Proletarec. [volume], March 24, 1914, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
List ca koristi delav
•kr|*l|ud«iv». Delav
ci so opr«v|£«ni do
»•«H» kar pr.>ducira|o.
Thta paper n devoted
to the Iniereita of the
working class Work
er* »re entitled to all
what thev produce.
Slcv. (No.) 341.
ttWfM,. l-OOUdHUI nitllot l>»r «. HKI7 || 111* ;.<«i „((
*«thlr«to lil -i I <1»- »h« Ari of I'ontr.M »' Mtror ir 1 I«
Office: 4006 V*. 31. Str., Chicago.
'Delavci vseh dežela, združite se!"
Chicago, III., 24. marca March i 1914.
PA ZITEJ
na številko v oklepaju
ki se tinlta|a poleg va
šega naslova, ?rilepl|s
nen> apodal all
n» ovitku. Ako (342)
|e številka
ledni vam n prlhodn|o
številko našega llata po
teče naročnina. Hroil.
mo, ponovite |o tako|.
Leto (Vol.) IX.
Iz bakrenega okrožja.
Stavkokazi zapuščajo rudnike. Strajkarji trdni kador zmiraj.
"Miners' Mulletin"' z. tine IS t
m poroča i/ t'alumeta :
Zadnjo soboto in nedeljo so je
poslovilo oil Calumet \ 11 eel a Co.
dvesto stavkokaz.ov. V nedeljo sc
je \ seli dvesto skesancev odpelja
lo i/, bakrenega okrožja in preden
j.' vlak potegnil i/ ('alumeta, za
v pili so bivši skebje trikratni
"Živijo!" štrajkarjem. V lian
cockn se jim ji- pridružilo 30 "o<l-i
padoikov" iz Qiiinev rudnika, ki
so se tudi naveličali skebstva. Vče
raj je pokazalo hrbet <|uineyskim
bossom nadaljnih 40 stavkokazov
in en je se. tla jih odpade še veliko
ver te dni. V>i ti stavkokazi so
importiranci, ki čutijo, tla se bliža
spomlad in ki niso vajeni prebiti
lepe, i»ot ke dni pod zemljo in spa
ti /. oboroženo stražo za hrbtom.
Ako bodo skebje bežali v tej meri
naprej, bodo prej kot 1. maja vsi
rudniki prazni in družbe bodo pri
siljeno jame zapreti, če se nečejo
po<lati štrajkarjeni. Lahko je bilo'
dobiti importirane skehe po zimi,
ko je šla ljudem trda za delo po
drugih krajih, toda poleti bo teško
piipraviti nezavedne Turke, Sirce.
Ruse in Tartrre, da bi skebali v:
jamah, ko se bo odpiralo delo na
farmah in drugod. Nemogoče je
nadaljevati tudi s polovičnim de
lom v tukajšnih rudnikih v teh
razmerah.
Rudnik Mohawk No. 5, v kate j
se je nui'ilo nel.aj ' a
zadnjih par tednov ,je zopet zaprt.I
Mati Jones deportirana.
Staro ženico šiloma odpeljali v
Denver, toda ona podje
nazaj.
Denver. Colo. — lfi t. m. §§ vo-1
jaška banda na uka/. generala i
♦ 'na.scja odpeljala sivolaso mater
•luno* iz san-ra1;ialske bolnišnice
\ Trinidadu in jo privedla sem
kaj. Tu ,j>- bila izpuščena in rekli
s<> ji. da lahk" irre, kamor hoče,
samo nazaj v štrajkarsko okrožje
ni. Mati Jones, katera je h i ji v
zaporu \ bolnišnici od 12. januar-'
ja. jo bila odvedena potilKiua, da
ni nihil znal, kedaj in kam je
izginila. < > polnoči sta prišla k
nji v avtomobilu, na kar >.> jo
vrgli na vlak.
Ko je mati dospela v Denver,
poklical jo je guverner k sobi v
intervju. Stariea je šla in pove
dala iu par prav trorkih. Rekla
je guvernerju, da je on odgovo
ren za njeni dolgotrajni zapor, ka
ki>r tudi za mnoga druga barbar
stva v južnem Coloradu. Dalje je i
i-* kla. da pojde takoj nazaj v Tri-1
nidnd, čeprav jo zopet zapro.
