Newspaper Page Text
Iz polja moderne vede. KAKO JE NASTALA NAŠA ZE MLJA IN KAKO SO NASTALA NA ZEMLJI ŽIVA BITJA. St\ cda na prvi pogled s*- zdi ta doktrina dokaj nevrjetna, ozi roma netljpgoča. Vstali so razni u ♦Vnjaki in skuhali dokazati, da /ivljenski bacil ne moro preživeti katastrofi* v sled koli/.i je svetov, ker v slučaju takt- eksplozije mo ra nastati silna vročina, ki umori vsako življenj«' življenje na zem lji mora v t r eno t ku poginiti Se! naš plant>| U> naenkrat obstane na svojem potu okrog solnea brez vsakega tieenja ob drugo telo kajti v tem slučaju l>i se zemlja 81 repi a s tako silo, da bi vulkauio no jedro bruhnilo na dan in silna vroeina bi kar ra/.talila površino. V aleaju tivenja d v tli teles je pa ueinek silnejši. 1/lušeena oBijeM masa v središčih ene^a a li drugega telesa mora v hipu spremeniti razbito skorjo v plin vsili vrljiiie in v tem proeesu mora \ /četi konee vsaka živa stvar ca. Arrhjfiius se pa ne da ugnati On študira bipote/o paitsperniije v luči moderne fizike in tako, je prišel do zakljflrka, tla ni pone ha, da 1 >i bil /ivljenski bacil od is ii otl meteorjev, ki bi ga vozi li od sveta <lt> sveta, niti ni treba, da bi šele eksplozija dveli svetov vslcii trčenj« pognala bacile na pot. Po njegovem m licit j u zamore življenski bacil sam na pot in o dina pomot*, ki jo rabi. jo svotlo bih tlak, o katerem sem govoril v začetku. Ha k ali pritisk svetlobo In o grevanja na površini predmeta, ki meri v prerezu 0.00016 il 16 mikrona je kakor sem že rekel — desetkrat močnejši kot pa pri ^ laeiia sila. ki je posledica vesolj ne težnosti. Učenjaki pa poznajo bakterije (Živaliee. ki jih je mo goče videti le pod povečalnim ste kloni) ki merijo v prerezu le ().."{ do 0.2 del mikrona: brez dvoma pa eksistirajo še manjše. Najno vejše izpopolnitve mikroskopa so pripomogle, <la zamoremo videti bacile. ki merijo le eno desetino mikrona. Recimo, da zračni tok dvigne tak mikro organizem do vrha at mosfere ali ozračja, kar je pri hlizno sto kilometrov. Izven oz račja je pa l»aeiI podvržen »trupi*« silam, ki >»a ženejo naprej in te sile so električne sorte. To je v tisti višini, kjer ogrevanje po vzroča znani polarni žar ali sijaj Ta sijaj nastane kadar pride v dotiko z zrakom kosmični prah kt pride iz solnca in ki potuje pod pritiskom svetlobe in ogrevanja dotiki z zrakom postane prah negativno električen vsledčesar proizvaja žarke svetlobe v tistem kraju, kjer se nahaja. Ako je to rej takim razmeram podvržen tu di živ!jonski bacil, ko enkrat za pusti zemeljsko atmosfero, gotovo pride pod okrilje električnega ko smlenega prahu, ki ga žene na prej. Nas bacil je torej na poti v ne besnem prostoru. Pod kakšnimi popoji Jasa potuje .' \a poli sp mogoče v jame na kak večji pred met v velikosti mikrona, ki ima lahko več privlačne sile i„ ta način povspeši pot. Ako računa nio. da ima potujoCI baeil sostost kakor voda. !<i ima brez vprašanja pogoj za žive mikrone, tedaj lah ko izračunamo. da potrebuje !>li Z »'vajset dni do planeta Mars ''O dni do planeta Jupiter in pet najst mesecev do planeta Veptun I O SO planet je ali svetovi, ki so otroci nasegi solnca in spadajo v naše osolnčje. Ako pa bacil potuje izven našega osolnčja, te daj potrebuje <lo najbližnjejfa o solnčja, to je planetnega sistema eogar centralno solnce jo zvezda Alpha (v ozvezdju Centaur), pri hlizno devet tisoč let. Kaj pa počno življenski bacil na tako doljreni potu, to je če jo živ zapustil zemljo? Medsvetovni ali nebesni prostor ima silno nizko temperaturo; tam kaj vlada