Proletarec. [volume], March 24, 1914, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC
LIST ZA INTKKfcSK DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
— I.utmk in —
Jugoslotanska delavska tiskoma družba
i Chicago. Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.1)0 za celo
leto. $1.00 za pol I« ta. Za Evrof o
$2.6» u ceio lelUi $i.2w »<» i»>! leta.
Oglasi po dogovoru. Pri sprt mrm; t
je poleg novega naznaniti
tudi Stari nasi,t.
Glciilo ilov«nikf orianiiaciit Ju«o«l.
— socialistične iveit v Ameriki. —
V«e pritožbe glede nerednega pošiljanja
lista in drugih nerednoati, je pošiljali
predsedniku družbe
Pr. Podlipcu, 50J9 W. 25. PI. Cicero, III.
PROLETARIAN
Owned And published every Tucad .y by
South Slavic Workmen's Pubishing Corrpsay
C» icasc. IIMnois
Subscription rati -: I'nited States ai t!
Canada, S'J.< <> a year. $1.1 o for ha
year. Forcipn c< imlri< s #2.60 a year,
»1.25 for l.Hit* year.
Advertising / .it, t m agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
«00«; W 31. >TFFFT CHICAGO It I.INOIS.
Telephone: LAWNDALE 9677
TATVINA V OBRAMBO PO
STENJA
/•_' < 11 in -.• jc ntka.i never jet ne
ga nekaj, kar m v u&vadi v ka
pitalist ičneni svetu.
ffivd MxiniHiiu M. I. MoKinle
V. m \ Cliicagi je .stala 14. t. in.
štinindvajseth tna deklica Mar
irari'ta McManus. Obtožen* je bi
la, iia jc ukradla v Marshall-Fit 1
ilovi prodajalni $50. Ta i»r<.«lajal
iliea §| milionatsko podjctj.-, ki
je znano po celi Ameriki. Deklica
.!«• revna, Inez j§|ariš«n u >i;rl>ni
kov. Dobila ,i>' shizi|® \ omenjeni
prodajalni m mili liarji ^,i ;j pla
vali pet (lolaijt'\ na tedi-ii (Joznt -
je s" i; plačo /vi-ali iia šest in
kontno na -e.lem dOMjtrj, v. s t. h,i
Ocdmimi dol«i\ji jc «1« k 1.. i .! •»
vala braim in stanm an.p . obleko
in vse ilnitrc utvari, ki n obhod
n DOtrelm.- .i /ivlji-njf. Ostalo
ni ni<". da hi litsl.i v banko« ostalo
ni nir- za kako zabav« ali du3o>
ni v/itek. Dekle j- hoj« \alo kimi'i
hoi z ji obstanek. hoj za j|blo eksi
stenco.
Ni ki uii dn«' ,;i' pa prišl i :i i/;i
1'ri'ba ji bilo tlcnarja. a ni <4| In
lo. N jen«- Mijateljic.' .. Njune ve
like reve, <la hi ii bile posodile.
Kaj jc bilo storiti ' Xa eni strani je
bila skušnjava. katero pozna h
ilekle. ki jc samo na svetu. Ta
skušnjava ji jc govorila, da se naj
poda na široko Cesto, po katrttf
h di tisoče p roleta rskili deklet in
••po strani" dobi dovolj denar
ja . N'a druiri at rani j.- pa bil
denar \ Marshall-Fieldo\ i proda
jalni. » kateRni je imela opraviti
Margareta McMunus je pa cenila
svoj« delpiško poštenje bolj kot
vse na svetu — zato j« izbrala
zadnjo pot. Vzela je denar, plača
la <1 l«r in ni več prišla na delo.
To je bilo v septembru 1012.
Milionar.skj} prodajalna ni po
grešala dekleta, toda pogrešala je
$50. In najela je zato detektivov.
Miargareta je bila prijeta, gnana
pred sodišče in 14 t. m. je bila
obravnava. Njeni bivši delodaja
lci so prignali tropo prič in tolpo
zvitih advokatov. Deklica je bila
sama z enim zagovornikom. Priče
so bile nepotrebne. Margafjta je
priznala, da je vzela denar. Kila
je sama svoja priča. Povedala je
kratko toda pretresljivo povest o
boju za obstanek, o boju za pošte
nje. Ni imela niMxigar. ni imela
kre«lita. Ni imela ničesar, da bi
zastavila ali prodala razen svo
je telo. Tega pa ni hotela proda
ti za nobeno ceno. Tljtrasti denar
je bila za njo najbolj poštena pot.