"Ne guverner, no predsednik,
niti nihče na svetu me ne Diore
prisiliti, da l»i ne šla, kamor ho
čem in dokler h ni živa, se ne
podam ■ ..jašlceiiiii despotizinu."
je rekla guvernerju mati Joncs.
lijjverner je odvrnil, da bo vse
dobro, če ne bo " huj-skala'"
strajkarjev. .Mati jJoncs izjavlja,
da pojile naraviiost med štrajkar
je v t r inidadsko š torii išče. kjer
bo odprla m>1i> /a mladino premo
ga iev in mtvdiišala /• ne, ter
ifftški» v boju /uper ii<°anst\(| in
pri inogarskiii kraljev.
Iloraee N. Hawkins. iklvetnik
i . i/javlja, da so mater Jones
i/pi.||ili /ato. ker •« • se bali sit
no-:! pred \ rhovnmi so li-čem.
k.i" <>: 'i ona ape!>a'a za svojo
nprost itei \
iVrilii arska lunula je utijkiiila'
svojo grožnjo. da bi tičinila vsa
-••torišča š|rajkaije\ in zadnje i
,'iisrnala. St raj kar j i so ponovno,
i »ustavili razdrte šotore v Forbe
mi in boj se nadaljnje z vso od
ločnostjo.
U« t družba in- moro dobiti toliko
skebov, da lii so delo izplavalo
Družbe sicer vpijejo po svojih
easopisih, «!a imajo dovolj dcla\
t-<-v na razpolago, ampak dejstvo
je tukaj. «la noben rudnik, kjer
je najvf skebov, tu- dela s polnim
parom.
Shodi in obhodi štrajkarjev so
višt> vsako nedeljo. Zadnjo nede
ljo je l>il shod v Ahmeeku. Dvo
rana j> bila natlačeno polna, Var
zopet doka/uje, d« prevladuje
med štrajkarji isti ogenj navdu
šenja za hoj, kakor prvi dan stav
ke, brez ozira na to, da traja hoj
že osem mesecev.
.John ITnhta, kateri je obdolžil
tii štrajkarje umora skebov v
Paiiitsdale, jt pri prvem zasliša
tiju pred sodnikom Eiehkernoin v
Hanoocku, priznal, da je bil silno
jezen nad eelo unijo v South llan
ge in dalje je priznal, da sta mu
oba okrožna pravdnika. I.ukas in
Nichols, obljubila "lahko kazen"
naredi "izpoved" o umoru
IV.veda! j>' tudi. tla je poneveril
*115 linijskega denarja. Obdolže
iii štrajkarji še niso bili zaslišani.
Dva slovenska stavkokaza,
duhu Novak in John Vidoš, sta
zadnji teden zadobila teške teles
ne poškodbe v rudnikih.
Za nadaljna poročila 111 zani
mivosti iz štrajkarskega okrožja
Michi^ariU glej "Pivua s.raj"
karjev.")
IZBOLJŠANJE PAKETNE
POŠTE
i i i-iK-ra! ti i poštar Hurhson v
Washington!! jo 1t. m. izdal no
ve odredite glede pakrtiif pošte
par<*el post , ki ponnnijo velik
korak naprej za paketni pošiljat
vi in nov udarec /a «'ksprwme
fim/lte. Po tej i «lredbi se zamo
re si daj poslati po pošti* \ prvih
»Iveli zonah 1 t milj daljav«- ze
lenjava. sadje, zaklana in osna
žeiia kiiretina. jajca, maslo in
ostali farmerski pridelki v zabo
jih od "Jo do 50 funtov. Zaboji ><>
lahko iste kakovosti kakor so do
zdaj šli po oksprcsti. '/.i\ preva
žanje teh zabojev je pošta o«lre
dila posebne vozove kakoršnt*
imajo ekspri-sne družbe. Take po
šiljat ve bodo veliko ceneje kot
pa 11* ekspresu. (ieiieralni poštar
ie tudi dovolil, da se lahko z vsa
kim zavojem, oziroma v zavoju
pošlje tudi pismo, toda poštnino
je treba plačati za oboje.
