Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, September 23, 1913, Image 6

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, September 23, 1913, Page 6, Image 6',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-09-23/ed-1/seq-6.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-09-23/ed-1/seq-6.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-09-23/ed-1/seq-6/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-09-23/ed-1/seq-6/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], September 23, 1913, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.5 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 23 Sept. 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-09-23/ed-1/seq-6/>

Newspaper Page Text

SOCIALIZEM IN MODERNA
VEDA.
(Dalje.)
Vse, kar gre za monopoliziran
jem prir<xlnih sik, jrroAi proti o
snovnemu prirodnemu zakonu, ki
daje vsemu živemu prirodna živ
Ijenska sredstva, zrak in lue, vo
do in zemljo v uporabo in obde
lovanje.
Vse kar se navzgor ali navzdol
oddaljuje od povprečnega člove
škega tipa, ki se od dobe do dobe
višje vzpenja, ki pa je v gotovem
zgodovinskem položaju konstan
ten — nima življenske sile in uga
sne. I*ritlikav«x- in orjak, idiot in
genij, stradeinik in |»ožre«n«ž so
prirodni ali socialni negodniki in
priroda jili neizprosno tepe z de
generaeijo in neplodovitost jo, naj
si so produkt organskega življen
ja ali pa socialnih razmer.
Zategalej /upadajo vse famili
je, ki monopolizirojo moč, bogast
vo ali genij neizprosni usodi, da
degenerirajo njih poslednji po
tomci v slaboumnost, samomoru
ali jalovosti Aristokratski razre
di, suverenske dinastije, umetni
ške in učenjaške rodbine in po
tomci milijonarjev, vsi zapadaj^
istemu /akonu. kojega spoznanje
ilokaz.njc soglasje prirodnili ved
in socializma.
V.
Socializem in verstvo.
Kar je llii<kel — in za njim to
lik • drugih označil za nepre
mostljivo nasprotje med soeializ
moni in darvin izmota, zgine v lu
či jasnega in nepristranskega raz
iskavanja prirodnih zakonov, ki
je zvezana z imenom Karla Dar-;
wina.
Darvinizem pa ne le, da ne na
sj rbtuje socializmu, temveč je o
snovna znanstvena podlaga nje-1
gnva in socializem je, kakor je z
ostrim očesom opaizil Virchow, le
del logične in prir. dne descenden
re darvinizma in dvojček razvoj-!
nega nauka Spencerjevega. S Dvo
jim dokazom živalskt-ga rodu čl o*
vekovega j<- teorija Darwinova
hote a!i nehote /adala težak uda
rw veri v b»ga. ki je s svojo stvar'
jajočo besedo ustvaril svet in člo
veka. Zato j«- v imenu religije
vstal najtrdovratnejši odpor pro
ti njegovim osnovnim stavkom, in
ta odpor je danes edini, ki darvi
nizem srečava. Sieer pa se nista
priznavala niti Darwin niti Spen
cer za ateista, in navsezadnje je
nauk Dar win o v in S|Mne»-rjev
/d užljiv z vero v boga. če jx>sta
vimo. da je bog ustvaril silo in
snov in prejnistil, da se v smislu
stvarilnega nagona dalje razvi
jata.
Ce pravim, da se Darwin ni pri
znaval za ateista, velja to le za
njegove javne izjave: lliiekel je
v svojem prizadevanju, da opere
darvinizem, na zboru prirodoslov- i
cev v Eisenachu (1882) izjavil,
da Darwin ni ateist. Kmalu nato
pa je Biiehner objavil Darwinovo
pismo, v katerem pravi, da ga je
znanstveni študij po 40. letu do
vedcl do ateizma. Nekaj podobne
ga je t. Millom, ki se ni nikoli pri
znaval za socialista, ki ga pa nje
gov lastni življenjepis in pa 1879
v "Revne Philosoph", objavi je-j
ni odlomki o socializmu izdajajo|
/a socialista.