velikanski mraz. Fiziki računajo, da povprečna tempera tura v inedsvetovnem prostora znai« 27.1 stopinj pod ničlo. Ba cil. kateri potuje pod privlačnost jo svetlobinega tlaka, mora torej prebiti mesece, lota in tudi stole Ija v silnem mj-azu, ki toško zna ša manj kot 220 stopinj pod ni <Ho. Ali zamore bacil v tem mrazu podleči ali saj izguliiti svojo za rajajtjlo oziroma plodno silo? Moderni fiziki in fiziologi od Kovarjajo /magom^no, da ne. V* laboratoriju »Jennerjevejja zavoda v boudoiiu >o učenjaki pred kra tkim deli več živih bakterij v te kočem kisiku v refrigerator, kjer j<> bilo 2T»0 stopinj mraza po«l ni r-lo. V tem mrazu -o bile bakteri ji« dvajset ur neprestano in ko so jih pozn« j'- preiskali, našli so ba cile \ popolnoma perfrktnem sta nju, živ.- in plodu'- kakor so bili (»red pi •izkušnjo. Profttor Mac I'ay.li r je imel žive bacile v inra zu L'lMI poti ničlo eelih Sest mese cev in na njih ni opazil niti i aj tuaiije poškodbe. Svalfte ArrlSnius pravi, da o hrana plodne sil.- tudi v največ j.-iu uirazit ji- nekaj ."isto naravne ga. Ta sila hi i/i<_rnil;i 1«- tedaj, č« l>i prišla v dotiko s kakšno ke mično reakcijo: znano pa je, da take reakcij« škodujejo tem manj čim nižja je temperatura, kj-r se pojil,Vi jo \' medsvetovnem pro storu j.* vsaka ž i vljensJcn reakcija tisoi|||ilionUra| slabša kakor pa v temperaturi ničle ali par stopinj pod ničlo Nasprotno pa plodna si la osiaue p.ipol noma oliranjena \ temperaturi 220 pod nielo tekom treh milionov let z večjo gotovost jo kakor pa • 'k dan \ t> mperaturi deset pod ničlo. .Mraz torej nt" more »-isto nič škoditi življenskemu bacilu Kaj pa starost? Ali /annuo plodna si la dolgem rasu. recimo vei"- sto letij. zastarati in izginiti? Doka zano i'-. <la ne V rimskem sar kofagiju (trug'n, kateri je ležal v zemlji nedotaknjen Ht)0 let, so našli živo bakterijo, katera je Itila po tolikem času še popolnoma sposobna /a oploditev. I>aljna nevarnost poleg mraza in ."asa bi bila absolutna suša, ka ti ra \hnla \ inedsvelovju. Ali tu di suša ne škodi potujoči bakte riji Shraider je doirttal, <la zaino re bakterija z imenom pleuro eaeeus" živeti tri mesece v pro storu, kateri j«- bil izčiščen z žvep leno kislino Profesor Mnquenne v Parizu je šel še dalje in z lastnimi pozikušnjami ter opazovanjem do kazal, da zamorejo semena v t'rookesovi cevi — kjer je popol na praznota — več let ohraniti svojo plodovitost. To je dokazal tudi Paul Beojuerel, kateri je v hevdenovem laboratoriju v Pari zu izpostavil bakterijo tri teilne mrazu 253 pod ničlo in absolutni praznoti ter suši. Živi jonska sila bakterije je bila popolnoma ne dotaknjena. Iz t etra je razvidno, da razme re, ki vladajo v luedsvctovneni prostoru, nimajo slabih učinkov na življenske mikrobe, ki plavajo iz planeta na planet. Pomisliti pa moramo tudi, da vsak trenotek lahko zapusti zemljo milione in milionov teli mikrobov in odide pod vplivom svetlobincga tlaka v vsemir. O jih torej pogine na milione, dovolj je. da en sam do seže svoj cilj; ako en sam življen ki mikrob pride na tuji planet, kjer še ni življenja, zadostuje, da zaplodi življenje. Vsled svoje silne majhnosti pade mikrob skoz oz račje novega planeta nepoškodo van na površino, pa naj bo trda ali tekoča, kjer bo iskal pogojev za razvoj. In ako jih najde, raz vili se bodo takoj organizmi v svoji najnižji formi. Življenje i« porojeno." Vstaja v južni Albaniji. Prine VVied nima sreče. Ni še zasedel albanskega prestola, pa .je ■/.> juž ni <lel njegove "države" v ognju. 