I>a ho uaketna pošta p'časi to
da .sigurno zaplenila vse ekspres
ne družbe je razvidno iz dejstva,
da je 1'nited States Kxpress ('o.,
mogočna korporaeija. pred par
tedni naznanila po svojih direk
torjih v New Vorku razpust. I »i
rektorji so namreč izjavili, da je
dividenda več nemotr ča. Tako je
stric Sam v enem samem letu nni
čil mogočno ••kspresno družho. a
ostale sledijo. \i čuda. da kapita
listi rohnijo, da Zedinjene držav«
vedno holj padajo v socializem.
Ampak to šc ni socializem.
V Gees temu en d ti \ Nunčiji
niso smirutri <nl 21. mandatov \
itii ši iiiiskei i pi >'dscdiiišk<>m kol«'
g:ju pridobili niti enega, ker iim
ra vsak volilec po ohčinsk«ni .sta
tutu vplačati r.l» mark \ meščan
ski fond. poleg mi ra pa še naj
manj r«| 1'Jiift mark plačati davka.
Sodrugi so po končanih volitvaii
sklicali shod, na katerem mi spi « -
jeli predlog, da se bojkotira vse
trgovine V < ieost einiiemlil in sc kil
pu jejo potrebščine v bližnjem
Hrcmerhavenn Tako se hoče na
praviti pritisek na občinski za
stop. da spremeni volilno pravico.
POLOŽAJ V MEKSIKI VILLA
ZOPET ZMAGUJE.
<i• a«-»;• I Villa, vodja rebelne
armade v severni Meksiki, je 20.
• m. potolkel lluertine eete v bli
[ /.ini Torreona in imenovano mesto
ji najbi. /.• \ hjejjovih rokah. V
'bilki j. |>a«il<> l<i(j fideraleev in
samo «lva rebels. Villa ima 12.0(H)
j mož. med t fin ko imajo nasprotni
ki komaj *00(1 vojakov proti nje
mu.
1/ Washington« poročajo, da je
inn I .Voltu l.iud, predsednikov
I odposlanec, zadnje dni konferen
co z zastopniki liuerte v Vera
Cruz Ilueita se je že toliko onieli
eal, <la -daj resno namerava od
stopiti od pri'dsednistva Njegov
asb-lnik l>o .lose Uojas, kateri je
zdaj minister za zunanje zadeve v
11 ne il i 11<-m kabinetu. I.ind. ki za
stopa mnenje predsednika Wilso
na. j.' baje zadovoljen z Kojasom
Ilueita bo prevzel vodstvo nad
armado v boju proti Villi, kadar
odstopi predsedništvo Hojas bo
predsedoval le tako dolgo, dokler
se ne vtše zopet volitve za stalne
ga predsednika.
Ilueita je pred par dnevi uka
zal ustreliti 14') vojakov iz svoje
armade, ki so bili na sumu, da
simpatizirajo / rebeli. Kljub temu
pa federalei v manjem in večjem
številu uhajajo v vrste konstitu
eionalistov.
ZELEZNICA V ALASKI
I*'eijseilir k Wilson je podpisal
zakonsko . miovo za vladno želez
iiie i \ Alaski iisnma določa. <la
j»ie< 1 s. •» 111 i k dovoli !."i milionov do
larjev za zgradim tiso."- milj /elez
ibii'e v vernem delu Alaske. kjer
| um vlada bogate žile premoga.
•S konstiiikei.io 1» do menda priče
j I: poleti
demokrati proti odpravi
OTROŠKEGA DELA
WjisliinKton, l>. < lv t. m !
je i'^i>ii/< iilati\ini zboruica zavr i
iila pf'illojjo za odpravo otroške ,
na drla |'(mI 1 I lrtom. 1'redlojfo
je stavil proirresist Kell.v iz. l*a
kot pcdatek k predlogi za prepo
! »t il imoortiiaiM ira lilajja izdela-j
I uegflj v kaznilnicah. Demokrat je, i
<i vladajo z. veliko večino v kon !
