadnjega dihljeja !"
Te besed«* matere Jones so iz
zvale m«*d premoga rji ni|> pisno
navdušenje iu r«-*olueija /a stavko
je bila sprejeta »okIimio
ZAKAJ STAVKAMO?
Vsaka stavka je posledica
■uašnjcKa načina proizvajanja. De
lavel je suženj \ njem. On mora
/a .svoje hlaifo, za svojo delovno
silo zahtevati boljšo c»»n . Delavci
ne irrcdo \ stavko i' ljubezni «lo
giadnvanja. Neobhodna potrebna
je tista mIh. ki jih tira, da se s
složnimi močmi zoperstavijo po
/retinosti ifospodujočega kapitali
stičnega razreda.
Kadar bi dclmveci posedovali
vsa sredstva /a proizvajanje
stroje, /eml.iišča. rudnike itd.
»•i kadar bi ludi dobili vse. kar
prodtieirajn. takrat bi vprašanje
0 delovnem pasu, o mezdi, o kruhu
pe ekzistiralo.
I'otoin stavke hočejo delavci
«"im največ si pridobiti ivl onega,
kar i»r izvajajo. A to pomeni, da
nekdo jojijljt» en del njihovem la
st ne«ra dela.
l*a zakaj — ako je t:iko vse
• kupni delavski razred ne pristo
pi k .socialističnemu -ribanju? Za
to. ker ^o zasužnjeni z dolgim ue
lovui<u_ časom it> ninioiiEčasa.. la
'»i ae izobraževali in pr<uča..ili
socipHzem.
Socializem je pojav delavskega
razreda in dela sploli. Soeializ' m
je nauk i. taki društveni uredbi
v koji bi \si ljudje delali. V^.ik
poedinee ki je /.drtv in sposo
ben bo delal za dolo-chit vseli,
a ne samo itn korist nekoliko ' «»•
gatašev.
Ko bodo to delavci razumeli.
bo več potrebno stavkati. Vsak
do bo dohi\ai popolno vrednost
1 svojega dola
Ali dokler ne dosežemo tega
Ija. moramo stavkati ter si nit t»
način izboljšati svoj življenski
položaj, osohito pa se moramo bo
riti /a skrajšanje delovnega časa.
("imkrajši bo delovni čas, temveč
bo stalo prostega časa za nk in
pros vet o. 1'rosvetljeni in »vestni
Klasovi bodo za svoe ljudi, kate
rih nnloea bo, da v zbornicah li
st varjajo boljše zakone za delov
no ljudstvo, zakone o enakih dolž
nostih in pravicah.
Samo ta pot pelje k pravemu
cilju, f'itajte socialistično
pisje* socialistične knjige, za vedi
te se, olirabrite se in pristopite k
našemu vzvišenemu in svetemu
boju f
ŽIVLJENJE DELAVCA
Študija.
(Spisal S. Zabrie.
' ,Oh, zemlja širna, /fin I ju lepa
Ti vsa si bila naša last.
Zdaj o/ka kletka nas zaklepa.
V jet i kiiio v nesrečno pasi."
Zarja vstaja pred nami, tla nam
odkrije /ar, ki nam prihaja dan
za dnevom v miiogohrnjneiših ne
premagljivih načrtih. Svita se
pred nami. Vidimo i>d začetku i*i
irledaum proti k men. hi tu ogle
dalo itnatno tudi \ okvirju dana
šnjega krivičnega irnjilegu din
žabnega reda '
I'panje nas tola/i in vendar jo
kamo in /.dihnjenio! Vrata so nam
/.uprta i" od /.nna.j smo na tujem
l>' la ni v da je slaba • i stru
pena. življenske potrebščine ho pa
v rokah družili, da kontrolirajo
iijili cene. In vprašam te to
variš delavee Kaj ti je ireha. da
živiš hre/ domovine in potrebne
gi» razvedrila in veselja .' I >ela1 l»i
rad ;i dela m* najdeš? Strup
napolnjuje tvoje upe in želiš si
umrjem :iaj," kak r jih veliko to
stori. In vendar sr zganeš «>l• ta
kih sklepih in načrtih, novo 11
panje stopi pred tvojo dušo in v
I zadov I jnost M' ti i/vije j;li's i/,
prsi: "\e. ni treha. Svet je ve
lik in pota se križajo na vse sira
11 i. Mlad selil še ill remil torej to
moledovanje in olinpf!"