Končno je bil gof|r pred poro
to. Tožniki so podnealj star, star
argument | zob za zob, oko za oko
star. plesnjiv argument, ki je
v veljavi že od časov < čaka Moj
zesa .
Njen zagovornik John D.
Farrell pa ni govrffiH kot advo
kat, temveč kot človek. Prezrl je
zakon, flovoril je o zakonu srca in
pameti. Rekel je porotnikom, da
naj sodijo, dali leži krivda samo
na deklici ali na Marshall -Fieldo
vi prodajalni, katera je delavki
plačala manj kot je pa treba za
dostojno življenje. In Marshall
Field. ki jc iz deklice naredil ta
tu. zahteva zdaj, da mora ona v
ječo radi zločina, za katerega je
moralno on odgovoren.
Porotniki so poslušali ill — ini
•slili. In ruzsodili so, • la Margare
ta McManus ni kriva! Kil« je o
proščena.
To je tisto iiovrjetno nevsak
danji*. Tatovim* so vsakdanja reč
•nikar ohsti ji tatinski, zločinski
družabni rini. Ali dejatvo, da je
porota spoznala, da j«' delavka v
i. a. slučaju pošteno ravnala, ker
je vzela denar le radi tejra, da je
obvarovala svojo dekliško east,
svoj moralni ponos tla je poro
ta obsodila milioitarje, da so oni
krivi zločina, ker ne dajo delav
kam poštene eksistence da je
porota priznala, da so gospodar
ske razmere krive takiii m enakih
zbeinov, ne pa posamezne zrt've
to je vredno, da se zabeleži In
i zato pišemo članek.
I Vaš namen ni. ila l»i zdaj pri
poročali delavcem is delavkam z
beraškami plačami. da naj krade
jo po vzgledu omenjene deklice.
' Kajti to bi bil<> od nas uro/
m nemoralno! To bi bi|< proti
.staremu zakonu, etiki, "ožji zapo
| \ •«i i in proti ilruuiiii takim nareil
! bm in i-p tii «.«■ tudi primeril še
lak siueaj. je veliko vprašanje.
•, '>i zopet sodili prevdarni Ijud
■ / možgani \ alavi kakor so v
•I -.tin M; rirari t■ MeMamis. Ta
i porotniki m» danes retlki.
Sp štujemo pravico. 1; j.-r* j
■ •ra > i<-;i l.juliin.o in. bi iiiimo in
i 'rimo >1 ■ /a njo! To la. Kjer se
5<*mi pod plašeem lieetucrske prn
I viee iforo.stastna krivica dol /
njo. pa naj jo je dal Mojzes, kralj,
c *;ir ali kapitalistom prodani za
■ »on kovač' l a-s prihaja. ko bo
i .mi \ olju i.|inl>t va, \ ulja \«
i n\ olja T • • | »t«» h i- d>-la\skc ma
st-. Mil i kilt«'! l» «.(• itillll s \ ' ' 1 Hu
ll (I zakona " ni \ uit' mi j>i ;i\ i
i-i i».m' ii a j« najv«v a In :m|e!
- * . t.i' vina. i «i|>, um":' •»ti
ll lllliloili I". 111 -alliK ; >'.
vsake ku.'iii. •• nr. • n.t -t <»j >a.|o
jural;i. ii. zmr'-a i m • • •.■ u ■ • '
AKROBATSKO PREPRIČANJE
Meščansko časopisje v Italiji
se sedaj inn i»o bavi /. govorom
i pro'esorja A ■ ' ra l.abriole po
rslaii(-a /a NYapolj. .•> kati-riiu j>
j pred kratkem /.agovorjal \ zbor
nici italijansko pustolovščino v
Afriki. Labriola je trdil, <la je bi
la usvojiti \ Tripolitanjc p tr-bna
/a polt it-'n razvoj Italije.
Xe liilo In vredno omeniti tega
dejstva. ako !>i l,al>riola in bil
pri-il osiniiiii li ti /-lan socialistične
.-trank«'. Ko jc zapustil stranko,
jje liajpi'vo postal sindikalist, na
t ji- /atfovarjal prosto trgovino,
potem ni■ ie spremenil a /airovor
nika obrambne eolnine in \ jami
at.in lanskoira leta je prosil /a
vstop v stranko Kn je zastop
stranke iz v ••• i • • 1 /a kameleonsko
prepričanje l.abriole. .je pri poro
ril sekciji \ N'eap I ju. da naj ira
tie sprejme.
