Iz polja moderne vede.
KAKO JF, "i AST AL A NAŠA ZE
MLJA IN KAKO SO NASTALA
NA ZEMLJI ŽIVA BITJA
K i aiuoM* i | * > •»I • m>i Alplionv
Kfij.'. |i < :r Mu \ Paii/.U obe
lodanil >|> - >uti-ri j" obudil \
/iiaiisi\ •• i >•> t h vrliUo zanima
nj. V * "ni svoj' ni spisu lici Lret
toplo zapixai.pi tiorijo. da so /i
mi litija na planetih nastala i/, /i
vili in s iti" 'li "lir ili baeilov, ki so
prišli i/ meJsvetovja, to j.- izven
zemlje in pa<lli na površji' isti- ka
kor tmli i o>tab planete. ProtV
ko| Bi'i|{Ot, kalili je odeu naj
/naiinml'jsili evropojskili menja
kov v sedanj-in «"asu, \ opi sno p«>
liija \sa zanikanja le teoriji. On
pravi tudi. da ž.iva bitja na dni
vili planetih \ n iš in osoluSju.
morajo biti ravno taka kakor na
/ciiilji. i i* pa fanjlistivni nion>Iru
mi kakni jih jr dO /daj slikala do
mišljma znanost.
V /ari tki KVoj*>(Q| spisa pravi
Her^rt. da nobeno vprašanji- toli
ko i|| im.ei r-lovi ka kakor ravno
tu odUod ju prišla zemlja in nji'
in s.'>j||ski plhin tji-, odkod solncr
m kam r"' \ svojem razvoju in
kako j' lastalo /n ijenje na /..-ni
tji' Nato razlaga Laplacevo tfb
riju M postanku svatov, koje pri
01 aš je "ii in v.-lik« veeina n<""
lijakov Laplace namreč n'i, da j«
bilo naši o sol ne je 'solit"'' z vse
nu planet: in lunami vred) nekor
nebula uii lahka /ve/dna meirla
Obstoje«.'! i/ i" /tianskn drabiiih
pr;l|k(i\ snovi in ta nobula si je
raztezata v neizmernem nenesnom
prostoru. Vsled neprestanega sri
banja j.- nebula ali megla po
<*!isi zgostila. /ožila in naposled jo
y.adobila obliko ogromne plinove
krogle. katera so j.- s časom še
bolj /postila in plin so je spreme
nil v ognjeno materijo. 'I ako si- j«'
porodilo sobice. \ svoji mladosti
j»> pa solnce drvelo veliko Ilitrej
Kii svojo pot naprej kakor tu>li
okrog svoje osi kot pa danes. ko
se ohlaja in tako se je zgodilo. «'<'
je sobice vrglo iz sebe kos za ko
som ognjeno plinove mase. 'I i \o
si .so zleteli v neizmerno daljavo
— kakorŠna je bila pač sila, ki jdi
je vrgla zavrteli se okrog svo
jih ost [i. obeti* in so se vrteli o
krog svoje matere solnea I ako se
vrtijo še danes in bodo so še mili
one let če jib med tem ne zade
ne kakšna katastrofa. To so pla
net je, med katerimi je tudi naša
zemlja. In kakor se je zemlja ro
<lila iz solnea, tako se je rodila lu
na iz naše zemlje, namreč v oni
dobi. ko je bila zemlja še v ognje
no plinovetn stanju.