'Irki in pogreetii Albanci, ki pre bivajo v onem delu Epira, ki pri pada Albaniji, so izjavili, da Iš čejo imeti samostojno državo. Ha lje imajo vstaši okolo mož. Nihče nima pravic, zahtevati j sv obode zase izven gospodarske ali i»■ litii'ii«* organizacije, dokler j ie miljone delijveev v mezdnem ' suž-n istvn ' Kni hočejo imeti osebno svobo lo In ko se bojujejo za Osebno svobodo, ne vidijo, da igrajo vlo go slepca, kajti kapitalizem jim je že v naprej doloeil svobodo ki za.sužnujp.. • • • M notri s«' zadovoljujejo z majč keno svobode, da imajo lahko ka pitalisti veliko. ? BELEŽKE fidiiio neznanje s«- naslanja na surov nasilje. Naobra/i nost se l>od /. Wv,'do m ra/.uitioin. Kako lftuto jv bogatinu pridi vati rt v < /u. <la naj i»otiju ' Nihče ni bolj slep, kakor dela veil kil twfc*i voli kapitalistične kandidate. Kadar liodo vsi delavci organ: /imin iiidnstrieluo in politično, takrat •> <!<« kapitalisti uipotrel> m Aim rika|§i| i imajo pri-gov|pf iVnar trovoi:." Nam si pa do zdeva. <lii denar K&ori I. majhni pei'iii ljudi, med itn ko mm* .je mu števili ljudi le šepeta u /a ino ljudi ji |>:i .sli p, -lull in inutast. Nek: reformist pravi, da mora hiti dela v i c i iulier in pija/en s stojim del dajnlfl'iti Ali morda li: |)ela\- e i« tako dober ill pl i ja/eii s IVO.lim d(*lodajaleem, da i n.jeira ni nje§|\| '_'i/da\n iodliino ■•»in zastonj' Ali »i mor. 11> misliti večji| prijaznost ' l'i avi o. da . Icijr u-i \. r;l /em ! > - ii the ii. Nik ;• i pa ni san>». da je !«.•» ust \ aril s\ .-t /a !{'»<■ vete '• • ja m ti j. ■ «_r< i v ra/.red Socialisti''ii.i /mi;ura na \ol -■"•u . polni ni /a !•;!.'• ti kap:'alističiie morilec s koli i• i puškami v ro-1 '.all K'd vi j,: ' I a ku pi-l.ii konja k \ n<ii, ti «Ia prisilit i i»a tie moreš, •!., |M pi' T\i«I;»I• -I čne klpnliilalf ji- lali o|,1 i. 1.1 !;| pi |s ! I ! jih j|. • II ■»!;•> a!;« hi delali /.i korisii ! !a\ -t\ a \ iiHi'ii >ii kapital sta . •. ila za " v a. k.ikor mogoče iiaj<|p dola. •a kolikor mogoče inajluio plačo to jf tla ima kolikor m<>go2i manj ir|;i\f!'\ T je krivo, da m* dela /'lajpa/ilaj znadje iiu cesti brez. dela. Mislimo, <la t;a ni de lavca. k; hi I j 11!«i i tak«- razmere. < nin teda.i tmitf tak sistcill? Za ;aj >f m borite za boljše razni c \ katerih s,, vam ne hi treba •at /i delo ' Zakaj se ne borite a socializem ' S t-ializem je do danes edino i n-ilno srcilstv« za rešitev dela\ stva i/ izkoriščavanja po iiiezdn; siižnosti. Socializem ho živci it: j rasel, d klcr delavstvo ne .najde j kaj holišcira za svojo rešitev in osvoboditev Ali do danes še ni sredstva, ki hi z opravičenostjo nadomestilo socializem. Naši na sprotniki. ki se toliko trudijo, da! hi uničili s cialistčno gibanje, nam lic nudijo niti senee boljšega, t'e Veste /a boljše sredstvo kot je sociaPzeiu. zakaj nam ne poveste !Y\cjtc nam- for goodness sake! če veste /a kaj boljšega! številke ne lažejo; Ce je 'Ju mi lionov delavcev v naši republiki n če zadostuje šest ur dela na dan za proizvajanje vseli p..rab uili >tvar: z.a celo republiko, kaj | mislite, koliko ljudi hi bilo brez j icln ' Niti eden, kdor hoče | roiz vn.iat:' Kako je tori j rešiti pro | dem brezposelnosti Kliostavno jtodružahite vsa dela. dpravit« zasebni profit Itcpuhlika naj \o ii proizvajanje iu obratovanje Kapital /eni je absolutizem v industriji. Lastnik mašiiic. kapi 'nlist. lahko reče. da imaš lil lo| ali ua nimaš. Kar on reče, to je zakon in ti delavec se moraš po koriti. Socializem je demokracija v industrij1 V socialistični družbi ho delavec solastnik inašine in gospodar proizvoda. Kakor