Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more
Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL
Newspaper Page Text
► PAZITL! na atevilko v oklepi|u ki •« nnK*|« poleg vn• ictt* ntttlovt. prilepila n«na apoda|ali na ovitku. Ako (3-44) |e številka ted«| vam ■ prlhodn|n • levi I ko našega lie ta po teče naročnina. 1'roal mo) ponovite |o tako|. Leto (Vol.) IX. Ltat za korian delav aketfa Ifudatva Uelav cl ao opravičeni do vaetfa kar prjducira|o. paper is devoled to the intere.ta of the | v» or kini olaaa W ork- ! ara are entitled to ali what thev produce lowrM»- i-roaa-m&ai mati*- lt-- « i»»7 .< »< Chlr.fr. Ill '1 ■ tt>- Al' nt I i»| <•' Office: 4006 N 31 Sir . Chicico. Hi. "Delavci vs<*h dežela, združite se!' Stev. < No.) 343. Chicago, lil., 7. aprila i April) 1914. 50 000 PREMOGARJEV NA ŠTRAJKU V OHIO Illinojski prtsmogarji bodo odloči li s splošnim glasovanjem. da li bodo stavkah ali ne. !1 maiva je prenehalo delo v tiini premogovnikih \ dr/a\i Ohio 111 približno pivtnogarje\ poeiva. Strajk l«> trajal tako <iol go. dokler ne pride «1« s|Miiazuma mi'il operatorji in unijo radi pla eilne lestvi<v iti <i kler sodišče in' razsodi o ustavnosti novega /.ako mi. ki doloea mezdo na podlagi neoi išeenega premoga. Državna zakonodaja \ tvliiu je namreč sprejela \ svojem posebnem /asc danju zakon, takozvani "mine run law"', po katerem in iajo o l>ci atorji plava*i preniogarjetu «hi tone neoe »eenega premoga, to je takega kak 'K. n je i/.kopan. Ta zakon pridi- v veljavo 'Jt» maja t. 1. I'remogiif.il zahtevajo mezdno lest v i eo na pixllagi tega zakona, eeniur se i»,i peratorji trdovrat no upirajo in hoeejo spra\iti ome njeni zakon pied vrhovno sodiš če. <la doženejo ustavnos' istega. Položaj v '»hm je torej tak. <la se štrajk 1.1 I ko zavleee Ve,- Illese ee\ i I"<»s\ ctovalni diior p' -ciuogar .sk<- unije \ lllinoisii se .]<■ sešel aprila v IVoriji /. operate rji. I're nmirarji so predložili zahtevo /a 2"» con tov povišanja mezde /.a dnevno delo in /a dva prosta dne va v tednu; dalje zahtevajo, da morajo hiti v strojnih poslopjih nastavljeni kurjači, tako <la 11» bo do več strojevodje opravljali kur jaškega dela Operatorji se nekaj branijo zvišati plačo in grozo ce lo. da bodo znižali sedanjr plače. Premotramki komitej pa upa. ila se bodo operatorji <lali pogovori ti. 1'nija tudi /ahteva cm I opera torjev. da morajo postaviti jam eevino za pravočasno izplačilo mezd Vsi sklepi konference v 1'eoriji bo unija dala na referendum članstvu, katero naj odloči, dali hoče dela'i |ws| starimi poboji ali iti v stavko, ako operatorji odre * čejo zahteve. V IVnnsvIvaniji s" premoga rji sprejeli staro lestvico kakor se sla.se poročila vsledčesar mi se operatorji zavezali, tla bod<» iz boljšali trotove krajevne <h lo\ ne razmere v jamah. TORREON JE PADEL Po enajstdnevni bitki, v katen je padlo 6000 mož, je Villa vzel mesto Monterey zdaj na vrsti. Torreon je padci zadnji četrtek "J aprila zvečer in nepremagljivi Villa katerega <daj imenujejo njeifov i pristaši meksikanskega Napoleona je gospodar mesta. Knajst iliu je trajala krvava bi tka. največja in najbolj strašna bitka meksikanskega rebel jona. I »o zadnjih poročilih jo obležalo o krojf tiiMI mož mrtvili i 11 ranjenih na irrieili zunaj mesta in na uli cah. ki m) bile poplavljeni- s krv