Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, April 14, 1914, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, April 14, 1914, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1914-04-14/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1914-04-14/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1914-04-14/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1914-04-14/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], April 14, 1914, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.6 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 14 April 1914. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1914-04-14/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

Llat ca koristi delav
•k*|*l|ud«ivt. Delav
ci eo opravičeni do
vaega kar produclra|o.
Thla paper la devoted
lo the Intereala of the
working claaa. Work
era are entitled to all
what ihev produce.
(Mouluua natwr, D*. • IW, n >n pa<i ofrM n ... _ ...
»I ChMMgo III und»r tb. Mtreb Srd 1*7» OHlCC 4UUD W. 31. Str., ChlCJgO, III.
'Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE!
na *levllko v oklepa|u
ki ae naha|a poleg va*
irga naelova. prilepile
netfa apodal all
na ovitku. Ako («3-45)
I© številka . .
tedni vam a prihodnje
atevilko nagega liata po
teče naročnina. Froal
mo, ponovite to tako).
Štev. (No.) 344.
Chicago. III., 14. aprila (April) 1914.
Leto (Vol.) IX.
Iz polja delavskih bojev.
Strajkarji v bakrenem okrožju o
dredili referendum, ki naj od
loči, dali se štrajk nadaljuje
ali konča. Premogarji se
pogajajo. Mati Jones
prosta.
Claumet, Mich., 10. aprila, (lzv.
poročilo.) — S. aprila se je sešlo
okrop 40 zastopnikov krajevnih
rudarskih unij širom bakrenega
okrožja v liancocku in sklenili
so, da naj članstvo glasuje, dali
hoče še nadaljevati stavko ali
proglasiti boj končanim za sedaj.
Splošno glasovanj«* se ima vršiti
v nedeljo 12. aprila in rezultat bo
znan v pondeljok opoldne. Vod
stvo Western Federation of Min
ors je sporočilo iz Denvera, da
se popolnoma strinja z zaključ
kom rudarjev in karkoli rudarji
sklenejo, bo unija podpirala nji
hovo akcijo.
Na štrajku je še okrog šest ti
soč rudarjev, toda v očigled dej
stvu, tla mnogi štrajkarji name
ravajo zapustiti kraj, je težavno
povedati kako dolgo bi se še mo
gel nadaljevati boj. Res je, da
importirani skebjr — zlasti Po
ljaki in Rusi — trumoma zapuš
čaj o Copper Country, toda druž
be na drugi strani delajo z vsemi
silami, da dobe iz drugih krajev
sveže stavkokaze. Rudarji so bres
malega pridobili vse. kar so zah
tevali razen priznanja unije. A
ko pa sedaj začasno odnehajo od
te zahteve, ni Se s tem rečeno, da
je princip unije za. vselej pora
žen. Boj se bo vnel znova čim ru
darji zbero novih moči. Tisti čas!
s't mrtvila in i /*lne j>.resistance
napram baronom bakra, ki so vla
dali pred stavko, so v bakrenem
okrožju mrtvi za vselej. Glaso
vanje se bo najbrž končalo s tem
da bo štrajk proglašen končanim
— za sedaj.
Mati Jones rešena ječe.
Vrhovno sodišče v Coloradu jc
zadnji četrtek na zahtevo premo
garske unije izdalo odlok ali ta
kozvani "habeas corpus", ki sr
plaši, da morajo militaristične o
blasti v Walscnbnrgu izpustiti
mater Marv .Tones iz ječe. Odlok
se ima izvršiti v desetih dneh
Splošno mnenje je. da je posegel
nekdo iz visokih krogov v Wash
ingtonu in vplival na sodišče, da
je storilo ta korak. Silni protesti
organiziranega delavstva, ki so
bili adresirani na Washington, se
torej zopet pomagali.
PREMOGARJI SE POGAJAJO.
Konference v Illinoisu in v Ind.
Boj v Arkansasu.