A komaj stopiš na eesto, se z.i 10
v a razjočeš. Tedaj vidiš, da se
svit maje pod tvojimi nogami.
Veleva tir "!*• hiti, le hiti na
prej, da najdeš svoje domovanje
in v njein svoji srečo v tem šir
nem in občudovanju v rednem, km
snem svetu.'* Saj nekateri živijo
hre/ trpljenja in bridkosti — in
hede te naše bede: in siromašt
va tudi ne olientijo. A kje je tvo
je veselje in življenje hre/. trpi jen
ja —?! Za vedno si pokopan dra
gi tovariš, — delavee, ak<> ne kre
neš na drngrt pot!
Komaj si imel v rokah denar,
pogledal si j/a s strniečiuii očmi in
s|H)/.nnl si nenadoma, da je zemlja
širša, nego li tvoja domovina.
Toln upov prevzet poslavljal si
se od žalostnih, očitajočih i»či, v
katerih si \ idel strah in bridkost
pred bedo in siromaštvom.
In ti — postal si popotnik, ki
ootuješ za srečo. 1'haštvo in žn
lost te tare in ob je vidiš pred se
boj. kakoi svojo roko. Nič ti ni
skritega, tudi sreča lie, a ona,
ona hiti mimo tebe. ker je hit
rejših lini; nego ti. Misliš si: dob
ro bo delo, katerega bodein dobil,
bodisi že kjerkoli hoče. In kruha
bode tudi dovolj, ki ga bom je
del. I)a — in to je \ s. vse je
tam za morjem. Mnogim sr sreča
smeje masproti: obdani so z bleš
čeni bogastva, a nis • si ga ustva
rili sami. — Da. — mnogo je sreč
nih. a mnogo večje je število onih.
ki umirajo od lakote, v bedn in si
roinaš) vil.
To hrepenenje |>o sreoi — po iz
irubljoni »rivi, se ti jo vrinilo v
sivo. ki t«' spremlja po vseh «1 stlj
iiili potih fpz tiijo de/.olo in rv/
morje. In ta izgubljeni soj nodose
trl.ii\«• sreee po/.dravljaš še z nini
rajooimi očmi. Iti kako slepo so
tvojo rti"i in misli, k«» slednjo in
lilopp \ daljavo preko morja na
osamelost in trdo srrudo. na iiino
/ieo brezposelnih. ki zdihnjojo
tIjIii ">.a d'nevoiii, i ti Kamor do
s|ioš skoro t«i<li sam. Ak- l>i vide
le tvojo oei to siromaštvo in osa
molost, ako bi tvoje misli stopi
lt v dun tvojo duše in fiindamen
talno raziskavah' 1 •> početje, pri
Mudil hi se li svet in tvojo hrope
nenjo i>o sreči bi postalo bolno,
lir«*"/. eilje\. V sive hi te zazehlo.
kakor l»i pol«./nI svojo mrtvo ma
ter.
Nit pid v sanjah so ti vrosniči
tvoje hrepenenje po zaželjenom.
obljubljenem svetil. /. napol mrtvi
mi oenii so oziraš. in zazili so
ti, da si z velikim številom dolav
t*o\ zaklenjen v prostonio ječo
Vse navzkriž s.- križajo in jrovo
liio tehi neznanio irovorioo. 1'ozmi
s. j i m revščina in bridkost na <>b
lazih. In vse to je ooividna, vid
na resniea. Saj so se tudi li ljud
je napotili v svet iskat srečo, a ni
so je našli. In kakšni so, — kako
izgledajo. — Oh, usmiljenje meni
— in tudi njim!