jo m nakupičtie z mrliči. Villa je brzojavil I'arranzi v Juarez. da .je i/irubil ."»tki mrtvih in 1500 ra njenih. med tem ko je Velasco, kateri je z devet tisoč iuertovci branil mesto, izirubil f»">00 mrtvih m ranjenih. Villa je zajel okrog tisoč huert"veev: regularne voja ke je zaprisegel v svojo armado, ki s«> takoj vpili: ' Viva Villa'", prostovoljce in častnike je pa u kazal na mestu post relit i. Dalje je zmagoviti vodja rebelov zajel velik«, število kanonov in drugih \1| jllill potrebščin. Velasco je z okrog tritisoč huertovci, kolikor jih ni prišlo Villi v roke. pobeg-1 nil na jug proti Montereyu. Toda pri San l*«N|ro. nedaleč od Tor reona, je begune d< hitel ustaski ! * . i general Hernandez zadnjo soboto j in vnel se je hoj, v katerem so i huertovci zopet pustili par "toj mrtvih in tw>beirnili naprej, Krahfiseo \ ilia s svojo konsti tuciouaii-st wk armado una /'laj ! absolutno kontrolo natt osr.ilnjim' tlclom »evcriH' Mrksikc, kakih <•<*<) milj od Kin tiranih* proti ju «11. Velikansko in o,- m slavo ima ! /.«la.i ta mož. kateri j«- l»il še prv<l ; neka.i meseci takorekoe nepo/nan' 1 II še eei na slabem jllasu kot ban ! .lit. ; T <la Villa s.; m prevzel: • >11 |»ri j /na. tia zrnata /.a zmago pripada ! njegov i m 11111 11 a t- <■ 11111 peonov, ki sjimnIo v ogenj m v vo«|o za priut'ip, /a obnovitev /.naiiiem' ali poteptane koiist itin-i.je 1 >4t I .j > tudi |.i i/iia Villa, tin je /lasti /a iln.jo zmago \ Torreonti drair plaval, tla je liilo vee truda in žrtev, kakor je prieakoval Zda/, lioee Viiia »lati «.voii annatli poei tek mojrore /a par tednov, a obi nem tlela velike pripravi /a Iia pot \ Meksi"ko City I'n: dtija bitka se ho naj lov. vršila pri na padu na Monterev. drugo veeji mesto na iztoku. ki le/i meti Tor reonom m glavnim mestom in kjei bajt tal»ori 4«M k • huertoveev Zatem mora V.Ha v zeti Ma/atlan bolj proti /apatln in končno /a eati'cas. ki je takotvkne pr«-«I vra t m i Meksiko < :t.\ Ko je Villa na erlu i . belt v po vr tut I /atlnje ostanke t'ederalee\ v b. o in zaseilel 1'orreon. našel je b Inišniee in zasebne hiše polne ranjenih so\ražniko\ Kanjeiiei so strahotna eakali. tla jib poino njo. Mimiri so s pojemajočimi glasovi klicali "Viva \"il!a'" in 'prosili milosti Toda Vlila j«1 uka za. <la ranjenev se ne smo nihče , dotakniti Kk je Villa obiskal bolnišnice, spoznal ga j«' eden fe 1 »letalec z razbito irlavo in skušal i govoriti, ali ni mogel. Pomignil I jo k sebi ameriškemu reporterjn, 'ki jo spremljal Villo. in mu pose I petal. <la naj v njetrovem imenu •zavpije kolikor m• re "Viva Vil la'" Reporter je dvignil ranjen ca in poklical Villo. kateri je ta koj prvemu potlal roko. lianjem lluertovcc je gorko .stisnil roko ■m rekel: "l>u>.s hendigu aust »m| " I'»* ir t•* blagoslovi Pobreeito. t vojna j<- strašna reč. odgovoril je meksikanski Napoleon i ti obri sal >olzo V Meksiko Cit\ vlada velika zmešnjava Časopisje ne sine nič j poročati o porazu huert«>veev. pač pa mora na ukaz Huerte pi hati. <la se Villa umiče. Ali prebi valstvo je kljn!> ostri cenzuri zve ilelo o strašnem porazu in Iluerta j>- v strailii .1 «>!