<!otovo pa je, da morajo teori-1
j\ ii-BSffrijo- «a •-vupogjjhv) in j
brezizjemno vzročnost v prirodi.
odklanjati pojem boga. zakaj na
pram temu pojmu ostaja vprašan-1
je: kdo je ustvaril bogat Repliki,
da biva večno, sledi dnplika. da
je vsemirje večno. Človeško mi
šljenjf ne zapopade predstave, da
bi učinek in w.rok spletajoča ne
skončna veriga naenkrat nekje v
znd prenehala. Rog je, kakor je
dejal Laplace, hipoteza, ki je po
zitivna veda ne potrebuje: zainjo
je bog, po besedah Hercenovih, k j
večjemu X., katerega vsebina ni,
kakor hočeta Dnbois-Revmond in
Spencer, vse nedoumljivo, temveč
vse. kar do sedaj ni še predmet I
spoznanja. X je torej izpremenlji- i
va količina, čimbolj prodira znan
stveno spoznanje.
Zatorej stojita veda in verstvo
v obratnem sorazmerju, vsled če
sar slednje tembolj medli in pe
ša, čimbolj ro krepi in širi veda v
boju z nepozabnim. V religiozni
veri pa prebiva kot močan ele-'
ment podedovano in izročeno čuv
stvo, ki vzbuja, koder se pojavlja
bona fide, spoštovanje in tudi sim
pat i jo, če odgovarja živi veri bo
gatejže čnvstvano življenje. Pro
t iverski vpliv darvinizma mora
odmevati tndi v razvoja socializ
ma. Če zgine vera na oni svet,
kj«*r postanejo siromaki izvoljen
ci Gospodovi in se vrača gorje te
doline bridki«ti z rajskim razko
šjem. naravno oživi hrepenenje
po koščku zemeljskega paradiža
za bedne in nesrečnike, »n teli je
večina.
Tudi socialisti. kot llartmann
in Guyau, so prezrli, da vsebujejo
vsa verstva obečanje sreče, dr pa
starejša verstva obljubujejo spol
nitev tega obečanja že na tein sve
tu. i/ katerega jo prenašajo sto
prav poznejše religije na oni svet,
končno pa iščejo »polnitev teh že*
lja zojx«t v zemeljskem življenju
človeštva in sicer v neskončnem
razvoju do vse večje popolnosti.
V tem pogledu nastavlja sociali
zem na verski razvt.j in izkuša
verstvo nadomestiti, saj gre za
tem, da si človeštvo iz lastne mo
či ustvari paradiž na zemlji, ne
da !»i se zanašalo na problematič
ni "oni svet".
Cesto so naglašali, da ima so
cialistično gibanje mnogo znakov
verskega gibanja, n. pr. prakrš
čanstva, tudi v ognju svojega ide
alnega prepričanja, katero ga lo
či od suhega meščanskega skep
tici/ma: zato mu pripisujejo tudi
nesocialistični raziskovalci kot
i Wallace. Laveleye, d«' Robert v i.
dr. sposobnost, da s svojo člove
čansko veroizpovedjo izpodrine
upanja starih verstev na oni svet.
Najvažnejši pa so uduošaji med
socializmom in vero v boga. Na
18911 so inarsksisti po pravici iz
socialist ičnem zboru v Erfurtu
javili, da je verstvo zasebna za
deva. in socialistične stranke iz
bijajo zatorej vsakn oHiko ver
ske nestrpnosti, kulturni hoj ka
kor antisemitizem, ampak to vi
soko stališče izvira le iz vtovosti
končne zmage.
Četudi socializem nc vidi ■» Ser
gijem 1) v šolanjih verstvih bo
lehnih pojavov človeškega dušne
ga življenja, vendar so mu nepo
trebni produkti nravne okostene
losti. ki se morajo umakniti, četu
di le elementarni prirodoslovski
izohrav.bi: zategadelj ne čuti |»o
trebe, da bi posebej pobijal ver
ske nazore, ki so itak posvečeni
propadu. Vzlie temu |>a ve. da je
eden njegovih najvažnejših pripo
močkov oslabitev vere v boga: za
kaj duhovniki vseli verstev so bi
li. odkar traja zgodovina, najmo
gočnejši zavezniki vladajočih raz
redov in držali mase v njih jar
mu z versko hipnozo, kakor se ži
vwli k rote v. bičem
Zategadelj tožijo daU-kovulni
konservativci, tudi če so sami ate
isti. o pešanju verskega čuta v
masah, kajti to dragoceno narko
tično sredstvo smatrajo, če tudi
te;*a ne izpovedo, že i/, sebičnih
ozirov za orodje razrednega go
spodstva !:)•
Xa nesrečo, ali pravzaprav na
srečo pa se verski čut nt* da zopet
vneljati na kraljevski ali predse«!