Peoria. 111. — Zastopniki pre
mogarske unije in operatorjev i
niajo skupno konferenco glede pla
eilne lestvice. Premogarji so pred
ložili 400 zahtev in operatorji čez
300. Trajalo bo še več tednov pre
den bodo 'vse zahteve obdelane in
rešena vsa vprašanja.
Bridgeport, O. — Vodstvo pre
mogarske unije v podokrožju
je dobilo poročilo, da štrajkajoči
premogarji se v trumah priprav
ljajo iifi odhod v sfaii kraj ali
drugam, ker se boje. da bo štrajk
dolgo trajal. Organizatorji poziv
ljejo nremogarje. da naj stoje v
organizaciji.
Pittsburgh, Pa. V pittsbur
Akeni okrožju počiva okrog 70of)
premognrjev izmed 45.000. 14 a
prila s" vrši aplošn® glasovanje
glede plačilne lestvice in splošno
mnenje .je, da bodo premogarji
glasovali proti štrajkn.
Terre Haute. Ind. 11. ob
krožje premogarske nnije ima tu
kaj »voj kouvi neijo. Klavna tor
ka na dnevnem redu je nova pla
čilna lestvica.
Forth Smith, Ark. I'aehe -
Denman foal Co., katera poseduje
ij|eiB»govnik v Midlandti, nedaleč
od tukaj, je skušala vpeljati od
prto delavnico. Družba je izprla
premogarje in stlačila v jamo ne
kaj jjfcunistov. I'nijski preniogarji
s<» pa 6. t. m. prikorakali do ja
lie, pregnali stražnike, podali se
v jamo in pregovorili neorganizi
rane delavce, da so se inn jflidru
ili \ si do zadnjega. Odprta delav
nica je šla |>o vodi.
MICHIGANSKI ŠTRAJK SE
NADALJUJE?
Iz potoeil, ki so prišla iz. Calu
meta in llaneoeka, Mich, posna
memo, <la so rudarji, ki so v ne
deljo imeli volitve, da odločijo a
li naj nadaljnje štrajk, ali se vr
nejo na tlelo, odločili, tla ostanejo
na strajku. Vendar ob tej viri
Se ni zanesljivih poročil.
VELIKO ČUDO
Vrhovno zvezno sodišče v \Va
shin^tonu, katero je že od nek-!
daj zadnje pribežališče kapitali
stov. je tedni potrdilo tri razsod
be nižjih sodišč v prid delavcev.
Glasom teh razsodb mora Sout
hern Railway Co. plačati $20.000
vdovi Luthera \V. Hennetta iz Al
stona. S. C., katerega je usmrtil
vlak; dalje mora plačati Grand
Trunk Southwestern Railway
$13.000 ehikaškemu zaviraču G.
: Lindsevu za izgubljeno roko in
1 končno je sodišče prisodilo $10,
; 000 Mrs. Annie Mvers. vdovi pre
moirarja, kateri je bil ubit pred
štirimi leti v Dickson premogoko
pu, Allegheny County. Pa. Zadnji
; znesek mora plačati Pittsburgh
Coal Co.
Zares pravo čudo!
DRHAL PRETEPLA IN DEPOR
TIRALA POPA
?
Uev. dr. Otis L. Spurueon, bap
I tistiški duhoven iz I)»»» Moines,
i la., in glavni tajnik organizacije
."Knights of Luther", je bil pred*
; zadnjo nedeljo ponoči napaden v
• nekem hotelu v Denverju, Colo.
Kakih sto oseb j«' vdrlo v sobo,
i privleklo popa na piano, posadilo
na avtomobil in drhal na je od
peljala 26 milj ven iz mesta, kjer
ga je neusmiljeno pretepla ter
vrgla v graben. Zdaj leži v bolni
šnici v Denver v kritičnem polo
i žaju.