Dalje pravi Rergct doslovno:
"Danes vemo. da je treba La
placejevo teorijo v nekaterih toč
kali izboljšati. V splošnem sove
da stoji neizpodbita. Treba je le
da je teorija v soglasju z novimi
triumfi vede zlasti z odkritji gla
sovitega švedskega fizieista, pro
fesorja Svante Arrheniusa v fitoc
holmii. Ta švedski učenjak jo
predstavil znanstvenemu svetu
nov dodatek teoriji o razvoju sve
tov; odkril je namreč novo silo.
katera je. ravno tako velike vaz
nosti kakor univerzalna težnost
(gravitacija) in to je pritisk ali
tlak svetlobe. To silo je spoznal
že J. Clerk-Maxwell in delal je z
njo poskušnje t ml i Tjobedoff Kvo
tlobih tlak nastane na vsakem po
vršju, ki je izpostavljeno svetlobi
ali ki poraja svetlobo. Težnost za
visi od vsebine predmeta, toda
svctlobih tlak pa zavisi od veli
kosti površine na predmetu. V
slučaju majhnih delov snovi za
more pritisk svetlobe prekositi
privlačno silo težnosti. To se pra
vi, da je tlak svetlobe močnejši
kot pa težnost.
Na majhnem delčku snovi, ki
ima recimo 0.0001(5 milimetra v
premeru tako majhen prašek,
da si ga je nemogoče predstaviti
pred očmi j'' svetlobih tlak d«'
set,krat večji, kot pa privlačna si
la. Take delčke naravno odnose
najmanjša sapica v ozračje in lah
ko plovejo tudi do konca atmosfe
re, UMI kilometrov visoko, kj-r
zračni tlak ne meri več kot zelo
majhen drobec milimetra na baro
metru.
Tn ta pritisk svetlobe in ogreva
nja ima po mnenju prof. Arrhe
niusa važno mesto v tvorbi svetov.
Svctlobih tlak žene iz nebesnih te
les v vsem i r takozvani "kosmični
prah", katerega neprestano meče
jo na dan vulkanični izbruhi. Ta
I prah je negativno električen. V
vs. tti i i ju pilile Unsuiinii prah \
j. i! .i / lis I / In pl itlUVO HISISO mo
!■ !v'ilm . ki \ lutjejo helium in
dušik. T«» jf tuluila Teh mole
kuli \ v in-liuli j' I i zelo main,
/sito vlada * dotiniih meglah silni
mi... Ko pa «1« Lit inii praski pi i
dej«. v dotiko s t.-mi molekuli, se
/adi.ji zacvi lijo in tedaj je neltU
Isi vidna tisi /< nilji. se\ ejiji s po
inoejo t« li skopa.
Prsih, ki je /gjpšeen \ meteorje
k < > 111; i d i lahke sil1 leske materije
j ki plovejo \ \s4 inirju iti padajo
tudi is.i z« mljo postane sredisee
/B«»š.'-avanja v neluili Temna ni«
lu snsi t.Hi sii kakor je luna sili ka
km tu« eiik i sil tisiše soluce k:
, n.i -\ . • j, i- pot it. 11 sij si joe ili mili
j si i de stol« t ij. /šilu 'ii jo \ ueltii
In. š> Isigljf postanejo si < ilišre n
k mir katerega se prinie z.liii.iti
pliuova snov Kadsir s.- ta sno\
* • • diiUiiii \ 11 • I ntriij*'. t si/topi si
jedro iste in teilstj s,- poruli s.pln
00.
K lutein list.j 11 \ 11 j • telil liili, II i !
\ il si ilne tre i dtugo oli diiitro v
nei/iiM i t em nebesnem prostoru
kar s, In. ■ d\otna tudi dogajsi
ien • k ti«", t »j.« ...i.;.. ! . tak. ' :
s isi/piu*i zunanja skoeja eii«>ira
ali nil. |l teles III i'L'1' jeiisi h ,|XS1 \
. not i .injost i, Vateri je liila nei/
111« i no .InlifO /siprtsi pod lllizlo, d -
In lo »1 iirjn. I»11 k 11 • z \^n s; in nsi
dati V' tem - i u •" s- tu "eksplodira
'.s'' nI.si telesa kot dvi velikan
»ki lit piti i iti izpušeena m si* si pli
I mu n. ic/.en«' v vcličast\enih vr
I točili krogih 11:1 vs.- strani Nato
si- pni iivljn j iron's, katerrira Je 1»
značil I .a place. Planoti «« porode
i/ enega ali dveh ji'<ii r. ki pi vot
tin nastanejo x si'ri] ju i 11 <1 >111 a 1111 -
Sobice \ rž«* taka jedra i/
s- In- \ silnem drvenju po nebes
iM'in prostoru in vsako jedro je]
iio\ svet \a tu način ji> solnee
P< > i4K I i I. • \planete. kar .jili do
dams poznamo in mod njimi tudi
• i:iš.1 /• ; iljo. K1 .ji- \ v< -niiiju eden
najmanjših planetov <lrol1r.11
zvezdica!