itiški ukaz. Peša. ne po krivdi Ti
ta ali Gaja, ne te ali one propa
gande. ampak ker je znak. ki ura
vdihavamo, prenasičen z prirodo
slovnim naziranjem, «la bi ostalo
v njem čnvstvo. ki je našlo naju
godnejše življenske pogoje v ne
vednosti in mistiki minulih vekov
pojmom prirodne vzročnosti, mo
čan vpliv na hiter razvoj in znan
stveno utemeljitev soeializma. —
Socializem gleda na katoliški so
ejalis/nr.. - brez jjjljpaAjj« h.. b,w
strahu. Slednji olajšuje socialisti«"
>i<> propagando, zlasti na deželi,
kjer so verske tradicije še žive.
toda zmagovalne palme ad main
rem dei gloriam pač ne odnese,
ne le zaradi gotovega nasprotja
med verstvom in vedo. ki ga tudi
katoliška cerkev ne more odpra
viti, temveč zaradi vse večje pri
vlačne sile posvetnega socializma.
<'o je kmečko prebivalstvo posta
lo enkrat krščansko-soeialno. ga
radikalni socializem brez težave
pridobi pod svoj prapor: sj»r«-*»>»r
ne se celo samo od sebe.
P S. Ser si. "T/Origine dei fe
nomeni Psiehici". (Milan 1885),
p. 334.
2*» Pr. Dureklieim, "De In divi
sion du travail social" (Paris 18
03). — Kar se tiče vpliva religije
na nravnost, sem neosnovanost te
misli dokazal v svojih kriminal
no- psiholoških delih, zlasti v svo
ji knjigi o umoru ("T/fbnieido
nell' Antropologia Oriminale"
fTnrin 1*85), TT . pogl. TV.).
V podobnem razmerju stoji so
cializem napram republikanizmu.
Kakor je ateizem privatna zadeva
poedinea, tako jc republika zaseb
na zadeva meščanskih strank. Ko
dozori socializem, bo tndi ateizem
t
že napredoval in republika vlad
na forma marsikatere današnjo
monarhije. Kakor ni ateizma niso
izmislili socialisti, prav tako tudi
republike ne bodo ustanovili Da
našnji ateizem se ji* ro«lil iz upli
vn razvojnega nauka na današnjo
hurzoazijo; prav tako oživotvori
republiko stranka kapitalistične
ga meščanstva, če "monarhija ne
l»o več čuvala državnih intere
sov", pod kojimi jo umeti intere
se vladajočih razredov.
Naravni zgodovinski razvoj vo
do od absolutne preko ustavne
monarhije do republike, katera so
od konstitueionalne monarhije lo
či skoro edino po volit vi državne«
ga jxiglavarja. Meščanstvo samo
izpelje ta prehod od motrarliijo
do republike, že v upanju, «la s
tom zadrži prodiranje socializma.
Cesto nahajamo v Italiji, kakor
na Spanckein, na Anirleškem ka
kor v Franciji republikance in ta
ko imenovane radikaloo ki so muo
ir«» liolj meščanski in konservativ
ni, kakor konservativne stranke
iu njih inteligentni pristaši; v ita
lijanskem parlamentu j<- Imbria
ni v verskih iu socialnih vprašan
jih konscrvativncjši od Rttdmija;
ves svet napada. dostikrat opra
vičeno. četudi ne na pravi način
in brez koristi, duhovnika ni še
nobenega »padel iu jo eilini po
slane« ki jo irlaso\al proti temu.
da so vzame \ pretres zakonski
načrt o zvišanju da\ka na dedšči
ne /si stransko sorodnike
Socializem ni interosiran na re
publikanski pr< pagandi. Naj reši
\sak po načolu deljenega dela
svojo nalogo, leda naj ifropagira
Rvobodomisolstvo. vočnlimanj ra
dikalna bnr/oaisija republiko. Vse
to odpira k socialisti'*! i /mat;i
VrtJfčo pot zgodovinskem razvo
ja.