• ii Litid. Wilsonov poslanik, kateri je prebil zadnjih sem mesecev v Meksiki takore koč brez kakega vspeha. da bi iz peljal Wilsonove načrte, je odpo toval nazaj v Washington. S tem je menda končano vsako «|iph> ! matično razmerje med llnerto in Wilson, m oziroma končana je inula Wilsona. da bo Iluerta na kak način zapustil nasilno prilaš <"•«•11 i predsed nišk i stolee. \V i I son i ga bo odslej prepustil svoji usodi trdilo upajoč, da bo \ illji pome tel z njim in i »sta vil na krmilo kon>t it ucional ist iško stranko -« jCarranzo na čelu. V oficijelnih krogih Wasnintrtona so zelo za dovoljni v padcem Torreona in čujejo st * glasovi. da bo Wilson kmalu priznal konstitucionaliste kot vladajočo silo v Meksiki EKSTRA—PROLETAREC ZA MILWAUKEE " I'roletaree " je zadnji petek i izšel v ekstra izdaji, katera .je i bila posvečena volilnemu boju v .Milwaukee Tamošn.fi jngoslovaii ski socialistični klul> .je namreč nar>čil tristo i/Ai sov posebne iz daje. ki .je vsebovala vočdel agi tatorično čtivo v pri«I socialistic ne volilne kampanje v mestnih volitivah. List je bil omejen na j štiri strani in je imel dobro gradi vo, katerega so preskrbeli sloven ski sodrugi v Milwaukee, f'pam- . da ta vrli korak inilvvaiiških so drugov ni ostal brez vspeha. Iz bakrenega okrožja. Rudniški poslovodje zopet zavrnili pravo orga nlzacife vsledčesar bo stavka trajala napre). Organizirano delavstvo pomagalo do konca. < al 11 m«-1 M K'li . ■! ;i|>i ila V«-«' NI SI.!«'M 11 It II V 1>SI UI*«*IK-III Kf«l/ i .!«• za ' nji t «•« 11 11 |m«.n1siI«> .s\ «i.i« '.■istupiiiiic k i-inlnišUiiit |hksI«ivi« d.jelii / naini-liuin, ila «it»si'/.i'j«i ak -.|>i>ia/ m« liudarji >•> iiaini« « i /vedeli. ila l«i poslovodje radi .«1 ti '• mra: i > .vtavknrji samimi 11 «»•«•✓. posre«! \ nuja kil k«-<ra " 111.1«• - -M .lir. lili«, rjii lil stolili -Ml |><> jur.liovi /i-ljj. » lam komitejev. ki »i« oMnKsiIi poslovodje. I«ili m« i/ kljti.-no sami ilmiiiii'i linijski rn lai l'osl»v «|j« s«« jih prijazno spri )• it -i« i;iii 1 «*|i«- «>iiljiili«-. toda \«-ii.'*ii«i >.«i ii-kli. «la i»e sprejmejo ii >l«< in-jTii strajkarja nazaj \ «!«■ III. < i•»U 1« I II«' i/!'U«'-| ItOSSOIII Nt lljl' in.isk. kart« Izjavili s««, ilsi so l»r "i linu to /aiiti-vati Kileii po slov«*ija je f«l«> iiainiifiiil kitiui I I«lii !«i n tli.- «"•' slavkalji «»«l j.laj" kart«. ->aj potem latikn dolie drujre T«> <|i«kii/.u.]i ksik«i 11 • In ure iiia 1 umitom bakra za dol»r<- «!#• I a v«»«* in poslov, dj« l'i «ii,|| \/».|i nazaj Mavkai.il- >'■ i in j • i-« • j mojroee \"i jih mar ■«■ so riiilarji \ 'iniji ne. ali vrli v ti«* idave \ Hostonu zapove •liij. j.« - |,'«».- / linij««'" n [hisIii vod.i« s. mora ju teira držati 1 >;i - lj« j« razvidu . «In operatorji se n« i«i itrajn /a "tuj«- agitatorje" niti /ii 'rdi"«*'!- soeialiste", teuivee tin 'i\ prvi in /ailnji namen je, u 11 i i t • oriranizaejo rudarjev, pa ti:«i h«« katera iio«*«' in knkoršna hnA« \" soboto -i> imeli odborniki o kr« /in- unij«- sejo in posredovalni Uoiiiit«• ji mi poročali o re/.ultatu poguvoiov /. rudniškimi manami rji. Nato m \m navzoči člani sklenili. da m- oilila.jo linijskih kail /a iioliriio ••»•no 111 tla 1» .i se lin itatlaljt-val «|o konca. K• 1 -<■ rudarji borijo /•<■ osem mesecv in so \ tem .■ j«»u priborili s m zalite \ <• razen prava <lo organizacij«', hočejo v borili če ji- 1 reba še <lru t»ili osem v «|. kler jim ma gnatjt* bakra n• - piiznajo pravi j re. <la smejo pripadati svoji 1 it<111 striflni oigani/.a<iji Sedaj. ko bližajo no 1 ki-j-i dnevi. lic bo i r»*- j bji toliko izdatkov /.» /iv Ijenske j potreltščine kakor z.adlijill sest mesecev in zalo bo boj !