IV koli/i je ali tu
cilja svetov
in solne drugo oh drugo niso pra
/lit lnpnt'-xi* ali domišljija S po
mi 'jo teleskopov jih vidimo na
m-bu vselej kmlar m- pororli nova
zvezda, oziroma novo nebesno te. j
lo. Ta pr.oei s razdevanja starili
sv.■ t«»\ in porajanja novih so vrši
neprestano vekovečni oiklus
eejrar čudi sni mehanizem je prvi
mik ril hril jaiitni ženij. profesor
Ssvante Arrhenius.
•
V teli vrsticah je na kratko raz
ložeii {»lavni princip teorije orne-j
njenega švedske era fizieista. kn*o
si namreč on predstavlja tvorbo
svetov, seveda na podlagi Lapla
reji-ve teorije Ampak Arrheniui
je šel dalje. Njemu ni dovolj, da
je na jasnem dede razvoja "kos
niično" snovi.
Arrhenius se je vprašal in
to je najbolj zanimivo — KaVo
je pa nastalo življenje na sveto
vih? Ilotol je dognati, dali zamore
/ivljenski bacil na svojem potu iz.
enega sveta, kjer življenje že oh
stoji, priti na drngi. sosednji svet
kjer še ni življenja m dali zamore
na svojem dolgem potu ohraniti
svojo zarajajočo silo pri življe
nju .tako da lahko zaplodi življe
nje na novem svetu, katero potem
proces razvoja oblikuje, izboljšu
je in spopolnjuje.
Arrhenius odgovarja na to
vprašanje s takozvano "doktrino
panspermijo". ki jo nov pojav na
polju moderne fizike Panspcrmi
ja pravzaprav ni nova stvar. Ome
nil jo 'je že Kiehter leta lSfifj ju
pozneje jo je podprl glasovi)i an
trli Ski fi/ieist lord Kelvin; isto
tako nemški fizioist Ib-lmliolt/. Ta
doktrina irovori, <la so meteorji
ali komadi razbitih svetov tisti ei
niti 1 ji. ki zanesejo žvljenski l>n
eil na nov svet. V eksploziji vsh-d
trčenja nebesnih teles, ki se \ fa
kem slučaju razlete odnosno «.
hlajena skorja na milione ko
sov. se lahko pripeti, da na t« h ko
sili odpotuje živi ji nski bacil ne
pokvarjen, kakor če razstrelite
skalo vrh yore 7. dinamitr.m in
J mnogi koščki odb te v dolino. Ti
j košek i pa 1 a lik o odnesejo seboj
mah ali zelenje, v kateren se »kri
vajo razni bacili čisto neprizadeti.
Vi ta način nosijo meteorji celice
organskega življenja in padajoči
na planete kjer še ni življenja, za
more jo z.aploditi živa bitja
(Dalje prihodnjič.)
lfazno.
Socialno demokrocijo uniču
je t pol nemški kaneclar 1 &• tli
iiian 11 o 11 \v t* — Nii bsiii k. t ii kme
tijskima ^veta. konservativne kor
|Hiru' ije v*"lt'|M»N'-stiiiki>v, jc h|iii'
st ! uovoranco o notranjem polo
žaju Nemčiji', ter je dejali "V
mi t <><■ i; i muh vsekakoi v»i 1 i 11 i.