ho delavec hotel, tako bo užival Slovenski listi zadnji čas veli ko pišejo (pravzaprav prevajajo o "osebni sv« hodi". .Med telili j'' tudi ealninetski sKchski šmir. Kakšna ironija! Osebna svoboda za pijačo, osebna svoboda za to bak. svoboda za vero. svoboda za vse le delavec ne sme imetl svobode, da hi sitadal v svi jo strokovno unijo. Ali ni to krut«' 'ije osebne svobode? Krairjski .laiicz je zopet dobil eno irorko po nosu. Topot ni pri letela od socialistov, niti od brez-1 vercev. priletela je od — katoli-l eanov I'rismolil mil jo je zapisiii kar 'lugoslov. Kat. .lednotr. re k >•. da la jednota lanko iz.liaja l>r< z n jejra in da ista spi«- bolj napreduje, ker ni duhovnov zra ven. Ali h: to znaeilnof Ali je t r«» ha s,»»kak dokaz, da podporne de lnvski' organizacije prav lal'ko iz hajajo liri / lakih trotov, kot je •lain-/' To s|irt'vi«lijo tudi al - liške jiilnotf. Da. tla. .lain/ le I»*•. 111r se za jflavo in «*»s < I i si-' •lam / si zdaj beli glavo, kako lii organiziral ''t'ilizciis Alliunci-' p« vzgledu znan«1 roko\ njašk«' 'laii.lf v t'a iiint'1 it. Luka l> > lahko |»i «■< 1 .-»•■«I iii k. ker on ima p akso \ tel reeeli. .!aiie/. ho |>;i liia^aj nil. Njemu paše toriia. kakor nun ki hrke. In I je glavno' !'■ t -.ser članov i ej, n»' sanje po 'o i •»J.'iimi. *|'o j<- \ seka .i>i u r. i,a !-o! stanejo i ne t'al neirijev« orir Koliko poštenih Slovencev lio šlo na lini ? Izgnbe Črnogorcev v balkan skih vojnah. V obeh balkanskih vojnah je padlo 'JITti Črnogorcev, za runami jih .j<- umrlo ITT in j< invalidov. Invalidom ho izpla • ula t'rna (Sora na leto sno,(KM) K. RADA BI ZVEDELA /a svoj'* "urate .Josipa in (icor/.a Ito/man. doma i/ Kadi ne. fare Stan trg pri KoiVvju. par l'*ti sta 1'i'a v <'hisliolmi. Minn. Kdor rojakov lii 'vedel !vj ■■ nji ju. na i blagovoli naznanili na • i >lnji naslov, ali naj se pa sama javita. Katarina Kozinnn. po iim /u I 'olančjeli I ><»\ il I •mine v i 111•. .M POZOR! ('odpisani priporočam .- <• v« a.-, hi \ La Sililo in ok lici /a ' stiivhinska dela. 1 Vstavljam na va>iii<- in moderna poslopja. Spi - ji'iuani tudi popravila in pre di lavanje vsakovrstnih posi pij po zmernih ciiiah. Kadar želite pivstaviti hišo. se obrnite na svo jega rojaka. S tem vam l»o pri hranjen denar in čas. Delam po notfodlii. Za vsa moja dela jam čim. Vaš rojak Vencel Ohid. 4:'.s llerlin Str . l.a Salle 111 Advertisement Delavci oa Aurori. Mino . in tieti. kateri pridete na Auroro. ne pnaabite poeetiti Kovačev "Saloon" kjer vani hode »odr. Movlan pontreirel » hladno in »veto pijano in unijskimi smolkauii Delavei, podpirajte moje ornam/ir* ne tovariie. ANA KOVAČ. Main ollca. Aurora. Minn — _____ Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Zdravnik aa notranje boleti;: ln ranocelmlL .»drevmik* pretakava hrezplaene- ei tet; je le xdravila i924 Bine Iajir Ave., Chicago, t'reduje od i do :: i* pet.; »d 7 do 9 *ve?er uvfj <"h;rMir iive4i bolniki naj piieio *lov»ni>ki, ANTON MLADIC moderua gostilna. Toči pilsensko pivo in vina Kegljišče. Tel Canal 413* 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111 E BACHMAN 1710 S. Centre Ave., Chicago. Ill je največja československa d>: lavnica zastav, znakov, čepic in v>eh društvenin potrebščin. Zahtevajte takoj po pošti mu veliki eenik. ki ira Vam pošljem — popolnoma zastonj Cenjeni rofaki! Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri poročam za blagohotna naroČila Cene so najnižje, kvaliteta naj bolja. Anton Mrvar ml. 1162 E. 61. Str., Cleveland, Ohio. POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke ' \t najceneje in nalbolj sigurna. V NaAa parobrodna (»»slovnica je naj\e#j» - na /apadu tn ima vse uajholjfte oreanakt 4rte (linije). Snk.Tte prodajamo p« kompanl|sklh cenah. POŠILJAMO D K N A K V VSE DhLE SVKTA. CENfcJh KOT POŠ 1 A K»H|wr Dr/.avna Banka kupu|e In prutlnin In /amrn|u|« denar vseh drža« Hveta. Fri Kattparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, bi *z odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Baje 3 t obre»ti. — Slovenci postrc žen! v slovenskem feziku. — Banka iina $5,318,821.65 premoženj*. KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue Island Ays., sera?,0. Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls tilicc Chicago. VLOŽENA GLAVNICA St.900.000 00 JAN KAREL, PRE9SHD"!*. J. F. ŠTEFINA BLAGAJNIK N'tit podjetje je ;>od riailtorat void • • <;ir* ring lion*" titm, t ,rej J* tienar popolnima nigurno naloten. Ta I.Hii iia prf twu,* tudi ulo if poitne hranilpi'e Z'!r. .|ri*v. Zvnsuje tudi denarni promet S N I- J Uradne lire od S:M0 dopoldne do 5:30 poitoldue; v aohoto •« banka ,«]prta do 9 '.ire ne'»r; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 .re dnjvoldoe Denar vlot»n v našo br.nko nosi tri procente. Bodit« uvei«*«iii, ds Je pr: na ft denar naložen varno In dobičkonosno I Conemaugh Deposit Bank 54 MAIN STR. CONFVUUCn. ?\. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo A% obresti S. D- P. Z. ima svoje novce v tej banki. CYRUS W. DAVIS. W. E WISS1NGER predsednik. blagajnik. S pristnih pijaf, Kranjski Brtnjevec, Slivovlc. Troplnovec, Orenko Vino in in to »o: Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska _ .samostojna v Ameriki, ki importira žfiane pijane naravnost A H A iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko stekleoir H ■ ^ in katere pijane hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic ■ If M M«je rene so nižje nejto kjerkoli drugje, ker mi ni treba piflievui: drazih agentov. Proilajam samo na debelo. Pilite ? A. HORWAT, 600 N. Chicago, St.. Joliet, 111. I Edii S t 324 BROAD STREET TKL. 1475 JOHNSTOWN, PA. t Edini slovenski pogrebnik • MARTIN BARETINČIČ 1 ZAVAROVALNINA. ^ER !qA. ELIXIR 'T b"TTER-WIHE y Hohke viho \V*ak pameten človek skuia potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pred nepričakovano potrebo v »lučaju tingle in rane smrtno nesreče. Seveda njegova doTžnost je, da podaljša svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori s tem, da vzdržuje svoj prebavni sistem v vedno dobrem Jinu jočeni redu. Ko hitro opazi Slab tek Kolcanje Tezkočo v želodcu Kosmat jezik Zaprtje Bolečine v črevth Bolečine v križu Zapeke Naglo slabost naj takoj rabi TrIner|evo ameriško zdravilno grenko vino. Ta zeliičina priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoi, ker ista iz čisti popolnoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavlje no hrano. Ista bo tudi ojačila bolne kraje v 4re vih In jih ojačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postran ske pomoči. Ista bo odstranila nagib za zaprtje in odstranila vse posledice. Tiabite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni aim ptom in s tem s< bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo: Naravni apetit, telesno moC, tilost duha Dalo vam ho tudi ljubezen do živ /Ijenji, -ura v o polt, stalno zdravje* kjerkoli mogoče. Trlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V l*kara*b. Ne npr«Jeiii*Jt« ponaredkov. JOS. TRINER Uvaževalec In lzvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111.