■ I i kit laž-j j; Izdatki za kurivo 111 obleko bo-1 do M-daj veliko manjši. V slučaju, | da stavkarji in- bitdo mogli izba jati / najemnino, ali <"•«' jim druž be odpovedo stanovanja, postavi I 1» do šotore kaKor to delajo premogarji. I'liited Mine Work ers of AtiK'iiea je že ponudila pet sto šotorov, ako jib potrebujejo, j Organizirano delavstvo ceh* Ame riko je pripravljeno pomagati moralno in gmoto kakor doslej dokler ni bitka dobljena. Mnogi farmi*rji v okolici, ki simpatizira jn s štrajkarji. s.i obljubili ma terijalno pomoč; dali bodo zele njavo in itruge pridelke Laka Pleše, hrvatski štrajkar. kateri je bil z t«eo. Briškim obdol ž.en M^ai'vde pri umoru deputiše rifa Pollocka, katerega so našli oktobra 111. leta na cesti blizo IInrontiivvna s kroglo v glavi, je Majniška izdaja. Proletai jat vsega sv« ta s« pripravlja, da ponovi tradicijonalno manifestacijo pr\« <ra majjiika, \ kateri je izražena edinost misli in ciljev, ki ira oživlja in wli v velikem boju za pravice. Prvi maj iiik je praznik dela . je »lan. ko ponovi delavstvo >voje zahteve po osvoboditvi dela iz težkih spon kapitalizma, po zdru/.enju vseh dru žabnih razredov v en miiii razred svobodnih delavcev, i>« svobodi, miru in ljubezni, ki naj nadomestijo suženjstvo, zavist in sovraštvo. Da tudi mi slovenski delavci v Ameriki, kolikor nam razmere dopuščajo, praznujem« in povečamo tc dan. si šteje uredništvo v dolžnost izdati " Proletarca" kakor zadnjih par let sem — v povečani slavnostni obliki, in to če i>o le mogoče najmanj na 1 Gtiti »t ranch Ta številka i/i«ie '_•> aprila I'rednistvo bo v tem oziru storilo vse. da bo gradivo i«- slavnostne številke najboljše za propagando razredne zavednosti med slovenskimi delavci v Ameriki. 1'redništvo in upravnišKo bo izvršilo svoj del temeljito. Drugi del agitacija za razpečavanje te slavnostne izdaje — pa pre puščamo našim sodrugoni po naselbinah Kdor je za vstajenje pro letarjata i/ imlnstrijelne snžnosti. kdor je za boljšo bodočnost svo jih otrok, tisti pojde gotovo na delo /a majniško slavnostno izdajo " Proletarea". kateri naj izid.' najmanj« V 16.000 IZTISIH Sodrujji. nii ne izdajamo >lav nostnih izdaj za Božič in Veliko iioč. Zapomnite si dobro, da ta <i\a praznika sta postala simbol suženjstva. Kdini delavski praznik m simbol vstajenja proletareev i«' PHVI MAJ! I'm i maj je delavski praznik, katerega so proklamirali delavci sami Tega praznika ne dobit«- s nobenem koledarju ali praktiki. Knostavno zato. ker ni všeč kapitalistom, kraljem, cesarjem, papc ž« m in 'Irugiiu ljudskim zajedačem. Delavci, najlepše bodete praz novali VAS PRAZNIK. ako ta dan porabite /a asritaeijo "Proletar <-a " V vsako večjo slovensko naselbino mora najmanj 1<W)0 i/tisov t 'ene so sledeče : 10 iztisov 45c; 2.r> i/.tisov $1; 50 iztisov $1.85; 75 iztisov $2.50: Iiim iztisov $3.25; 2(»0 iztisov $5.50: 300 i/1is«»\ nO; ptn i/tisov *10.00; ."»(Mi i/tisov $11.50; 1000 iztisov $10.00. Izpolnite ta kupon, ter pošljite nam' tpravnlštvu "ProlHarca". 