Spurgeon je v Denveru imel ce
lo vrsto protikatoličkih preda
vanj. To je menda razkačilo ta
• mošnje katoliške pope in nahuj
skali so svojo drhal, da je plani
la po njem. Drugače si ni mogoče
1 razlagati trga škandaloznega na
1 pada. Zanimivo je tudi to, da do
danes ni bil še nihče izmed tolo
vajske drhali aretiran.
V KRATKIH BESEDAH ..
Rev. Irwin St. John Tucker,
oreshiterianski pastor v Chicagi,
j«- zadnjo nedeljo v svoji cerkvi
označil sedanji družabni sistem
tako-Ie:
"Danes živimo ^ dobi, ko se sle
parstvo, rop in umor smatra za
čednost. \aš glavni general je ti
sti. kateri pokolje največ ljudi;
največji advokat je tisti, ki zna
najh Ij lagati in slopariti; največ
ji javni dobrotnik) so pa listi, ki
znaja najbolj vspc.šno ropati de
lavske sloje Klanjamo >> zlatemu
tel« tu. molimo naj več j <1 tatove in
i» Ijutniji iiio roke vis<|jitn dllžal'
nim damam, ki pa v resnici (liso
boljše od rejenih prasie . . . So
cialna revnim i ju je ||ina reši
fW,"
Koliko je takih duhovnov®
Za mich. štrajkarje
je poslal sodr. John Močnik i/
j Clinton, Ind. tajništvu •! S. Z
H.r> Svoto je nabral fried ta
tnošnjimi sodr ligi.
ZA ČIKAŠKE SODRUGE!
V petek večer je seja socialist,
kluba št. 1 \a dnevnem redil so
važne stvari. Navzočnost vsakeca
, člana je torej nujna. Pridite vsi!
F. Godina, ta i
REBELI URODIRAJO NAPREJ
Boji pri San Pedro in Tampico.
Villa deportiral Špance iz
Torreona.
?
< i lasom poročil z due 11. t. m. I
divjala je velika bitka med rebel i
in huertovei pri San 1'edro de las
Colonias južno od Torreona. Fe-I
dcralui general Velasco, kateri je
ušel i/ Torreona, je dobil nekaj
pomoči in obrnil se je na/.aj proti
konstitueional isto in, ki so pod
vodstvom I lernandeza drli /.a
njim. Bitka je trajala tri dni irt
rebeli so se že mislili umakniti,,
tedaj je pa prišel Villa s fiOOO ino
žmi in dvajsetimi topovi in ko-1
tu e je bil, da so huertovei pobeg
nili naprej proti mestu Par ras.
1 Inert ino časopisje v Meksiko.
City še danes taji, da je Torreon j
padel. Tamkaj mora časopisje po-1
ročati, da je Torreon se vedno v
rokah federalcev, med tem ko
lluerta pošilja v inozemstvo svo
je "uradne vesti", da bodo nje
irove čete vsak čas zopet osvojile
mesto.
Vroči boji se vrše tudi v Tam—
pieo. ki leži na bregu atlantiškega
morja. Tampieo je važna morska
Inka in obenem ključ do bogatih!
petrolejskih vrelcev, ki so lastni
na anirleških kapitalistov. ITuer
ta ima tamkaj par bojnih ladij,
ki branijo mesto pred prodirajo
čimi rebeli. Streli iz teh ladij so
zadnjo dni uzpali več skladisč
in nabiralnikov s petrolejem. ta
ko <In je mesto z okolico vred za
vito v oblake smrdljivega dima.
Padec Tampica v roko konstitu
cionalistov jo vprašanje le šo par
«lni.