.'icsu. so >.■ zvijali na vse načine. j
<la bi preprečili glasovanj« o Ki l
11vevem dodatku, toila niso so 1110
| .rli izvili In rezultat je bil. <ia sol
' demokrat jr z >" glasovi nadgla
ivali nasprotniki in tako poka
zali delavskemu svetil, da lir ma
rajo osvoboditi otrok iz nirzdne
sti/.aOs;i Zanimiva j« bila debat;:,
ko so s.- demokrat je, repuhlikan
«•' in pro«r. si.sti kregali. kdo da
1 ima bo!> -,111 za d< lavca Krpre i
/rntant K< !I\ iz. Michigana j«' oči- |
tal ili-mokrat0111. da protežirajo 1
kapitaliste \ (icorgiji. kjer dela-i
jo otroci m. <| l«i in l'J letom. Na
to je odgovoril Howard iz <Jeor
gije, da Kol ley naj bo kar tiho,
ik»-r ravno M iehigan sedaj najbolj
| smrdi po zločinih izvršenih nad
id lavei štrajk v bakrenem o
I ki 07.ju .
ZADEVA GLEDE KOŠCAKA.
Sod mi: /.■ r vre i./ Keiioshe, j
\\ is. fiain piše :
George Kosca k. o katerem .ste;
poročali \ " l*roletarcnni Slo
venec, ampak Hrvat, kar pa na
stvari n. ■ ni- spiviiieui Delavstvo
v Ketioslii ji- pozorno sledilo nje
govemu procesu in je silno raz
■ iirjei. zara<li kriviee. katera se
ni 1 /od: V kratkem bomo poro
čali o čeli stvari bolj natančno in
pojasnili marsikaj, kako nezasli
šano znajo kapitalisti mučiti ubo
l'i delavec.
Majniška izdaja.
Proletarjat vsega sveta so pripravlja, da ponovi tradicijonalno
manifestacij* prveua nuijnika, v kateri je izražena edinost misli in
ciljev, ki ira oživlja in vodi \ vidikom boju za pravico. Prvi maj
nik je praznik dola; je dan, ko ponovi delavstvo svojo zahteve po
osvoboditvi dola iz težkih spon kapitalizma, po združenju vseli dru
žabnih razredov v en «am razred svobodnih delavcev, po svobodi,
miru in ljubezni, ki naj nadomestijo suženjstvo, zavist in sovraštvo.
I)a trnli mi slovenski delavci v Ameriki, kolikor nam razmere
dopuščajo, praznujemo in povečamo ta dan, si stojo uredništvo v
dolžnost izdati " 1'rolotarea" — kakor zadnjih par let som — v
povečani slavnostni obliki, in to če bo le mogoče najmanj na*16tih
straneh.
Ta številka izide 28. aprila. Uredništvo bo v tem ozira storilo
v.y, da ho gradivo te slavnostno številke najboljše za propagando
razrodue zavednosti med slovenskimi delavci v Ameriki.
1'redništvo in upravništvo bo izvršilo svoj del temeljito. Drugi
del — agitacija za razpečavanje te slavnostno izdajo — pa pre
puščamo našim sodrugom po naaelhinaii. Kdor je za vstajenje pro
letarjata iz industrijelne sužnosti. kdor je za boljšo bodočnost svo-1
jili otrok, tisti pojdi* gotovo na delo .73 majniško slavnostno izdajo |
" Proletarea". kateri naj izide najmanje
V 16.000 IZTISIH
Sodrugi. mi ne izdajamo slavnostnih izdaj za Božič in Veliko
noč. Zapomnite si dobro, da ta ilva praznika sta postala simbol
suženjstva. Edini delavski praznik in simbol vstajenja proletarcev
- j. PRVI MAJ !
Prvi maj je delavski praznik, katerega so proklamirali delavci
sami. Tega praznika ne dobite v nobenem koledarju ali praktiki.
Enostavno zato, ker ni všeč kapitalistom, kraljem, cesarjem, pape
žem in drugim ljudskim zajednoem. Delavci, najlepšo bodete praz
n -vali VAS PRAZNIK, ako ta dan porabite za affitaeijo "Proletar
ea"'. \* vsako večjo slovensko naselbino mora najmanj 1000 iztisov
Cene so sledeče;
10 iztisov 45c; 2f> iztisov $1: nO iztisov $1 S5; T*> iztisov $2.50;
100 iztiso>v 2">: 200 iztisov $.Yri0; ''00 iztisov »> («» piii izti<sov
š 1 (> (K t; .",00 iztisov Ml HO; 1000 iztisov $19.00.
Izpolnite ta kupon, ter pošljite nam!
UPRAVNIŠTVU "PROLETARCA", 2140 Blue Island Ave.
rmcAcso, ill.
S drugi: Pošiljanj $ za iztisov
Majske številke " Proletarca
Ime
Naslov
Ropot z orožjem na Irskem.