Itnr/oa/ni listi sedaj klobasajo,
• la socialistična stranka m- trpi
"samostojne inteligence v svo
jih vrstah, liuržoaziji in vsem ti
stim. ki izsesavajo ljudstvo poti
eno ali ilruiro pretvezo. !>i ugajalo,
: ako hi stranka take nglerje in
kameleone, ki vsaki dan menjajo
svoje prepričanje, imela v svoji
sredi, ker jili lahko izkoristijo v
svoje nečedne namene.
Tudi po našem mnenju nima ni
iiee k a.i iskati v socialistični .stran
ki. ki vsaki dan menja svoje pre
pričanje; ne vpošteva zaključkov
socialističnih kongresov, ki so iz
raz vseh socialistov, se ne pokora
va zastopu socialistične organiza
cije, ki je bil izvoljen potom sploš
nega glasovanja; ne vpošteva so
cialističnega programa; povzdigu
je svojo neznatno osebico v meš
čanskih listih, ki so se sami sebe
proglaili delavskim, dasiravno je
vebina takih listov glede sociali
stičnih ciljev in načel tako zme
šana kakor godla. Takih •"would
I« " sodnikov ne potrebuje socia
1'stii'nn stranka, ker .se udinjajo
tistemu, ki hvali njih slabo žabe
Ijeno kašo o socializmu. Taki
"'would be" sodrugi spadajo v
bnržonzne krfgc demokrate,
republikance, progresiste in pro
Ihibicion'istc. Zato imajo prav. da
se oklepajo huržoa/nih listov, ka
terih lastniki so jih prekrstili po
»roji volji v delavske, katerih ni
še nobena delavska organizacija
do danes pr< glasila na svojih zbo
rovanjih za delavske in socialistic
ne. T je spadajo Labriola e tutti
quanti "would be" socialisti, pa
naj bodo katerekoli narodnosti.
Vsak "would be" socialist je ra
Ikrana v socialistični stranki, zato
| j«- h lj>c. <la sam zapusti stranko,
! U»t »rojalislej ga gotovo v rž«-j o
sodriixi nje. ko spoznajo njcjro
vii nic.šetarsko ilelo 111 j»«»\ /«1 i^r«»va
iiji* svoji- neznatno . sehiee jiail
vsemi sodrujri: zaključki stianki
nili zborovanj, sklopi okrajnih in
•rhevniii zaslonov, kakor tudi nad
sklepi svojega lastnica kluba.
Taki "wniikl bi* sodnici naj
ustanovi* svojo stranko ž, n^lci
ji*v in kameleonov, o soc alistični
stranki in eiljih in načelili soealiz
uia naj |>a lopo molči-, ker ne po
I znajo socialistične organizacije,
šo i liku manj pa cilje mi načela
socializma, ker jim mni.ika čil!
I tlo prostovoljne discipline, ki j«'
udejstvena v socializmu, in ni v
ii j iti najmanjše iskrice solidarno
st i.
NASE ŽIVLJENJE IN NAŠ
IDEAL.
A!i naj v«ded naših idealov na
>c življenje izgubimo' K.m je na
ileal ' Nil- ideal je <•,. ali/cin.
»kupno proi/.xajanje in t ž.ivanjc
imetek na zemlji, k .i • i bo našel1
, \ sa U sv \! L'Hiotno m ii*;š v no za
dovoljstvo. k.;« i lic« vlada o brat
'sivo m pravica: krni •'r. • inniini
paeija lelavskeira rnzfeda
Kadai govorimo o na-' ni idea
In. imamo v mislili čas i •* ne bo
. U• ■ i i- < v a'ccv in i/ • š.-mub,
,.,i Imi \ • - n\ et domovii a tidstva.
U i • -1 ne bo uboštva a m ; *ji k vsega
\ ob'lju /ji vse. ne podrtih tia.il
/a ene 'ii ni* inilos nn . to tiranije
in m- krivice, ko ho \ I.. lal mir
nn sto vojske, kn bo pro/vajanj«
/:i pot r. 'm m« -'«• pro' !a. ki. m In,
1 ju.lst " pnduJ • v alo l.i Kn \ 11
loi-i m! *, jih il.ijf naš» mati na
i i vil, k.p*r 1 >«1 > ladalo n-vim'no /a
.lovni j»t\ n |'i a v a s ' i'
n. »r-;t t nI<< «-i \ 11 -
I'i. < . kur iiiiiiiiijcii.ii n.in liii a'
Na <;■ i .-a .>i< al . Mukrat
i>■ rabimo. • i,i ni« i <!a i • »tnio <!<•
• i- .1 I i lili' <11 na-, deal Ili r
n I )||i j pri v rat , 111.• ali/.iiut
morda . '• kakoi >i >_m n: dhi <>
C \ • n lar i r.-lia priznat i ii' jst \
<ia .;<• kapitali/.. iii a / \«...