To .]«• /. velikimi volilnim; uspehi
lun« čana prevzetnost sira like, ka
nji* .sinmljelljc Ric /.i '.m, «la
:/p druje temelje države in na
>,■ monarhije. /. njo ii. iiuheiittga
nakliriiiijn, ampak le n,|(.r boj.*'
; (Sospodjc junkerji s« vida pri
Irjevali kaiieelarju, ki je napadal
tudi demokratične n !•»■< i i • ■ drža
vi Kethman llollwejr je kaneclar.
S tem pa v« udar ni n • u«>, Ja je
velik ni"/ tudi če j. .I<»Ii». figuri
It-mark ,l< )>iI nekoliko \eeji. In
je tudi uniči •< a I socialno demo
kracijo. I'a je bil uničen, k> > je
s eialna demokracija rastla. Tucli
Itet i m a n n< > \ cesarski u'ospiul Vi
Ijem je napovedoval socialni de
mokraciji, da jo l»o " /.erselinict -
tein" pa "niedi rreiti n Nato je
prišla socialna demokracija s 1!"
mandati v parlament Itethmann
llollwei! lia i .n >i nekaj asa ob
1 j u hi i je ost ei bnj. pa pride 1-"»"
rdeekarjev \ državni zl>«»i
Zavezniki! K-i>!a? > ■. s.- >n
1 • ■. >" ;i v >111» o«i «— • h • «ae:je. .i
i• • ni i/ isj /unaii.ji 'j.i in:nist ,t.
naj se /.<• piše Goluehouski. Ach
I hal i I ' fill -!a \ o-,.. \
I*ro/.veze, ki j«- ustanovljena. «l:i
I varuje mir v Kvropi. N'a različne
i .i ne N'- lahko »i<»j\.*! ■ ';i uiiro
i ni nai .<-ii m usp. ii. i. m ko];
v -•>!< ifiosi i n t •. '..i i -e -i"
..'I I .1" !>o| I 11 «• \ I l"j> I 'I ill HI !IIU
;oee reči. Delegacije. \-a.i n.jrh ve
to'. 111* i i v • >1h., . . rja'", jo ,'.;t j.
•••at i. O" ta : • • j-' * K\: opi
mir, ;• to /.islit^a .•. ._m
m. pa ' I'D/,'. • m ki..., Aii
: • ra v ji t • na \ idez |>i a v pa im t no
I' \ • dano. !<■ \ eiidat n .a; eiidne
.-.i \ n < * Ak.. Sto.ii 1 • z\• /a na
-t i'a/i B\ ropi- .ii \ a* - ij« it j • • 11 mir.
' >!a i hi bilo n -lit i. «!;• je v si|j
[mir nieil Avstrijo. Nemčijo in Ita
' i.i •» ! n a k o i -. :ala n tieoma
ii >ak'ir A i j m1, lVa\ ijo, ila ni na
i*o n Ita "in iiioiro . i/iiajat i lu > .
| o litai i/ina ; ioliro tioz\t-za ga
t n bu ji ia lai.'k i;i 'iti lioj. \ .
:«»••• Ii - • l,i•• neije m Anpli •
\lnpa . - oij niiki za v znik
' • i j n. ,ii o /ana-aino drug Pa
'• -ii:*• -ni 1» . .: • • . • r,i/\ i /. j. \ -aj
'; -la v A\ -t vi ni t: i;i oboni
•• i'i ;n ' N' i -i.ii in Italiji, t
., <l\' nia pa in* proti nam. Tako
■ i * lo\ • !{ :: , i'inia <"•:. • i 11 • •! Ki:
'"•t • iaiifj na Tii.'Isk.'in špij"
na, ki zaaleduje avstrijske vojaške
-kriv^sti /a n i< no /avc/nieO Ita
, I jo. «1 i*iiiri«"• pojri^liijo \ Italiji ko
va. ki ji 1 »sij»* ,oi.naril /a Avstri
jo In pravkai poio.-aj.i zopft o
, novih vojaških ukrepih, ki pri'a
.i i velik avstrijsko italijansko
iir.jatel.wtvo. Po uradnih podat
kih in>t- utuiajska "Zeit" —
po-.ravl.iajo zdaj dotiiohransk«
gorske v .m' prhotiir posadke za za
piranje prehodoi \ jugozapatlnih
mejnih okrajih. Gorske *t t ni je 80
dobile kompanijske kadre /a <JM'j
iio bramlto, tako da se zviša njih
bojna pripravnost. Prihodnji as
bodo domobranske gorske čete hi
• ii pozimi garnizonirale \ bli m.