(Dalje prihodnjič.)
IZ BEBLOVEGA ŽIVLJENJA IN
DELOVANJA.
Zarja
(Konec
V začet ku |i't-a 1S74 ><> bile no
vi- volitve za državni /.Imr. Belici
je napisal t«»«la j v .j« v i brošuro o
delovanju državnega zbora ir:
njihovih strank. Socialno demo
kratični stranki je ta brošura |>ri
agitaciji izb<<riK> služila, tak« da
so pri naslednjih volitvah izdajali
enake brošure. Za ta volilni boj
je napisal Bebci v ječi brošuro
•' Krščanstvo in socializem1'ri
volitvah «o dobili socialni demo
kratjc takoj šest mandatov, med
izvoljenimi sta bila tudi " veleiz
dajalea" Bebel in Liebkneclit.
Pri ožjih volitvah so dobili socia
listi .še tri mandate. I$el>el in Licb
knceht tudi še sedaj nista dobila
"dopusta", l.iebknccht jc bil iz
puščen 1. aprila. Bebel se je "pre
selil' čez osem dni v trdnjavo Ko
niifstcin. 14. maja l>7-»' je bil tudi
on svoboden. \' spomin Beblove
ga bivanja v Konigsteinu so pre
krstili flraždanski >odrupi trdnja
vo v Bebelburg.
šest tednov pozneje. 1. julija. je
nastopil Bebci devet mesečni za
por v Vikavi. kjer je prav tako
vneto študiral kakor v ječi.
Tako je bil Bebel. ko je zapu
ščal 1. aprila 1875. zapor, popol
noma drugačen, kakor Bebci, ki
je prišel pred tremi leti v trdnja
vo llubcrtushurg. Kot nevarnega
sovražnika meščanske družbe so
ga /.aprli čuvarji te družbe, da
bi ga izpametovali, <ali Bebel je
izšel i/, ječe in zapora kot neizpro
sen sovražnik kapitalističnega
družabnega reda.
Bebelovo delo v parlamentu
Od dneva, ko je stopil Bebel pr
vič v državni zlw>r, je posvetil
vse svoje moči socialni reformi,
lata 1H6JJ. je bil na razpravi se
veronemškega državnega zbora
obrtni red. Pri tej razpravi je po
kazal mladi Bebel, da so mu inte
resi delavstva nad vse. Liebk
nc**ht ni hotel delovati ori refor
mi obrtnega reda. alt Bebel je pri
šel z jasnimi predlogi. Njegova
zasluga je. da so bili tedaj nem
ški delavci oproščeni vezi, ki
avstrijsko delavstvo še danes ve
že, namreč delavske knjižice. Brez
socialne demokracije nobene so
cialne reforme — tako je izpričal
Bismark sain. In Bebel je bil nnj
vnetejši delavec na polju social
ne reforme: zakoni za varstvo
delavčevega življenja, zavarova
nje zoper nezgode. ustanovitev
državnega zdravstvenega urada
itd., pri vseh teh velevažnih re
formtth za delavstvo je dajal Be
bel inicijativo. "Edini poslanec,
katerega «*-' bojimo v »veznem zbo
ru, je Bebel," tako je priznal ne
koč ravnatelj državnega urada
za notranje rcadcve Woedtke.
Beb«lova družina.
Beblovo ime m Beblovo delo
vanje je znano po vsemi svetu. O
Beblovi ženi ni govoril nihče, do
kler ni on sam v svojih "Spomi
nih" s preprostimi, iskrenimi
besedamni govoril o njej. Leta
1866. se je poročil /..Julijo, hčer
ko železniškega delavca. V "Spo
minih" piše: "Za moža, ki se mo
ra v javnem življenju bojevati >
celim svetom nasprotnikov, ni
vseeno, kakšnega duha otrok je
žena. ki mu stoji ob strani. Ali je
opora njegovih stremljenj, ali pa
svinčeni utež in zapreka zanj.