K<> jo Villa osvojil Torroon, u
redif jo takoj normalno razmero
v mostu. Imenoval jo začasno vla
do in ukazal trgovcem, da odpro
svoje trgovine. Obenem jo izdal
ukaz, da so morajo takoj VRi
Spanci soliti iz Torreona. Priza
detih je bilo okrop fiOO podanikov
Španije, ki so takoj odrinili pro
ti Juarezu v Zed. države. Premič
no imetje so smeli vzeti Rohoj, to
da njihova zemljišča in poslopja
j<- pa Villa zaplenil. Drupi ino
zemci niso bili prizadeti. Villa je
pojasnil hj svoj korak s tem, da
Spanci so so povsod izkazali kot
pristaši in vohuni ITuerte ter da
so najmanj zanesljivi naseljenci,
kar jili je v Meksiki. V Washinp
tonu so vslod izpona Spancev ze
lo vznemirjeni.
Pred nekaj dnevi j« prišel v
•luarez Benjamin Lapunas iz Me
ksiko City. Lacunas je zaupnik
Carranze, kateremu jo izročil ros
nione podatke clede umora dra.
Helisario Domingueza, federalne
ga senatorja, ki je v avgustu m.
1. nenadno izginil. Dominguez jo
v zbornici ostro prijel lluerto, i
menoval pa jc uzurpator in mo
rilca ter zahteval, da mora ta
koj odložiti predsedniatvo. Ko je
pa zapustil zbornico, bil je areti
ran in poljan v palačo ITuerte.
Tamkaj je Iluerta obsul senator
ja z najpršinii psovkami in zah
teval, da mora v zbornici in v ča
sopisju proklieati svoj povor tn
prositi njopa (lluerto) za oproš
oonjo. Domingttcz jo pa ponosno
odklonil rekoč, da je povoril res
nico. Tedaj mu jc 1 Inert in pris
taš dr. Ufjutia, ki jo bil navzoč,
zasadil votlo iglo v telo in vbriz
gnil sli up Dom in pu cz je padel v
nezavest in v tistem trenotku je
Iluerta potegnil nož in odrezal se
natorju jezik s korenom v prlu.
Nato je dr. 1'rrutia nesrečneža
zopet obudil k zavesti in Iluerta
so ,j> divjo rezal, češ zdaj naj pa
le so povorl proli njemu Dom in
puez so je dvipnil v silnih mukali
in pljunil polna usta krvi Huerti
v obraz, pa kar je Viotor Iluerta,
i tiranov sin. potopnil revolver in
! ustrelil senatorja v čoln. kateri se
| i' zprudil mrtev.
Mladi Iluerta jo že prejel pla
! čilo za ta ostudni unntr. Oblfeal
jo mrtev na ulicah Torreona, kjer
se je boril s federnlci proti Villi
1 predzadnji teden.
ROCKEFELLERJEV SIN "NE
ZNA NIČ", KAJ SE GODI V
COLORADU.
Povedal je kongresnemu komite
ju, da on zaupa svojim delo
vodjem, a za drugo se ne
briga.
John I). Rockefeller mlajši, sin
starega miliarderja, sociolog in fi
lozof, dedič inilionov iti direktor
Colorado Fuel ji Iron družbe, ka
tera poseduje največ premogoko
pov v južnem Coloradu, kjer že
pol leta traja štrajk. je bil 6. apri
la pred kongresnim komitejem v
Washiiiiftonu. ki nadaljuje s pre
iskavo eoloradske stavke.
"Kaj ste storili v svrho konča
nja nstavke v Coloradu T" je bil
vprašan John I). mlajši.
"Jaz — prav nič!" odgovoril
je. "Jaz popolnoma zaupam delo
vodjem, ki imajo premogokope ▼
rokah in kar oni storijo, je nam
prav."
Ko ira je kongresi)ik Foster
vprašal če odobrava krvolitje in
ostale bestijalnosti, ki jib izvršu
jejo njegovi zaupni upravitelji
premogovih jam. odgovoril jc
Rockefeller, da nič ne zna o tem.
< >n ne zna. kakšne plače so imeli
premogarji, ne zna, da so bile na
bavljene strojne puške in privat
ni detektivi '»roti štrajkarjem. ne
zna, da je bila milica pozvana nad
premolar je — čisto "nič ne zna"
pod milim bogom, kaj so podi v
Coloradu, edino to zna, da so pre
mogokopi lani plavali več divi
donde kakor letos in t« je slal>o,
zelo slabo zanj in za njegovo so
lastnike !