državne meje. To bodo sledeči <■ i
delki: 1. bataljon deželnega strel
skega polka št. I. \ Tridentu. -
bataljon strelskega polka I! v Me
ranil. 2 bataljon tega polka v P«ol
eann. :'> bataijon tega polka * Hi
vi, :{. bataljon dom branskega peš
polili, t \ (Moveu z «letašiti|iiini
ugjdelkii \ Hablju in .Malborg*' u.
ter 1. bataljon domobranski ga
p. -polka 27 v Ljubljani. Letne
poslan- teh iiataljonov .so precej
oddal j« m- od tea garni/.i j. Pr« -to
n . ki si i/pia/nijo. <"-e prid' .« te
«*•••!• tia mejo, zasede -i -1 bataijo
no\ rednih domolitlDskili i'
11111 ",iii.|i -ti dižjiiVe, ki dob-- po
mož /,s v.sa ]<0 slot n i j Od •: no
brniiskt na polka I ;• 1 v(,t- ja
p»1 i O/ - na <b lonia \ Kn.ohor .i "
'i a \ Sv. Ipivr* ne «i.i.!- . ai
strojne p;i..i pri m»t -kili e«ta so
dobili po dve nadomestni -trojni
pt -ki !n -eit. <ior*ke fei>t> •
daj Iti bataljoi|^\' - I ;i ._r, -I i.
I p .spoi ..-.i o v. 7">17 m o/ iT'1
nun iti konj T< mu s< |.i*a
\ "" o!.oi ./i-ni mir.'' Ta k <!•*'- • k
.\ \ -11 i j i prinašajo prija:- :-ke
. /.veze.
Najbolj i Trester Brandy pro
daja Bernardova tvTdka v Chica
ffi. Glej oglas na 5. strani.
Vedno naglo.
Nciiiariiiiinu t'lovi'kn >. vidno
m 11« 1 i in jf vrdin i > i • • i i i . Vsa
ko stvar odlaša do /adnj< a in<
notU;i m ;i«l:n si* lull k,i rrfi,
j«' nava ino |n< po/no \». it -ri
'jiul.'i /aiiiiuar.i.ijo ' !•( si.ilicl:
/a svoji' zil m v ji' d pravo i-a.su Mi
a ril tu priporu .i nii - i j.i'ijn
I rl.C l", Hilj 11«• > i n ,1.1, II II > ( 'e
nimajo prin • i m .a ti all iV
jim i i< r m .,i ma. naj ti. '-j pi no
h/ \ a t I' i in-!' vo an • ri >< / . ra •
vilim grenko viti To >!a\iu> zdra
\i!ii j:ii. «• • I-1« ilr.ib in .'a oln'
in in oU'i'iii \* ra/lia/ljivosti
malokrvnost: in »'aim.-.- donasa
/a/i'li'iio oln.jšli \ li-Uarnali. Jos.
T'iiirr. 1 -t-S-I 1 So. A- lam!
Av' ( i ifano. I I '/. a 11 mat ;..'-nc
m in-vr:iIy:• -ii«• lioli->-; • j< pripo
• h \ I ; mi • ,ii v I nuiii-iit
All VI'll I Si* I Ill-lit.
RAD BI ZVEDEL
kji- nahajata moja prijatelja
Kritni. .I' tiiN m Kmli Yirt Kilor
hi vi'ili'l /a njiju naslov naj ga
lilaj; voli naznaniti na spodnji na
slov. ali pa naj si- Kanta javita.