Srečen sem, da lehko rečem o svo
ji ženi, da s|«ula k prvini . . . Nik
dar se nisem kesal svojega zako
na. Bolj ljubeznive, vdane, vedno
za žrtve pripravljene žene, ne bi
mogel dobiti. Ce sem storil to, te
daj je bilo to v prvi vrsti mogoče
le vsled njene neutrudljive oskr
be in pomoči. In mnogo težkih
dni, niesi-cev in let je preživela,
preden ji je zasijalo solnee mir
nejših časov..."
Ko je umrla .Julija Beblova
novembra 1!H0. v Curihii — imel«
je raka — tedaj je bil gktboko
potrt. "Grozen udarec me je za
dvl", je pisal takrat Rebel neke
mu avstrijskemu sodrugu. "Vrzel
j<- nastala v mojem življenju, ki
je tie bo mogoče nikdar izpolni
ti." Kdini otrok Avgusta in .1 li
lij*- je ItiUi hči Frida, ki je bila po
ročena z zdravnikom dr. Ferdi
nandom Simonom. Dr. Simon je
umrl nekaj dni pred božičem leta
UMI. kot žrtev znanosti. 1'griz
nila ga je miš, ki jo je rabil pri
svojih balkterioloiričnth |«oi/.ku
sih. Sele petdeset let ni mož. čigar
knjiga o zdravstveni oskrbi žene
slovi po vsem svetu, je po kratki
bolezni umri. Frida Simonova s
sinom Weriierjem .ki ga je ljubil
Bebel iskreno, je ostala sama ob
grobu svojega velikega očeta.
Iz Beblovih spisov in govorov.
Oblike zatiranja in izkoriščanja
so se menjavala v teku treh sto
letij, zatiranje in izkoriščanje pa
je ostalo. Kes, da je kmet devet
najstega stoletja bolj kulturen in
civiliziran kakor njegov prednik
iz 16. stoletja ... ali relativno, v
primeri /. današnjim stališčem
zemljiškega gos|>oda. se je nje
gov socialni položaj komaj izbolj
šal.
Vs»- meščansko .strank«'i so
lnije prosvelo mat« kakor strupa.
Mali krogi ineščanskin izabraze
vatoljev. ki Zasledil jejo 'posten
namen h svojim delom za izobraz
bo mas. so brez moči in vpliva,
njihova ekzistcnoa potrjuje le
nravilo v sedanjih razmerah.
Vpričo teli razmer preostaja le
»•no. Organizacije delavskega raz
reda se morajo samo lotiti dela
za prosveto: iztrebiti morajo
kar so zasijale eerkve in šole vla
dajočih razredov in oblasti dušev
nega plevela v glave proletareev.
To nikakor ni lehko delo. Ali hva
ležno delo je. ker odgovarja hre
penenju po bolj človeškem stanju
in višjemu spoznanju in ker ga
zato hlstno sprejemajo. En lot
resnice uniči stot neumnosti. Zato
sovražijo vladajoči tako močno
resnieo in se t»ojujejo proti njej.
«
Moč buržvazije je v tienarju, v
njenih miljonih in miijardah, ali
ogromno število glav daje delav
skemu razredu, kakor hitro se za
ve te okolšeine, tako silno pre
moč, < I a stre premoč buržvazije
in naj ima deset t isoče miljonov v
blagajnah.
Prvo in glavno temeljno nače
lo vseh zatiralcev je. da obdrže
/.atiranee v nevednosti.
•
Nobena vera nima privilegija,
da bi trajno zadoščala človeštvu,
v kulturi napredujočemu in za
vsako pride čas, ko stopi v na
sprotje s kulturnimi zahtevami
človeštva, ker je vera le začasen
produkt določne kulturne dobe.
•
Ljudje zmorejo vso, kar hoče
jo, ali preden kaj hočejo, morajo
uvideti, da jo potrebno in uvidev
nost prinese sila. Kristjani pravi
jo: sila uči moliti.. Socialisti pra
vimo: siln uei mislit.