"Ali ste Vi torej direktor iz sla
me iip cunj?" vprašal ga je korni
H
"N'ak! Mislim, da nisem" —
odvrnil je malo užaljen. "Moje
mnenje je, da imamo sposobne
ljudi v Coloradu, ki vodijo nas
business, a za drugo se ne bri
gam."
Foster: "Vi ste se nekoč zani
mali za belo suženjstvo v New
^ orku in bili ste elan veloporote,
ki je to stvar preiskavala. Ali ne
smatrate, da bi bila Vaša dolžnost
če bi posvetili nekaj osebno paz
nosti tudi v tem štrajku in se sa
mi prepričali o stvareb, o katerih
pravite da nič ne znate?"
Rockefeller: "Dovolite mi, da
Vam pojasnim, da v slučaju pre
iskavanja belega suženjstva
jaz nisem osebno preiskaval niče
sar, pač pa sem najel najboljše
ljudi, ki so v mojem imenu vodili
preiskavo."
Dalje je rekel Rockefeller, da
po njegovem mnenju sta deloda
jalec in delavec "prijatelja" in
da se morata zadržati po "prija
teljsko" ter da "svobodni ameri
ški državljan sme prebrati delo
in delodajalca kadar hoče in kjer
hoče."
Ker pa Rockefeller na celi črti
ni| ne zna — ne moro garantirati
niti za to zadnjo trditev, dali je
res tako!
Končno je izjavil mladi Rocke
feller, da njegov stari poseduje
okrop 10'c vseh delnic Colorado
Fuel & Iron družbe in da bo raj
-i tunnvil vso to lastnino do cen
j m. kakor pa da '>i sedanji delavci
skrbjo zgubili "pravico do
d«*la, kjerkoli hočejo delati". S
tein ,j<' sin miliardcKa povedni,
da on podpira vsa <rr<>/<Mb\isl va v
| Colorado in di rajši zapravi mi
lione, kakor da bi priznal premo
garsko organizacijo.
Denver, Colo.. 6. aprila. — Ko
zaki na konjih, kolikor jih je Sf
nstnlo v premoparskem okrožju
razjarjeni in pobesneli vsled raz
, kritja njih nasilja |>rod kfjngros
i ni koiuitejeni, se hočejo zda.
maščevati pad ubogimi štrnjkarji
Skoraj vsako noč napadajo šoto
i š.";i štrajknije\ in streljajo i;
strojnih pušk, tako da zaffhji ni
t ni 'jo spati vsled strahu Zadnj
ledrn so štirje miličnrji oropal
saluii v Sufficblu in potem stre
liali kot divjaki v bližini stavkar
skih šotorišč.
— Kranjski Janez kot urednik.
Odkar je Kranjski Janez postal
urednik A. S., jo storil obljubo,
da uniči social izejn. V sredstvih
seveda ni izbirčen. Laž, obreko
vanj«-, ponosno trkanje po prsih,
<la je mnogo let hodil v šolo in
dokončal visoko šolo so sretlstva.
s katerimi je do sedaj skušal in
ponirati svojim "bravcem". Stev.
I .'{S A. S. z dne 8. aprila dokazuje,
<la Kranjski Janes ni mnogo do
segel pri svojih "braveih" s ta-1
; kimi sredstvi. Segati je začel po
tiskarskih škratih, da bo norcem
<lokazal, da j«' res učen mož, ka
keršnega ni na svetu.