•*\ >. j<> l»l 11 ' it 1II <>> t jl>. / \MI N\ ,ljl| >
i' • n ni i iiini'ila umrj. ino y, j
' i i. !>!•.! ii i a j*> i.l'in .
Kaj sin, i i trn. .t .i /t. lji n
a
I >olo. „1 t | 'l.pnje, , a loM. |/m n-'«
in■ r"ki- iii • • ■>. i > > i •-1 >: a ii« i mi'-'
iii i i» '/ill J.-, liii'i in- lia.ii' . /.a
lost jo hi!a iihn in.-so m 11 pi j n
,!•• naia pija.-a.
Ko! socialist i \ i-asi , p<> ..bit
la stop.'!in.i \ mi k iaii lili/ m r:-«> • a.
vsak ilan bližje koncu našega iiv
i .j i n.ja I *: • \ muh zapod.-n i'1 %
tej zapo&lenost i pozabljati •>
I'a p»v ii: pt.spxiiutt > \ - i.
•"-•mi <i .'iii utr.»'ii."-ii. ki m
nudij" y.w an.i >!•. ii". kakiT n <•
r.-Hlo i«i /nami.
Dobro; ■> to in soglašamo T" ia
ka j na i nan |>a Osreeiiji v sedanji
družbiJ
Dom Vfi-ina na> n i ill* !"
ma. ampak stanuje \ nnjetii baj
tah : kil r pa v rvMiiri tol.ko
srečen, .la inia svojo hišo, nf i'io
r.' v/ivati nopolno /a<lnvo|jst\" in
sreoo. dokler vapjilrajo naši l>iat
j.' delavci i/ fl'aja \ kra bee/
kruha in strelu
Literatura Kj<- jo na>a !'.»•
ratnra ' I/.von par uiojstrsk.h iel
iz/a revolucinHtinih tlob. in pa tu
kaj kasnejše literature ;/ ft ve
.ialr.o rcVoIpeij". nimamo • i
Drama'* Ta je mrtva Danes
| ii.- i Krajo lia odrih vep i/ resi
nevra življenja. Vse je hinavsko in
'zato postaja zavednemu sff|ial:<iln
zoprno. \"j. na pokvarjenost di ln
je iinii-u joee na vsako umetnost m
i niš." a oh nji živeče in . d prte duše
!>re/ užitka iu zadovoljstva.
1 met post ' Nekaj vabljivi in
j učinkujoče umetnosti jo. Ali |i
• di ta ni i/ soilnnjo dobe, marv|f
"d starih mojstrov. Nova u •' • * t -
nos! ? Te ni. Kapitalizem jo u 'og
nil umetniški •] 1111 n zadavil
resnico in lepote
Veda' Da. vede je pi '.i
Voda imn \ .s« Iii to lastn >t, da se
lt< 111: sama s. be naprej, ali v da
našnjih iln. ii najflč zaradi !•
ker ' ".i1' k n je kapitiilizeni -vnj
dol» . "I, Mi vendar, vkljub le
iini. da j. v čila "v rana. jo <» ia
najbolj /i\ faktor s.'.ianje dobo.
V njo laiiko potopimo in naj
demo precej zadovr ljstva. Toda
sooialno zaveden človek ne lobi
v nj. j končnega zadoščenja. V.
da, ki io sama na sebi z ozirom
na napredek in eivilizacijo tako
rekoe iieiikroeena. jo vendar v
mnogih slučajih kro."ona po kn|d
tnlisti«"nem razredu.
Današnja voda nam zamore da
ti spi« Ano električno razsvetljavo,
kurjavo in Konilno silo, .s katero
I bi se opravilo potovieo trpežnega
tlela, ki «a mora daues opravjati
po<| te.škiiiu razmerami delavski
razred.
Današnja veda i »i nam zumogla
»lati brez števila načinov proizva
janja za vse eloveftke potrebe, za
\ ><■ udobnost i in Inksurjoznosti.