4I0G West 31st Street CTTTOAOO, ILL &« drugi : Pošiljam $ za iztisov Majske številke "Proletarca". Ime Naslov lili /.Iliri jo soboto opri šn-n pled n.i,link..m t» I Si it■ iii>111 v I. Anst', I >ara lm < "«ui n I > l>riški I »o /daj najbrž tidli oproščen luč/ oluav II« Vf Skeb .1 lin Lampsa je \ pondtd 'jek ustrelil \ trdnih strajkarja Alberta Salo na voglu pote in i I 'iin- restf. kjer ji* /.inln.ji čakal j ii« karo Sal j«' drugi <lun umrl i hi skrb je romal \ /apor. Ti- <Iiii ni j«* /opcl poslovilo na • 1 a I j 11:11 oil >kelm\ oil rudnika <t'uiur\ i« 11>1 so Poljaki in Uu -.i. ki so že <lo grla siti štrajko loiiist \ a haroui liakru so t* dni odpia vili stari in 1!I0 fmil• v teški \ i - > talin stroj, katerega .]<• moral ope rirali > ii siiin mož. ni nadomestili so a« / lajšiiu in veliko boljšim, kateri vasra !>• HO funtov Novi stroj si jint uii.ii' " lin bv Lt-viier . meti tein ko so starega imenovali i "widow maker" ali po naše stroj, ki min /i vdove". Tako so, štrajkarji dosegli zopet eno zali tevo Odprava starega, teškega ' 'svedra je bil« eno irlavniii zahtev štrajkajočih rudarjih. Sirajkar ji so t|o sedaj potom svoj«' unije izvojt vali večjo plačo, osem ur dela. boljši vrtalni str j. sauio za eno in glavno stvar s(- morajo še boriti in to je pravo organiza jeijc. In kakor so liaroni bakra priznali vse druge zahtevo. tako lliotlo morali kotieem kciica pnz juati tudi zadnjo pravično in elo veško zahtevo, da sinejo družiti' sv v vsaki organizaciji, bodisi \ { verski, politični, podporni ali in ! dustrielni. , Naprej rudarji /a pravo orga-i ni/.aeije! DELAVSTVO SE DVIGA V KUSIJI I/ Iteograda poročajo o veli-i kem gibanju ruskega prnlctarija- j ta. kar <l«-la okrvavljenemu earju | sive lase. Strajk v Trovogolni-! škili tovarnah, kateri daje kapi talistom in policiji veliko oprav kn. je nekak pred pri hod velikega revolucionarnega gibanja v de lavskih masah. Prvič v zgodovi iii Rusije se je pričelo delavstvo na vseli straneh trdno organizi rati. Na milioiie komadov la/nih socialističnih spis \ se deli med delavce v vseh mestih. Dijaki in revnejši inteligentni sloji se jav no postavljajo na stran delavcev, kar se do zdaj v toliki liter i še m dogodilo. Delavci po vsi Rusiji zahtevajo pravo organiziranja in pravo zbo rovanja. 1'arjeva k« zaška vlada se seveda proti vi in proletariat grozi, da si !»<» te pravice vzel s silo. ako prošnje in zahteve ne hodo pomagale Da. da povsod se giblje. jjii> I — Sijajna zmaga socialnih de mokratov. Pred kratkem so bile na Dunaju volitve v pomočniški odbor trgovinskih nastavljencev. Proti socialnodemokrat ičnim kan-| didatoni so šli v boj združeni krš-' eiiiiski socialci in nemški nacional ci Veljavnih glasov je bilo odda nih 17 114. od teh so dobili social-, nodemokratični kandidatje 12.H73 glasov Ženske so volile posebej. Nii volišče je prišlo približno 4000 žensk, od teh je glasovalo 3f>00 za socialne d< mokrate. Ko je bil znan izid volitev, .je prirejala množica burne ovacije socialno demokra tičniln kandidatom. Na volišču je bilo mirno, pač pa je prišlo pred voliščem med socialisti in nemški mi naeionalei do pretepa < e je človek lačen, ne vpraša če je kruli spckel katoliški, prote stantski. židovski ali brezverski pek MatcrijalitO vprašanje, to je \ praSanje l;ruha je torej prvo vprašanje za obstoj človeka Vera je postransko vprašanje, ki mora biti zasebno vprašanje posamezni ka Kdor trdi drugače, je hinavec, nevedne/ ali izkoriščevalec MATI JONES PROTESTIRA V pismu razkriva nesnago Ječe, v kateri je po nedolžnem zaprta Deliver, t'«»!