Družba, s popolno demokratič
no enakostjo, ne pozna in ne tr
ADVERTISEMENT
Avstr. Sloveilsko
UattnoTl)«oo !•. jatiuv&rj*
mL
Bol. Pod. Društvo
Inkorponrmno 14 fc brv v ari«
IMA v diiati ktbMu
Sedež: Frontenac, Mans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kanu
Podpreda.: PRANK AUQUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan*
Tajnik: JOHf! ČERNE, Box 4, Breezy liill, Mulherrv Kan*.
Blagajnik: FRANK STAR^lC.Box 245., Mulberry, Kaa*.
Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR. L. Box 38, Frontenac. K . n».
NADZORNIKI:
PONOftAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kaos.
ANTON KOTZMAN, Frontenao, Kana.
MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kama.
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo ed«a
Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku.
Vae denarne poeiljatve pa gl. blagajniku.
pi nobenega zatiranja. Le najpo
polnejša svoboda nazirjinj onto
goča neprestan napredek, ki je
življcnsko načelo družbe.
•
Wdno tičati />a pečjo, pri pipi
in kozarcu vina, to je ničvredna
obrt za ponosnega in inteligent
sam poseže in da de]a in se bori
nega moža. Njemu pristoja, <la
obenem njegovi najvišji cilji in
njegove družine.
Gibanja ne padajo z neba. tudi
IMwamczniki jih ne povzrooujejo,
gibanje mora temeljiti v na t uri
slvari. le potem j«- zmožno življe
nja, le jK>teni se lehko razvija.
•
Niso revolucionarji, ki delajo
revolucije, temveč vselej.in vedno
le reakcionarji. /e veliki tJo&the
je dejal Kekcrmannu. da so le
vlade krive, če prihajajo revolu
cije.
•
Velckapitalisti. ti so v resnici
revolucionarji, prekucuhi. Cim
več delajo ti £o«podje, čimbolj so |
delavni, kakor so danes delavni —
in delavni so gotovo — teiu ve? |
ustvarjajo socialnih demokra
tov.
•
t'im bolj s«' razvija meščanska
družba, tem ln>lj napreduje socia
lizem.
Ljudje so tunrjoči, institucije
so minljive. ljudstva žive dalje,
ljudstva se razvijajo.
Žena ima enako pravico kakor
moški za razvoj vseh svojih moči
in za udejstvovanje teh moči.
Oini je človek kakor moški.
•
Število žen, ki ntnrjo ali hirajo
vsled narodov, je vse večje nego
število mož. ki padejo ali so ra
njeni na bojišču.
Tudi najgenialnejšega moža je
porodila mati. od katere je prejel
dostikrat najboljše kar ima. S
kakšno pravico odrekate torej
ženi enakopravnost / možem?
•
Mož ima pravice, /ena dolžnosti.
•
Ce govorimo o enakosti vsega
.'•io\ eši v a, tedaj je ne7.ini.sel. da
hočemo oil te enakosti izključiti
polovico človeškega rodu.
I KAKO SI OHRANIMO ZDRAVE
IN TRDNE ZOBE?
\'a roditeljskem večeru I. mese
ne deške ljudske šole v Ljub
ljani predaval zobozdrav
nik dr. E. Bretl.
(Dalje.)
Od svoje mlečne dobe do 13 le
ta — takrat se menjajo zadnji
mlecnjaki se razvija in raste
otrok lahko naglo, kakor pozne
je v nobeni dobi več. Da otrok v
svojem razvoju ne zaostane, mora
se izdatno roditi in zato potrebu
je dobre zobe. Zanemarjeno mleč
no zobovje vpliva jako slabo na
razvoj čeljusti in na stalne zobe.
Dobro mlečno zobovje je prvi po
troj za zdrave in stalne zobe.