če bi se njene apliluieije vporabilt*
v industriji in v vladanju. Dala
bi i'lovešt vu svobodo in m cčo.
Toda kapitalizem je osvojil <ve
do m je ji omejil strnite napred
ka v svojo korist, v žlic temu, da
trpi večina ljudstva poniaiijkan
je in bi do. In tako ima delavec
prav malo vžitka od vedi'
Verstvo.' Obljuba nebes uc
katerim in pekel množini, potoni
ko človek dokonča življenske lio
je za obstanek na tem svetu no
da b. !iil navsezadnje pri irn'-an.
či- tra \ resnici čaka sede/ v nebe
sih ali pa \ peklu ' Vera. ki o/.nan
juje brat l.iibje. a |>i 'i ' ■ 11 ;i naj
yrozov itfjšo tiranijo n -.1 • nj>t
\i> \"era. ki v najMi ja zauovor
nieji sedanjega kri«; mita dri/ab
nejra reda. orodje kapital *t. mira
razreda, da drži nuiso m In '
Ali moreš \ resnie i;a.i /'. iščit i
i/ Jejr.i /a tvoje /ivlj nje.' Se
veda. o tem od bič 11.1 .sani.
i da mno^o Vi*i dneifji /_a /i\ -
|ji n i. j,. \ novem >'<• v
/ vl.;eii.; i boja za pri Irijta > nje
vseira tijta. kar smo navedli
\i nam potreba izgubljati ziv
Ijeiija V z lic temu. da se nam po-|
ta d > njritn zapita, ita tendai •!«»•
Iiiiiin toliko /a se. tin j« v rodno
živ.-t i ii ta pri.le i mi poli. ki
p* I J« v soeiainu r.nolucij . Samo
čt> potujemo z mislijo • I;11 ■ .- (|o-|
volj. .|;i /apopademo v.-> človeški
razvoj Iniiko zapazimo. ,|j, j,.
i'as 111 < 11 vdaiia>nji <!r i/lr dovoli
•it. ii,- m sreče. Kii |m kI.mI \ s.M-ia-l
Ust -ni i• I«'iiJ nam <|,i v»mv.'c
ni tulili k a k o i t se s- 'lan > kapi-j
i"' '•« na|>rav> I".-« ideal je t i-j
>tu troii i I ii ji sila. Ki nas vzdijrujo. j
i' •' -irii' ,i, -»i. h. j-.. Delo I
/a ta idea: piovzroča /a«!«.oljst-'|
v" v \ mori, kak<>i jih pr.-mo-1
rojo kapitalistični zakladi VI
'••m «|.'hi nišj,|. »in s.x-alis:, svoje
vrsti življenj. \ sa k ki.nipniiiiis '
a i p l.ni.'ai-ivo hi nam in živ
• i' i' po-;«/ l«> ii /ai»i i nilo.
\ \-liki socialni r.-voluoiji. .<i
•Iia >va .lini.--. ■ lilo nas. j,. dolua
sl> ra/1 <«| na«*! vst' veselje, sv«>
j*' nad. n src'-o, ki jo ji- »ii.»•;«
najti \ in.». |.* rue m življenju,
1VT0Č GOSPODARJEV IN MOČ
DELAVCEV.
M..- i >«. I) nit 11 i>it va |t v.iika in
' i Iioifo ; ia t lia \:. I. /11. i li.pitliiii ir
i.iivii. | n. t;j ii i. i. • delavstva je luno
v. . ja. in ho pr.-magala nio
pO' i.i't ništ Vii. lii /ii v .-s t /m a if.'
prol. tarijiitii je sila, ;V| (»oni p ro
let nrske vi-.ii- vkljuh porazom in
/Unliam ve.luo v nov«« h j. Mora
!.i s.- j, sicer nio.'- delav stva šele
najt i in jo pokazat i Miasam. toda
> I a ii. lii n. •> ji- naša naloira j., razvi
jati. ojai-iti in spraviti v določ.
no >iii. r. I n nam omogoči ni. dor
iiii pni vnn podlaga. k. r nam iiio
.1. nio pravo otvarja vrata <lo mo
či. V' t<-iii o/.iru daleč nadkril.ju
j.- o i o prol.-tareo prejšnjih časov.