V Angliji preti civilna vojna rasli irskega "home rule".
I/ Angleškega prihajajo senzač-1
in- vesti Na irskem otoku se pri-!
pravljajo za ki volit je. Znano je, I
da '/.*■ \.e let zahtevajo katoliški,
Irei po«! vodstvom Johna Red- J
inonda v Dublinu takozvani >
"home rule" ali samoupravo za j
celi iisUi otok. To pomeni, da hi I
l»ili Irei v domačih zadevah ne
odvisni od angleške vlade, <la bi
imeli svoj parlament v Dublinu
itd. Temu se pa silno protivijo
protestant je ki bivajo v severnem
delu otoka in njih središče je i
Belfast Angleški parlament je že
dvakrat sprejel predlogo za
home rule, dočim je zbornica
lordov predlogo vsakikrat zavrni-j
la. Ako pa nižja zbornica sprejme:
predlogo v tretjič, tedaj postane
pravoinočna brez ozira na lorde.
Lord Carson je zadnji petek sta-(
vil v zbornici predlogo za konce-1
m je, da bi bil namreč Clstcr (tako
m- zove severna pokrajina Trsko,
kjer se protivijo samoupravi) iz
vzet i/ '"home rub'" in še nadalje;
podložen le londonskemu parla
mentu. ne pa vladi v Dublinu.!
• 'arson in njegovi pristaši namreč j
vtemel ju jejo, da bi se irskim pro i
testantom v 1'lsteru godila velika1,
krivica, ako bi prišli pod kontrolo I
katoliške vlade v Dublinu. kjer bi
bil l ister vedno v manjšini, ker:
katoličanov je skoraj trikrat yč
kot pa ristereev na Irskem. Nižja
Kzbovnica je pa to predlogo za
vrgla in s tem pokazala, da bo
brez dvoma še v tretjič sprejet
"home rule" za celo Irsko.
Tedaj je pa počilo. Carson je
takoj zapustil zbornico in se od
p< Ijal domov v Belfast izjavlja
joč, da odslej bo Ulster nastopil
proti "hotne rule" z orožjem.
Znano je, da vodje v T'lsteru pri
bližno že eno leto organizirajo
brambovce in jih vadijo v orožju.
Angleška vlada je dobro znala za
te priprave, loda vzela je vse sku
paj za burko. Ali stvar je pa sedaj
več kot resna. Zadnje vesti go-j
vore, da ima lord Carson okrog
Erjavec bo dobil novo
obravnavo.
Vrhovno »odit,če odredilo ponov
no zaslišanje obsojenca. Ve
liko upanje, da bo re
šen vislic.
Iz. (iroeiiburira. I'a . smo dobili I
/Hlllljo S l»« • t«» sledečo Veselo vo.st i
glede znanega iiii Ninrt > hsojeiie
ira rojaka Erjavca:
■'( ><l \«1 n i k Mena <'. Ogdcn je
/masral prod vrhovnim sodiščem
v svojem bojli za ivšitc\ Joe Er
javca smrtne kazni radi umora
Matlia 1'etka. Prihodnji četrtek
!>i imel 1'iti Erjav tbcšcn.
Vrhovno državno sodišče v 1'lii
ladelphiji je zaslišalo zadevo \
d ildeljek in drugi dan je bil .Mr.
i »trden brzojavno obveščen, da
mora krajevno sodišče po nalogu
vrhovnega sodišča vzeti Erjav
čev slučaj š,. enkrat \ pretres.
Kakor stvar zdaj stoji, bo .sod
nik I. \V I)ot \ \ (!t i etishurgu \
par dne-l zasli-.il eelo zadevo in
pri pri!.i;i bo odvetfik ' tgdeii za
hteva! novo oKrauiavo A|<o
tu i to posreči, da dobi li >vo ob
■ a v na\ " in veli ho upati .j« je. da
'i tedni bo imel Erjavec zopet
• i i T k' i.) s. s \ i si m«. \" pet i-'
iji na v iovno sodišče je navede
no, dn <ul časa prve obravnavi
li ;i z.'lg'i''Oflil-t''«'o I ivo i \ idelieo.
da je \ IVtko\ umor z.apletena» še j
ena oseba n da Erjavec ni glavni
krivce.