' I'roletaree" z dne 24. marca,
štev. 341, je prinesel naslednjo'
notico:
" — Kranjski Janez je dober
zgodovinar. V vsaki številki svo
jega "lajbžurnala" se potrka po
prsih in zavpije, kakor fant, ki
kliče na korajžo: "To je zapisal
zgodovinar NT. N. ovržite sociali
sti, brezverci, svobodomisleci j
itd.?" — Janez je tiho! Prelistaj
zgodovino papeževe države, v ka
teri je "sveti humbug" v Rimu
imel prvo besedo v posvetnih in
verskih stvareh, in prepričal se
boš, <la "sveti humbug" kot na
mestnik človekoljubnega Krista
tli storil prav nič, da bi si zbolj
šal gospodarski položaj zatiranih
in izkoriščanih slojev. V zgodo
vini boš lahko našel, da je "sveti
humbug" — Sikst IX. bivši fran
ciškanski menih, uvedel sv. inkvi
zicijo v Španiji in oskrunil"božjo
kraljestvo" na zemlji z nepotiz
moiii in simonijo. 'Sveti humbug'
— Sikst štev. 4. jo celo ustano
vil prve hiše greha v "av." me
stu — Rimu. Ali ni res tako? Od
govori Kranjski Janez!
Na to notico je Kranjski 4anez,
velcučeni zgodovinar, odgovoril z
dne 8. aprila v A. S.:
"Proletarec" kot zgodovinar.
Veleučeni in nezmotljivi "Prole
tarec" poroča v 341 št. da je pa
pež Sikst IX., bivši franšiokanski
menih uvedel sv. inkvizicijo v
Španiji itd. Toda zgodovina, ki
ni rudeče pofarbana, pozna sarno
pet papežev tega imena. Sikst T.
(117—125), Sikst 11. (257—258.,
Sikst Iti. ( 4:?2 -440). Sikst IV.
(1471—1484), Sikst V. (1585—
1590). That's all! Ker Sikst IX.
ni nikdar bilo. torej ni mogel u
peljati inkvizicije, ker torej ni
upeljal inkvizicije, sledi iz tega,
da se je "Proletarec" debelo zla
gal kakor navadno. Bogve, kje jo
"Proletarec" dobil devet Siks
tov! Morebiti so to socialistični
papeži! Da bode socialistični pa
pež upeljal najhujšo inkvizicijo
to pa radi verjamemo, saj že ru
deči majčkeni generalčki v Chi
cagi izvršujejo inkvizicijo nad
sodrugi napr. nad Mahnctom, mil
wauškinii socialisti itd."
•
.Tanez ne boš se izmuznil! Ako
si čital tiskarskega škrata, si ne
koliko nižje razločno čital. da gre
za sv. humbug — Siksta številko
štiri in ne številko devet. Ako si
zadnjič čital notico le do tiskar
skega škrata, kar daje vsakemu
uredniku, ki hoče biti duhovit, ze
lo slabo spričevalo, se potrudi se
daj in prečilaj jo do zadnje vrst
ticc in odgovori, da te no bomo
smatrali za sramoto vseh uredni
kov pri katoliških listih.
Janez' Difficile est satiram non
s (inhere!
Ali je socializem za nič?
Ameriški polkovnik MeClure,
> časnikar, književnik in svetovno
. noznnn študent občinskih uprav,
■ i«' imel pred kratkem predavanje
• v Steni« ii\"il!«. <> . kjer ga je eden
i izmed poslušalcev uprašal, kakšen
. npli\ ima socialistična propagan
- da v Nemčiji na občinske uprave.
' \*n to ie odirmoril Met'lure glede
1 če; "Največji in najltolji vpliv,
i llrez s cialisfične propagande. l«i
i nemški n;n od ne imel tako visokili
- idealov o napredku." MeClure ni
- socialist : pri/nal je to samo les
niči na ljubo.
Vspehi zadnjih volitev.
?
Nad 10,000 žensk glasovalo za so
cialiste v Chicagi. Mestni
pravdnjk izvoljen v Mil
waukee. Narast gla
sov vsepovsod.