• • •
Iz bridkosti se vzdihujejo sanje,
ki begajo na vse strani. Nikjer se
ne ustavijo dolgo. Lakota priha
ja, a ni ga človeka, ki 1>i siromaku
ponudil kos kruha iu kozarec hlad
ne vode. In vendar je vsioga v iz
obilju. Tn sroča, kje jo tinta aro
ča. «la vzklikne: —'Stopi win, si
ronmk; tukaj imamo vselit v iz
obilju !" Oli, nikjer je ni. Noge
so priraščene k /emlji, kakor hi
jih olNlajale nio.'nc korenine. Ho
ke se stezajo in i/.ililt se i/.vije i/,
utripajočih prs. "Kam sem se
na|K)til! Oli, ja/ sirota!" (Mira/,
ti bledi in oči ugašajo, kakor /.a
pusčen ogenj.
Kakorscn je prvi dan, taki so
vsi. Ljudje se spoznavaj in pi
va tolažba je kozaree piva ter pra
vi strup patentiranega žganja, ki
v hipu deluje na to. da odneha
jo mahoma vse bolečine in utru
jenost. Dobro je pivo in patenti
ran strup v zaduhlih in temnili
heznieali. Saj doprinese tolažbo in
ncoinahljivo moč siromaku, ki ta
va za srečo. V teh beznieah sr mu
vsili smeh ter vzklikne: "Oh, da
sem vsaj sem prišel, da sem vsaj
med ljudmi in z njimi delim to
prisiljeno veselje.
('e pomisliš, — če se »zreš na
okrog, boš videl, ila prihaja ved
110 hujša ura, dela manj in več
revščine. Zaskrbi t«-, saj drugače
se nisi brigal za skrb in bridko
sti. 1'ojdeš za delom, - dela ni
za te. V slučaju, da se ti posreči
priti do dela. te je skoraj strah,
ko ti naznanijo dnevnico tvoje
plače: Kaj odgovoriš ti na to*
Nie, spoznal si. da vi pogub*
I jen, in da tuji svet ne rodi več
zlatih jabolk delavskemu razredu.
Vesel si bil. a to veselje se je spre
menilo v žalost in grozo, ki s«' ti
zrcali nasproti vedno * večji me
ri. Postal si plen mainoiui. izročen
si v telesno in moralno pogubo.
Tvoji gos|K>darji se ne brigajo za
t v i je življenje in življenje tvojih
potomcev. I'oz mi š j i h ne iu nimaš
sreče, zato. ker nisi žival. Oh. da
bi bi! /hal. koliko veselih ur bi
užil v družbi teli inamonov. Po
znal ne bi bridkosti, bede in si
romaštva. A to ni mogoče, ker si
že zaznam. van na rokah in na če
lu. da si postal mezdni suženj in
da ostaneš to, dokler ti ne odpove
do telesne in duševne moči tvoje
ga delovanja.
Kdor tega ne spozna in tega ne
čuti, — misli, tla se je kaj zgodi
lo. — Ne, nič se ni zgodilo. V tej
deželi biva vedno na eni strani
lakota, draginja, bolezen in siro
maštvo, na drugi strani pa raz
košje, /ajtrav ljivost po nepotreh
nein in brezbrižnost.. A ti si ostal
med prvimi, trpi torej, saj si naš
tovariš, saj delaš. A < ni, — oni.
ki so vrženi na cesto, kakor oglo
dana kost. onim, — onim goric.