I i «>n p znali '<■ nasilstvo kot .j
lio sredstn o ill v .svojih hojih so
•'•Ii '• slah;.m. k. ,- m. njih
sovražniki I > i I i mogočn.-j.šj in li:l
silm-jsi in v svoji hrezoh/.inio.si;
niso rnvali m- žensk n<- otrok
V sled t off a .i«' hil žrl vovan.ea t..
Iiko človeškega življenja. radi )•
ga jo toklo toliko krvi. m- ,|a j,;
so hilo k cd a j posrečilo «trctj ja
roin siižciijstVii in >i priboriti kvo
bodo. Dandanes so bojujemo pod
prapor jem pravico jn pov/diua
sp< dnjih plasti j(- očividna Ima
nio koalicijsko pravo, ki liani orno
gooi. Ia zhiranio mast- in jih z,|ni
/n jemo v svrlio izvoj.-vanja kos po
•lar.sklii. političnih in izobrazbe
nih smotrov . imam, volilno pra
vieo, ki nam omogoči vpliv \ «lt
javnem zboru. Imamo pa tudi po
polno zhorovnlno pravo, ki nnr.i
nudi priložnost, da zhiranio
okrog sobe zatirano in jim
znnnjnmo evangelij soeinlizn.i
1'olotr vs.-gii totra na inianio .-a
sopisje in razno drugo pripomoč
ke. potom katerih razširjamo pro
let a rak o misel mod masami In
vseh t,-h pravic se proletariat v
veliki meri poslužuje. Kodor ima
mo fstre, zinagonosno orožje, hi
bilo neumestno, ako hi posegli v
orožarnieo preteklosti in iz njo
vlačili skrhan moč surovo silo na
dan. proletariat si mora z orožjem
pravice izvojovati gospodarsko,
politično in duševno inož in potem
bo v stanu premagati kapitalizem
in *i priboriti človeško pravo.
Kdo He up« trditi, du ta način ni
pravi *
Aku .sloni gospodarska moč p »d
jetništva ni denarnem žaklju.
<1 on i njoč delavstva na /.druževa
nju. Mase morajo svoja materi
jalna sredstva zložiti m »n ta na
čin ustvariti protiutež proti pod
jetništvu. To se Vrši \ prvi vrsti
v strohovnili organizacijah, ki /l>i
rajo I' j na sredstva. da jim tii ob
»'•asu stavk ali zporov dajejo trdno
oporo. l*o eentifa se stekajo pri
spevki v blagajno in naraščajo na
milijone dor. S pomočjo na pol ■ •
jene Idaira.jm so strokovne orga
oizaei.i«1 v stanu vspi-šno vojgpti
boj proli i'ii \ ži tnemu kapitali/
mu, odvfaeati napade izkorišče
v a le \ m sa 'ne napadat i *>< \ • la
je ii i < • tr« • -\ >t; \ 111 i i organi/a
eijali /In .no- moči še o.jačafi in
i a/šii ii i. Tudi kipsiiiiMo- /adru
\j> -.k i• i pravno, da i/.koi iš,'. \ al •
eeiii pi-is! cižejo k it m plji- m /lomi
lo i>o%po ar>k<> j>i • tu• kapitala
\ o /druži pi olct ari i<i| kupoval
n m o. iiiksano /loh • I«-la . dull <li ii
in \ kupov aliio iiioi- mas al <> po
stavi kon/um \ sin/Wo delav si;M;a
t: banja t< i r«di in organizira
razdelit' ', lihima, * s tem ustvari
mor, ki .j' kapitali/mu ; < <:anda
i:c.s grozni .\K•1 pa "'jo k• • ri
Milimo /adrtigo ^ime | • i / \ a jat i
in jfridobivat i Mairo za svoj po
trebo v lastnin ubratiii. Iio to go
tovo ve Kol j o j a -ilo i fll»-la\ >t v a
M HO^'ov 1'Stne stroko «• spodarsk«
ga življa š(j -aka/o. da -< jih po
-1«i >. i proletary a orgtiiizačija.
1*1 cd v -• tii ,i;i •,( ;>0lI't'lnnj, i!;i :/
fl'lav - k i i i s»lav i/ciiic vrni na jj. >
spodarako onemoglost proletaria
m. ker iK spatm tna je misel, • 1 a
l>re/;>(isclni ["■ l«'t a i • iii'na dni
• '••t.'« - ■ '>}■< 'l"la\iio in
i. vsleil t ega y«»«..irsko brc/
mii>. h. l/k lilija /1■ davno ovrg
la I... prej večkrat i/Ni/cin tem.