.lakoti Vidmar, llaekett, l'a.
i f\ advr.
RAD BI ZVEDEL
/a i ioji'j;a piijali-lja Alojzija Iva
r-i. a. > katerim sva skupaj delala
\Y si FaUsk»*i» v Xemtfj!. Zato
prosim ,-i'nji-iii' rojake kdor In
znal /)i iij<'ir"\ na*l(iv. naj pa l»lsi
Ifovoli poslati ii a spodnji naslov,
ali pa naj s.- sani javi
Rudolf .Ii ulii\ j
I »o\ 11. Adamson, < >kla
I -
RAD BI ZVEDEL
! U .j ■ • »• nahaja lilo j tiral Tomaž.
po ilouii('p Kržon 7. Uaher
• :<a : >kofji loki l*r<>l • uajstimi
1 ti >• ihU. I v i'.iin. Mont.. 111 o«l
lak; :it ni«., mi iim- \ • ■ .-nI o 1»j. 111
K'l'o \ni< | /a n,i<'_'t<\ iuuhIov.
! mi: a-a na/naiii podpiram 11111. ali
v. j,a vam javi.
Anti'ii Mi'/i'k. I'.ox 180,
'J\ 1 ancti". 'in ir. I'a.. Wash. Co.
RAD BI ZVEDEL
k ■■ m' nalia.ja moj« sestra Noža
Staiiišn. 1'ri im ai liila prod »1 vc
ma a j. nekam odšla in nisoin
dišal oil tcilaj iioix iii>i;a tfla.su \*•••
.1 nji- K«i : rojakov l>i kaj vedel
> n.;cj. na.i mi blagovoli na/.nnniti
t• j• • 11 naslov Doma j<- i/ ("crove-a.
v 1*J. 5 m «-j ji Si mi." na Dolonj
! - .• m> V/rok poi/Vfilbi j«'. k<-r mi j
1 !•■ .»In -da -|.*» no
•Inlm Staniša.
lto\ '.M. K. Holona. Mont
Delavci na Aurori, Minn., in tieti.
kateri pridete aa Auroro, ne pozabite
pogetiti Kova«*«1* "Saloon" kjer vam
hode «o,lr. Movlan pontrepel * hla.lno
in »veto pijano m unijaairai »mnlkami
Delavci. podpirajte »voje organizira
ne tovariše.
ANA KOVAČ.
Main ulica. Aurora, Minn
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D
Zdravnik ta notranje boiecnl
In ran o čelni t
.zdravaitka preiskava brezplačna—pla
, -»t j« le zdravila 1924 Blue Ialaal
At*., Chicago, ii redu je od i do 3 p«
pal.; »t i do # zvečar. izr«n Chieafi
iireAi balniki naj piiejo »lovenako
ANTON MLADIČ
modema gostilna.
Toii pilsensko pivo in vina.
Kegljišče. Tel. Canal 4134
2348 Blue Ialnad Ave.
Chicago. HI
E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, 111
;*? največja československa de
avnica zastav, znakov, čepic in
seh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj
»'oliki conik. ki ira Vara pošljem
nopnlnotna zastonj.
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanja
! harmonik 1 tudi v starem kraju)
' kakor tudi popravo, so Vam j>ri
poročam za blagohotna naročila.
Cene so iwi.inižji', kvaliteta na i
bolja.
Anton Mrvar ml.
1162 E 61. Str., Cleveland, Ohio.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kaspafjeve Državne Baitkt
je najceneje in nalboli sigurni*
Nuša (Ktrobrtxinu poslovnva največji
■ mi /upiuiu in imn vse najSnlj<>. ■ u iki
r*rte (linij«'). Sifkarte prodajamo [«
kompaiiii*Wlh conah.