Kako. da ti ne ih-lajo? Saj izgleda
jo povsem zdravi in krepki, (te
mu ni odgovora). Na tisoči m- jih
posadi v.viK flan na ccslo. Delali
so. <la s.» napolnili shrambe i" <1»
sii skladišča «!o vrha nabasana. In
potmi delav«** hajd Prev«W* nas
ji* in preveč Sinn delali, ker sedaj
ji toliko izdelkov in bojrast va na
kopičenega, da trn svet no nuro
več vsega vporabiti. In leda j si
vr/tin na rento v neprostovoljne po
eitniei*, da m oddahneš; preoej
šnje število je tudi onih. ki si- bo
do oddahnili /.a vedno. In to je
prosperireta zaželjene sreče —
Ironija -
In kaj potem? Nit'- . deset
krat več revščino, pohoje\ in bil
ilodi-Ul va. I>rupače jo pa »evedti
vsi- po starem V izobilju IkuIi- la
čnih. ječe hodo napolnjene in gro
barji, ti nepotrelini. l»od« «1«»1»i I i
t ni 1 i in-kaj posla, ker zoper lakoto
m- nišo i /11 it i T /ili a v ii. Aft o trpiš
vsli-d akote, in- smeš vsled topi v
In Inišnii-o; zavodov za hrezposi 1
in- pa i iiiI i ni. \e pomaga di uue
ua kakor od irladii innriniti. ali |ia
roko ali nogo( po«I kolo. potem
imaš s i cm za«lnjiin pripoin« rkoin
liraiio enkrat na dan skozi štiri
najst dni. C«- pa pogineš mi lako
te, sicer z zdravim pdesoni, te m
pes ne po\olia. l'a kdo i«' ustvaril
take poKtave in take pravieeNaj
Itodo že kdorkoli In če. to vemo.
da snio mi istega postavili zalo.
da nam j«> pravice ustvaril. Tn to
plačilo prejemamo za dolo. Koli
ko časa bomo šc prejemali t" pla
čilo?!
Ako v lakih časih iščeš posla in
trka* na duri. se l>oš prepričal, da
se nikjer ne odpro. Tolažba te o
mami. «la nič ne čutiš. — Ničesar
ne iščeš - nič — nič. -—
Kaj bo pa z. dolavei, — s tistimi
delavci, ki prihajajo oil vseli kra
jev sveta" Ti»žna jim nova do
movina. ker v nji ne dosežejo u
siniljenja. Edina rešiteljica je
smrt. — Ako so jih ona no uxmiii.
s«' jih drniri nihče ne 1k>. Živeli bo
do, kakor tistih sodom milijonov
i« še več ljudi, ki tavajo za delom
in so potikajo po mestih. In kaj no
ti ljudje? — Niso tatovi, niso raz
bojniki. Vendar umirajo od f
lakote, saj s«- ni kdo zanje ne zm^. ^
iii. Ta stradajoča vojska sc tudi ■
nikdar ne zmanjša. Po več dni ii- ;
vijo ud ene same Mih« skorje, ki
so ju pobrali ua cesti.
Sam m>iu srečaval take ljudi, — j
Iva/ca pa ni »:i kušt rasti so se pl>. 1
žili |w> i. kakor pijanec, ki v j
tla strmi in nikutrai lic vidi.
Tako obmizje ji' pripravljeno *
tudi onim, ki prihajajo iz vseh de- v
lov sveta. Ni potreba natančnejše
ra/laee. Pre bridkosli minevajo
ena /a drugo in še prezgodaj ob- t
»"•nt i človek, kako /ive ljudje v ob- /■
ljubljeni deželi. Skrb in žalost jih
vedno objemata. Kadar srečaš ta'
ke ljudi, i bčntiš vso prozo. kakor
I• i m' s\ ct vrtil. Nenadoma obsto
ji«. slab in plahoten. kakor popot
nik. kadar i/.greši svojo pot.
Tukaj se zrcalijo liste postave
in praviee. I'a kak s.» še n.i'ane
no. To i/pivvidiiuo, kadar koraka j
\ mnogih mestih množica lačnih
ljudi po nli«ab, ki zahtevajo kru
ha in boljših /ivljenskih razmer
za sebe in svoje potomce. Takrat
jih ta natainčna postava iu pravi? '«:>•
ca razganja in in i i brez usmiljen
ja. Mnogo postane ranjenih, mno~
<_'o ubitih, mnoge pa za pro po ifc
dolžnem \ temne ječe; in vse to
se godi ua podlagi za k riti a iu pra
vice.