Zadnji torek so žensko prvič
volili' v Chicagi in v mnogih dru
gih mestih države Illinois. Rezul
tat je bil, da jo socialistična
stranka v Chicagi dobila čez 10,
000 glasov več. To je vsekakor
lep korak. Vseh socialističnih gla
sov je bilo v Chicagi po prvem,
neuradnem štetju 39,321. Največ
Klasov je dobil sodrug John C.
Kennedy,.aldermanski kandidat v
27. wardi, namreč 6548 in njegov
nasprotnik je izvoljen z večino le
14!» glasov. V tej wardi bo stran
ska najbrž zahtevala ponovno
Štetje glasov, ker brez dvoma so
našega kandidata — kot po nava
di — zopet osleparili za več sto
glasov. Izmed devetih žensk, ki
so kandidirale, ni bila nobena iz
voljena. V splošnem so prodrli
demokratje. Predloga za "sub
way" ali podulično železnico je
poražena. Ravnotako je propadel
"Municipal Court Act" in pro
padla je cela vrsta bondov, kar
je prav.
Z volilnim izidom v Chicagi
smo popolnoma zadovoljni.
IZID V MILWAUKEE.
Volitve v Milwaukee so izpa
dlo tako kakor je bilo v danih
razmerah pričakovati. Izvoljen je
"nestrankar" Bading s 37,434
glasovi, sodr. Seidel je dobil 27,
122 glasov. Badingova večina je
padla od zadnjih volitev za vež
kot 4000 glasov. Izvoljenih pa je
devet socialističnih aldermanov—
S iz ward in eden "nt large" —
in sod rug Daniel W. IToan je po
novno izvoljen mestnim pravdni
kom z 32.163 glasovi, kar je več
kakor je še kedaj dobil kateri so
eialistični kandidat v Milwaukee.
Dalje so izvoljeni trije socialisti
v County Board, tako da je zdaj
i ret soc. supervizorjev.
V očigled združeni sovražni si
li, kljub divji in umazani kampa
nji, ki so jo vodili lokalni kapita
listi pod banderom "nestrankar
stva" proti zavednemu delavstvu,
so milwauski sodrugi izvojevali
dosti lepe vspehe. Kapitalistična
stranka je imela na razpolago
devet dnevnih časopisov, imela je
milione dolarjev in imela je na
svoji sfrrani vse, kar je korupira
nega in nazadnjaškega — a kljub
j temu je spravila borih osem tisoč
glasov večine. To dokazuje, da
je zmaga kapitalistov silno piška
; va. Se par let in delavci bodo en
jkrat za vselej štrli nasprotniko v
j Milwaukee.
Lep napredek v Butte.
V Butte, Mont., kjer delavci
i gospodarijo že štiri leta, so bile
j mestno volitve 6. aprila. Soeiali
j sti so dobili tri nadaljne alder
inanske sedeže in zdaj imajo po
polno kontrolo nad mestnim 7.B0
i rom. Zmagali so kljub temu, da
so rudniške družbe zabranile
' mnogim rudarjem iti iz dela na
! volišče.
V Missoula, Mont., sta izvolje
na dva socialista v mestni zbor.
Vspehi drugod.
V Ciirardu. Kans., jo združena
sila demokratov in republikancev
j porazila sedanjega župana, so
ilruga IT. I'. IToughtona. Dobil je
, lf.7 glasov, njegov nasprotnik TI.
E Sauor pa f>39. Pred tremi leti
, .j«- Houghton zmagal proti dvoma
nasprotnikoma s "11 glasovi. f!la
sovi torej narasli za 34 odsto
tkov.
Gordon Demarost. socialistični
kandidat za kongrešnika v poseb
j nih volitvah v 7. volilnem okra
1 ju v Now .Ti rsev. je dobil firi03
glasove, kolikor 111 dobil še noben
kandidat naše stranke v tistem
kraju.

Proletarec. [volume], April 14, 1914, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], April 14, 1914, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], April 14, 1914, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??