' > I' kaz 1 • -ga JMi velika I >< K i
i r.K'iiDa.jo z milijoni ;u katere
-i i;-! .i iuiviI- ra/1 - ilno /a\• -lili >!• -
la\ '-i.
\a j m» I it in m |nii'ii ji- iiioi" p< -i
.i'1' .landau. > sevrdi ja
ko vi lika toda pol ličen vpliv de
lavstva narašča " i dne do «ln>*. .
I'ravi.-a >o« i.. •• >anja . <Lr/.a
\ i in \ 01 >' -111 i se veilno glasneje in
burin-je zahteva in ineio.ia.ini kro
iri -•) v kljub 11'dovratni 'nii upom
p! :nior,nii boljinbolj opu-ati sa
m« >spo, i>t \,, v javnem življenju
Iva/v j den.ok raeije posta j B pov
sod očividcu m delavski razred je
že nastal ."initelj. s katerim moia
io vlade računali Notranja polni
va posebno pa siM-ialna politika
•>. nii.-. \ lii.stvii okrog delavstva,
katerega vpliv na zakonodajo ve
dno narašča. Ta vpliv ;>i liil se<ve
•!a lahko še um go v«' ji m prole
tariat l>i /. dnndaiies bil \ sta
nu. pi < obrazit i zakonodajo v svo
jem smislu, oko i• i bolje poslu
ževal s\oj. volilne pravice kot
dosi-dai Vendar pa tudi tukaj o
pa/njenio, da se je obrnilo na bo
lje. 1'gotoviti moramo tudi dejst
vo. da so oblasti primorane, se ne
koliko bolj o/irati na organizira
ne delavski' mase - tem. da se po
m^/.nosti ogihljejo odkrijega in
ja.siKira pravnega gibanja. Ven
dar pa pritožbe o pristranosti
oblasti še vedno upravičene, strah
;>a j'* vseeno pred preočitnim
k r« en je m delavskih pravic. Mo
derna država bi .si saina pod kopa
la tla. ako bi preoeitno kršila te
meljno načelo enakopravnosti
vseli državljancv V tem ozim je
politična moe delavskega razre
da v/gojevalno vplivala na dr
/•vile Organe in to moč se lahko
■«i rffllširi : tem. da se mase bolj
brigajo /a politično življenje |n
/,i .stvarno, smotrno delavsko po
litiko.
Kar >i tiče duševne mori, j,»
danili mnogo mo/.nosti. da se oja
i iiioi- drla vsi va. Iti v resnici o
i-ravljajo dandanes delavske or
ganizacije obsežno izobraževalno
podii'-no delo IMa-vstvr j,- s.po.
/nalo. da socialno vpra-šanje ni le
vprašanje želodca in politike, tem
v. - da se je razvilo v izobraževal 1
no in vzgojcvalno vprašanj«! Knk
-en vpliv ima delavsko časopisje
že dandanes na delavske nia.se in
kako bi se ta vpliv se lahko raz
širil! Potem predavanja in razne
druge priredbe, ki stremijo za tem,
la se ljudstvo izobrazi in pouči1'
hi mladinske organizacije, ki skr
hgo zato. da se mla.li' naraščaj
vzgoji v duhu socializma in opro-i
sli nazadnjaškega vpliva raznih!
faktorjev, ki bi najraje potisnili
kolo easa za par .stoletij nazaj.
Proletarsk izobraževalno delo m,
seveda o«' »m«' omejiti le na icvu
luoijoniranje glav. temveS mora
vršiti tudi 'vzgojevaliio delo. Zna
eaj modernega proletarea mora
biti izobražen, eiit solidarnosti ne
jrovi" in volja utrjena. 1'roletars
i>a pravna zavest s- m• ra družiti
J z močno za vestjo dolžnosti, poseb
!io pa jf izobraževalno delo treba
razširiti v tistih delavskih slojih,
ki so napram delavskemu giban
ju še hladni ali pa eelo sovražni.
Te sloje, ki tvorijo varn stno stra
žo kapitala in kt branijo kapital
proti lastnim razrednim tovari
šem, moramo pridobiti za nas
1'od.jetiiišlvo, ki .se naslanja ra\
'mu na le sloje, s.- mora osamiti n
j zgubilo bi velik • i<-l .svoje mili
Tako torej vidimo na vseli po
|ljili javnega življenja, da moe >I<
lavstva sieer poi-asi t oda trajno
uarašea. l/.kor;šiVvaI<-i instinktiv
no eiitijo Idižanje proletarskili
i mas in radi teira *<• branijo po
vumom obupi: I'.ri / li/ntiost
katero nastopajo proti *l'I.t\>;ini
nri;aiii/:iei ja m. jasno i.aže njii.
strah in bn /iipiiosl. 1'ioletarijat
| pa koraka neuioteiio naprej. /Ki
la mvoje looej in !{)jje njih kladi
■ vo, s katerim b zdrobil udavo
izma ja kapitalizma.