POŠILJAMO OKNA K V VSI. DELK SVhIA. CENEJE KOT POSTA
Ka;>|>ar Dr/.i v na Hunka kupuje In pro<)a|a In /.ami-n^iiie denar vseh dria«
s\eta. I "r i kasparjevi l>ria\ni lianki se izplava iui k.~> $i, In *z oilutka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. D obresti. Slovenci postre
ženi v slovenskem |e/.!ku. Hank a ima $5.318,1:21.6& premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue Island Ave.,
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
voqal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1, 900.000 00
N*Ae podjetje je jx»d cadzorwlvom 'Mlearing Bou.«t '' ^ik*Akih buk,
torej j«1 <le-i*r popolnoma aigurno ualoien. Ta bank« prevzetna tudi ule
ge po*tne hranilnice Zilr. <irrji\ ZvrAuje tu<li denarni promet 8 N P J
I'ra'lne »te "d S:.1(i dopoldne <1« 5:30 popoldne; v aoboto je bank«
;*Jprta do 3 ure /vfior: v nedel;o od V ure dopoldne do 12 ure depoldc*
Deiin vložen v naAo banko nwi tri procente Podite uvetereui. da
Je pri naa der.ax naioien varno In dobtčkanoano
Conemaugh Deposit Bank
54 MAIN STR. CC\FMAIGE. P%.
Vložena glavnica $50.000.00.
Na hranilne ulope plačamo 4"h obresti
S. 1). I*. /.. ima svoje novcev tej banki.
CYRUS W. DAVIS, W. K WISSINGER
predsednik. blagajnik.
5 pristnih pij*?. Kranjski Brinjcvec, Slivovlc, Tropinovec, C.rcnko Vino in
in to so: llighlife Iti 11. rs. Moja tvrilka ja prva in edina slovenska
sumosto ;na v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost
i/ Kr.n -»kepa. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic
in latere pijače hočete, vtmo la bo člen zaboj, 12 steklenir
Moje cene so nižje nego kjerkoli ilrupje, ker mi ni treba
plačevati -Irazih agentov. 1'r.i lajam samo na debelo. PiSite
po cenik.
A. HORVVAT,
800 N. Chicago, St.,'joliet. Ili
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
321 BROAD STREET TKL. 1475 JOHNSTOWN, PA.
I
ZAVAROVALNINA.
ELlXm T
BiTTtR-WNE
GaB^vc
, •< wii*
! HORKE viko
Vsak pameten človek skuša potoni
zavarovalnice obvarovati svojo družino
pred nepričakovano potrebo v slučaju
nagle in rane smrtne nesreče. Seveda
njegova dolžnost je, da podaljša svoje
življenje in da si ohrani zdravje. To
on lahko stori s tem, da vzdržuje svoj
prebavni sistem v vedno dobrem činu
jočem redu. Ko hitro opazi
Slab tek
Kolcanje
Težkočo v želodcu
Kosmat jezik
Zaprtje
Bolečine v črevth
Bolečine v križu
Zapeke
Naglo slabost
naj takoj raid
Trincrjcvo
ameriško zdravilno
grenko vino.
Ta zelii'ina jriprava mu bo dala
hitro in popolno odpomoč, ker ista iz
>isti popolnoma nliinentnrni kanal, ne
da bi pnv/roi ila kake neljube posledice
in odstranila i/ t« irta vso neprebavlje
no hrano.
Ista bo t ti'!: o učila bolne kraje v čre
\ ih in i h o a la tako, da bodo zopet
ti ornimi delovali bre/ vsake post ran
«!<«• pun cm i. l.«ta bo odstranila nagib
A /jiprt je in ol^tranila vse posledice.
llnbit. to inrstne / iravilo, ko hitro
opi.zite r i k •>! i gori omenjeni sini
ptom n - triu s* bodete obvarovali
pred m- _mi li ie/nimi. I>alo vam bo:
Naravni ..petit, telesno moč. čllost duha
Dalo vnin bo tudi ljubezen do živ
ljenja, . ,ra\o polt, stalno zdravje,
kjerkoli mogoče.
irlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
V lekarnah. Nc »prcjfinajt« ponaredkov.
JOS. TRINER
Uvaževalec In lzvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, lil.