T ji prvi slnčii.i v zgodovini
\V. stnioteland countija, da je ob
sojenec okrivi jen umora dobil po
novno zaslišanje pred sodnikom
Stvar se je torej dobro zasuka- i
I (K i.OOO mož opremljenih z orož
j«m in \ st-mi potrebščinami, s ka
t i-i i m i lin vodil krvavi boj proti
"home rule". Aristokratju v
rist. ru so tuili darovali pet niilio
iiov dolarjev /.a vojne potrebščine
in za oskrbo ranjencev, ki bodo
padli v vojni.
Vojno ministrstvo v Londonu je
v soboto naglo sklenilo poslati
vojne ladije v irske Inke in dolo
čilo je, da odpremi okrog 10.000
vojakov na severno Irsko v prvi
sili. Stalno vojaštvo v Dublinu je
dobilo naloir, <la odpotuje v Ulster.
Vojaštvo \ risterju je nezaneslji
vo V petek in soboto je resigni
ralo okrog 200 častnikov na
Irskem izjavljajoč, da ne marajo
voditi čet nad svoje rojake in pri
jatelje. Dva regimenta v Dorset -
shire sta dobila povelje, da se
umakneta iz 1'lstera in tedaj sta
se oba regimenta uprla ter se pri
družila braml oveem v Vlsteru. Ta
novica je silno razburila vlado v
Londonu. V soboto je kralj po
zval člane kabinete na posvetova
nje v palačo Buckingham. Vlada
namerava z železno silo zatreti
upor v I"Islcru in baje je že izdano
zaporno povelje proti dvesto vo
ditelj. ji' punta. Nemir na Irskerv
je našel odmev celo v Londonu. V
soboto zvečer je silna množica
sinipati/.antov lorda Oarsona de
monstrirala pred kraljevo palačo
i>i groril" ministrom, ki so zboro
vali pri kralju. Močna četa polica
jev in vojakov je stražila palačo.
Položaj je torej kritičen, diha
nje v risteru bo še te dni doživelo
ali veliki fiasko, ali pa Izzove ci
vilno vojno, krvolitje. Karakter
te revolucije je v svojem korenu
— kakor povedano — verski in
meščanski. Velika večina angle
ških lordov in aristokratov pod
pira Carsona proti "home rule"
Irsko delavstvo, ki bo najbrž naj
več trpelo v tem konfliktu, nima
od ti- cele Komedije niti najmanj
šega dobička.
la. Mi smo ves ra> trdno upali, da
1h» nesrečni Erjavce rešen sra
motne smrti na vešalib. kljub te
mu. da >e board of pardons" šti
rikrat /a v rn i I pomiloščenje in da
so niiiosri obupali, češ da je že vse
i/i;ul»liei)o. (Juverner Teuner je
osemkrat preložil eksekueijo in
rekli smo že in še danes rečemo,
da l'iiverner ima dobre vzroke /a
!•>. Sodni ir i in prijatelji, ki so pri
spevali \ obrambo Krjavea. so
laliko veseli, da ni«<» dali zastonj
in iio >e treba prispevati, bodo
/ veseljem tudi še dali
Naprej za ohranitev življenja
•1 e Krjavett!
— Andrew Carnegie, kralj je
kla. izjavlja: Čas prinaja. ko bo
do elovekol j 11 b i napravili posta
* * • - "fl katerih bodo prodajali živ
l.i« n»ke potrCliM'itli' in premog /a
lastno ceno. da bodo siraiiiaki ic
^"iii visnkili r- n.
Ideal Cnrilfuieja Ves sv« t Milj
i' stan. ubožnica. \ kntei i na
par milpHnrjcv <>; ra\ !.:.i d«'.i Os
krbnika airoinnkftv
— V senatu se i.' dognalo. da
mora stric Sam < nkrat toliko
plačati /a prevoz pošte kakor eks
presne družbe Najpametnejše bi
Itilo p državni tud; zelezniee, da
»i- takemu odt riis'vn v ><■ M po
sameznikom naprav i konee
Portugal St raj leznieat
i• \ ji- vdusen v krvi. Republikan
ski mogotei <<> ravnotako divjali
napram štrajkajočim železničar
j« m. kakor Kotim t ti njegovi pod
n pni k i v Južni Afriki "l> času
zadnjega sploSncira štrajka.