Postal si moj tovariš brat
med brati, tužen tjrez doma. In to
je naša in tvoja sreča. Mnogo jih
dobiš sebi ednakih. V. njimi pola
goma iu složno odkorakaš v kako
/atohln žganjarijo. Tam si za čas
iblažiš misli in trud. Pi ješ eno
•ašo, drugo, tretjo, — in zazdi se
ti. da se ti sreča smeje nasproti.
Nastopil si pot. katera te prive
de v pijanosti in pustih sanjah do
kak< ira jarka, kjer si v gotovosti
preskrbiš svobodno sinrt.
Kam pa hočeš? Naza j ne moreš,
ker nimaš denarja. l*eš ne moreš
čez široko morje. Potoval bi čez
hribe ii doline, da bi le dospel; a
če/ morje, čez to široko morje "
pa ni str/.e, ni ceste. —
Srečno torej! Nič ti ne zameri
mo. namenil si se tja, kamor jih
gre vsaki dan mnogo in se nobe
den v i s"- ne vrne. Zakaj si me zmo
tHa. ti nedosegljiva sreča?!
Dragoceni nakit, tat in najditelj.
Neki dela\ ec je našel 10. sept.
/jutra.i \ Londonu na cesti drago- •
••••m nakit, vreden $f»~>0.000. Ta na
kit je Itil ukraden 16. julija t. 1. j
v vlaku med Parizom in Londo
nom. Bisere j«1 agnosoiral kot svo
jo last na policijsko postajo poki i
can i irgovce z deiuanti. Max Ma
yer. Biseri so povsem nepokvarje
ni. Izmed biserov, ki so spadali k
nakitu, manjka le eden.
Delavce, ki je našel nakit, pri
povedujc. da je šel na delo v High
bury. ko je pobral na cesti zavi
tek, v katerem je bilo f>8 biserov.
Nesel jih je na bližnjo policijsko
postajo, kjer so jih takoj spoznali
za ukradene.
Delavce, ki je našel dragoceni
zaklad, je izpovedal pred policijo,
da je Itil sprva sunil z nogo zavi
tek II." stran. Ker pa je pri tem za
slišal neko žvenketanje, je pobral
zavitrk ti r našel v njem bisere.
Srečni delavec je opravičen do na i
grade •>."»< 1.000.
Ko je p< slal julija meseca neki
• larišV-j -trir<-caki? »z I'r.ri/.n v
London. j< bil slednji izročen ne
kemu londonskemu trgovcu s po
ročilom, da se zanima za nakit ne
ki ameriški bogataš. Kop i/ resi- i
strirane poštne pošiljat ve je bil
izvršen na zelo premeten način.
Poštni pečati so bili navidez nedo
taknjeni. ko je prišla pošiljatev v 5
roke naslovljenea. Ko pa se je pi
smo odprlo, se je nahajal v njem
le zdrobljen sladkor. Tat je iz
strahu pred aretacijo bisere naj
brž "izgubil" in dotični delavec 1
je bil srečni najditelj Najditelj
pa je opravičen do nagrade šele
tedaj, ko se l>o tatu izsledilo in j
in prijelo.
Tat je torej sedaj glavno. Sreč
ni posestniki biserov se gotovo ve
sele, da je najdena izgubljena dra
goeenost. Mogoče nc na tihem
tudi vesele, da ne bo treba obljub
ljene nagrade srečnemu najditelju
nikdar plačati, kajti tat je moral
preje dobro premrsliti. predno jc
ukradeni /aklad meni nič. tebi nič
— vrgel na cesto, ali ga je pa res
slučajno izgubil. Bodisi kakorho
če, konštatirati hočemo le, da bo
do biseri šele potem zadohili svojo
pravo \ rednost, ko bo tat v klet
ki — zdaj so še — brez vrednosti
— \saj za srečnega najditelja. — (

Proletarec. [volume], September 23, 1913, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], September 23, 1913, Page 4, Image 4 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], September 23, 1913, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??