BELEŽKE
I Človek, ki olix'ja, česar ne ra
j/ume. obsoja svojo lastno /moto
I 111 llCVedllOSt.
Nekaj s« <"• 11 .j <•. iia p.. j i. h .14,
iratBši na stra.ik i>»«it: novemu do
uo(lliiii!)k<-inu da\ kil. h . j. milj
ca
Ko. iali-i i j, \ /, • kapiiali
»lom tišin iiioi"-. - katern o lr> ka io '
•liugim pravico do življenja
!'i tu iihm- h« ••••ju ^< >■-ta I isti 'lati
• >• mu Iju«Isitv u \ ,<i i. i m ra mu
!'i • Uako prilo/nos- ilu ,j. |a. \i ,
•'•'I. ;it ka ni . / ' k a ! Ali ni ta /a
lit' va I • • a v i «"• 11 a '
HoRtst \ a tie rodi .tiU'ii^i n< a .1.
■ i(kii 1 ro»s| :.oiratmo\ . t.-mvjft ii< ve
ii><»«-: ,j. Ia\ ••• \
Kapitaiiz« m: j. »i • ■ r p i • stan«, pro
da ian.ii- 'i«''a\ • v • «|. !-."-iii. za
*kl<-<iii piškav■ le« •
K a j 'i I a 11 /i in 111 a \. Pomit ira j
- ■■m. (la io|»a- iruge." Socia
li/.Cli' i »a | m a \ i ''Pomagaj si s
Jf'm- <ia :".'ii.iira-- .-t igiln."
Ka<]ai k a i >ii a list postavi v ;o
xaiini !iu\ stroj, tedaj navadno
/man.isii število delavcev, dočim
ostani l< lavni čas ravno tako \
•'"Iff kiikor poprej. V sociaf|»t ični
Ini/.l'i vsak nov stroj znižal
delovne ure. a število delavcg§ l-o
ii«to večje Čimveč delavcev, lun
mani časa '»o trelia /a proizvajan
.iz.
Vaši H i ni<-i grozijo, tla bodo
letos napovedali krvavo vojno so
cialistom. svi liodomislecem in
sploh vsemu, kar ne čepi po«i or
nim pla-. i-m pa iranske rimske eer
kve
Kranjski Jane/ .m- jezi. 8eš. da
l»i ne smeli kazati na kaplana
belimi i;a. kateri j, zaklal svojo
ljubico, ker "nekaj slabili duhov -
nov jr bilo je in ho in t„,|j „0 ,no.
ie diiigaec hiti. dokler smo na
•svetu. Hvala /a priznanje!)
Halje pravi Janez, da če kak' so
cialist .stori /ločin. zato da niso
še vsi soeialisti zločinci. .lamz. ti
si velik hinavec in lažnik At nisi
nedavno pisal o nekem socialistu
v si. 1 ionisn. kako da je ostavil
svojo Ženo in otroke in odšel z. J
< 1 riiir<> žensko in zraven še prista
vil; • (ilcjie jih. taki so vsi soffa- m
listi"! ali nisi? Dalje: Ali nisi •'
ti s svojimi bratci na nesramen
način izrabil slučaj nekega Mali
jn. češ da ira je socialistično časo
pisje spravilo do vislic? Ali ni t. i
nizkotna, podla obdolžite« ki ni '
ma "ob- io- |»odIa<;c ' primi s.
nos! I
Mi ni>mo nikdar rekli, da s,, i
kat duhovni morilci, niti nist|<>
rekli, da j. kat cerkev diktiran
Sginiidta umor. H, kli p« smol"
rečemo ponovno. ,la SO luidodelJt
vo kaplana Kchmidta zakrivi'*
razni' re. ki jih j,- ustvarila rim
ska cerkev za svoje duhovni
v teh razmerah žive vsi kat. d"
liovni! < e bi Schmidt ne bil d.4"
''•oven. bi se laliko ženil z dekli*
tom. katerega je zapeljal in nik*