«».. ;i. aprila* Ma ti .lniifs, sivolasa ajjitalorifii za i>ta \ a |>rcinoj»arjcv 111 ritilarjcv, v i>• ■!iii pisiil;i iz ječe s Wh1s. ii liiirtiu. k j • • i .)<• v «i i* 11 tr i «"• zapita " t ti«->ii 11 ii h ti i<-:i < 1 " Pismo. katero je bilo v tihotapljeno iz ječe, se jrliisi Vojaška liHsti lija v Walsenhtirtfil, Colo.. HI. inarm 1!»1 l. Sporočam .iiiK-riškl javnosti, ila i;i/ s' iii državljanka t«1 republike. Nikdar insriii kršila zakonu, pač pa kot državljanka s«- držim pra va, <la sinem iti kamor hočem do kI•-1 irihi.jcii! v mejah postav Sodišč« \ !,os Aoiiinis in ; t',in count i j ili so odprta in iie oviraiiii \ svojm poslu, toda «ru vcriici Aiiiiiioiis in njegov I Vabo «lypv iinciiovanee, neiieral Ohas*-. nic nečeta postaviti prril nobeno sodišče, Ako sem zakrivila kak zločin, /akaj m<> nc tožijo 1 V vseli strajkili. kar sem jih kolaj videla, ni bilo takih ffroz«-t, kakoršne počenja iren t'iinsc s svojo tolpo Itahhvin hVItsovib de tektivov. ki s,- zdaj pridružujejo milici. Moj liosr. kedaj bo konec te ira\ roče solze sirot in >vd< v de lavcev so (m vedno pred očmi njih snu trgajoči vzdihi mi ve (lilo zvene po ušesih. Naj zve ljudstvo in naj zve moj prijatelj Kraneiseo Villa. da vcIikc Zedinjciie države, ki tirja jo o«i zadiijcpa. da mora iz.pus'iti izdajalce svojega naroda. drže mater iiicotomuiiieado v irnli, in-Knay.lii podzemeljski celi ci. obdana od podgan, surovih vo jakov in drupe polaz.ni. Mati Mary .loins". DELAVSKE VESTI Državna industrielna komi sija v državi Washington je pri šla il<> zaključka. da najmanjša plača /.a žnske nad 1* letom mora biti *1<I na teden. — Članstvo prenioparske unije ! I'nited Mine Workers of Ameri ca se je v /a<lnjili dveh letih po dvojilo. Šteje Idi/o pol miliona članov. — Strokovne unije na Irskem so v zadnjih desetih letih doseple 50r'» zvišanje povprečne plače. Najslabše plačani delavci v eeli Evropi so poljski dela. ci v Siciliji (Italija^. Povprečno dohe okrop ")<> eentov na teden. Razne strokovne unije, ki s<> združene v American Federation of IiaHor. izdajoč vč kot "><Hi te denskih in mesečnih plašil posve čenih linijskemu pihanju. V 1M državah je delodajal ceni nrepovedano po zakonu od reči ilelo ti-iim delavcem, ki so v liniji. \a Anpleškein se pripravlja jo veliki delavski hoji. IiHHmhi premoparjev v Yorkshire je že na štrajku in v enem tednu ho morda to število naraslo na četrt miliona. Poles? t epa se spravljajo na štrajk tudi železničarji in elek trieisli v '-ondonu. V Italiji prozi generalni štrajk železniških vslnžheneev. Zahtevajo od v lade večjo plačo in več drnpih poboljškov kar po meni za vlado 1<» inilionnv lir več izdatkov. Ako vlada ne odohri zahtev do 1*>. aprila, tedaj pojde \ lio j S(i.( M m i železničarjev Ne« m I pust no šal« je i/uii ! s I i I 1 aprila neki potepuh, ko je j v lokalu za brezposelne na voplu [Madison in Dcsplaines ulici v ('hi eapi raznescl vest. da v nekem že lezniškem skladišču iščejo več sto delavcev. iM'iipo j"'1 i*' hilo pred dotičnim poslopjem <|o lO.OOo hrezposlecev. ki s>i prišli za delo Prest rasen i r»os|ovod.je s<> zakleni li vrata in po telefonu klicali po licaje. Pridrlo je takoj 50 plavo. Niiknježev. ki so s količi razpuali razočarane brezdelne reveže