Največja kvara za naše zobe je
erniloba. Ker pa se z večjim uspe
hom branimo sovražnika, ako ga
poznamo, naj v kratkih besedah
razložim bistvo zobne gnilobe. Ka
kor pri mnogih boleznih, igrajo
tudi tukaj bakterije glavno ulo
go V vsaki ustni duplini je na
milijone raznovrstnih bakterij:
tu se počutijo izgbrno, toplota
jim ugaja, zini 1 slina, ostanki je- 1
<li itd.) jim tudi ne manjka. Po. 1
leg milijonov neškodljivih bakte- ;
rij s«* nahajajo v ustih tudi) take,
ki so \ staiiii povzročati smrt ono- |
»n« bolezni. Bacili da vice in jeti- 1
k<\ nadalje l>akt< rije. ki povzro
čajo pljučnico,; niso redka prikaz
ni v ustih. O pomenu vseh teh iz- j
pregovorimo še poznje. Tu nas za- j
nimajo v prvi vrsti one bakteri
je, ki povzročajo zohno gnilobo.
Kako vplivajo le bakterije na
.zobe? Xmjjosredno ne morejo ško
jditi zobovju ker je le to previe- 1
ceno / jelBmotrdniin emajlom.
I ri vsaki jedi obticc med zob
mi jedilni ostanki. Na te ostanke
'se bakterije najprvo »pravijo in
prov/gi:'e, da začno trniti. Pri tem
procesu gnitja jedij ae tvorijo ki
sline in te odv/riniejo zobnemu ^
emajlu vapnenea; s tem zadohi J
| cm« jI majhne razpoke, liaktcrije
j se tu v gnezdijo in nadaljujejo
! svoje pogubno delovanje, dokler
ne nastane na kakem mestu cmaj
la luknjica.
! ore j bakterije producirajo iz
jedilnib ostankov kisline in te u- i
ni«Mijejo naše zobovje. S tem spo- f
znanjem pa nam je že tudi dana i
pot, katero moramo iti, ako se ho
čemo / vgpehom boriti proti zobni j
gnilobi; mi moramo spraviti vse
bakterije iz naših ust ali pa mora- j
mo delovati na to. da ostane koli
kor mogoče malo jedilnih ostan
kov med našimi zobmi.
Davno pa je že dokazano, da
bakterij v ustih ne moremo popol i
noma uničiti, ker ne moremo ra
biti tako močnih razkužujoeih raz 1
topin, kakor bi jih bilo v ta na- j
men treba. Sieer pa to ni potreb
no, saj dokler ni v ustih jedilnih
ostankov, tudi bakterije ne mo- s
rejo zobciu škodovati. (*'e to upo
števamo. tudi razvidimo, v kakem
smislu je treba usta snažiti, da se
zabraiu razvoj zobne imilobe. Je
dro vse skrbi za usta in zobe ob
staja v tem. da po vsaki zavžiti
jedi vestno odstranimo vse ostan
ke izmed /ob in iz ust.
Kako pa dosežemo ta cilj? Tu
so nam razna sredstva na razpo
lago, kakor raznovrstne ustne vo
de, zobna krtačica, zobnik, zobni
ipr&Sek. Najprr-je pav bc*ed o ust
nih vodah.
Po prejšnjem je samoobsebi ja
®io, da je nespameten in neuspe
šen trud, ako si hoče kdo samo z
izplakovanjem /. ustno vodo obra
nit' zobovje. Seveda hočejo neka
teri fabrikantje s kričečimi anon
satni občinstvo preverili, da more
edino le ta ali ona ustna voda zo
be zdrave ohraniti. Najboljše ust
ne vode, ki jih dobimo v kupčiji,
nimajo razen osvežujočega učinka
nobene druge prednosti, kakor da
vsaj zobem ne škodujejo. ' toda
mnogo jih je naravnost Škodlji
vih. Strokovnjaki so preiskali
znanstvenim potom raznotere u.st
ne vode in se je dokazalo, da ne
prinaša nobena izmed njih po-,
sebne koristi.
Najboljšo in najcenejšo ustno
vodo dobiš, t"e vzame« čašo navad
ne vode in raztopiš v njej noževo
konico kuhinjske soli. Če pa hoče
kdo imeti šc hladilen okus, naj
dodcnc tej raztopini kapljico me- :
tinega olja
(Nadaljevanje.)
Dolžnost vsakega socialiita J«,
podpirati svoje časopisje. Agiti
rajte za "Proletarca". PridobiU
mu nova naročnike. i

Proletarec. [volume], September 23, 1913, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], September 23, 1913, Page 6, Image 6 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], September 23, 1913, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??