Proletarec. [volume], October 06, 1914, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Llil u koristi delav
skega l|udetva. Delav
ci so opravičeni do
vsega kar pr<>ducira|o.
This paper i« devoted
lo the interests of the
working class. Work
ers are entitled to all
what they produce.
Knur*'! »- •»coad-clM* realtor, Imp. 8. IHOT. »t »b- post
H Chlc»|o III uodrr thw Act of Conirrrta of M *roh 3rd |K*?w
Offict: 4008 W. 31. Sir., Chieiii. III.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
pazite;
na številko v oklepaju
ki se naha|a poleg v«
šegn naslova, prileplje
nega spodaj ali .
na ovitku. Ako (370)
|e številka . ■
tedn| vam s prihodnjo
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |* tako|.
Štev. (No.) 369.
Leto (Vol.) IX.
Zmisel evropske vojne
Zakaj se bojujejo narodi v Evropi?
Vojna ie bila vedno strašna reč; naj se vza- j
me prezgodnja smrt neštetih ljudi, ki so komaj
pričeli življenje, ali pa beda vdov in sirot, naj se
pogleda na poteptana polja ali pa na razvaline in
črepinje uničenih, nenadomestljivih plodov zna
nosti in umetnosti, na i se misli na krvavo seda
njost ali pa na žalostno bodočnost — grozno je in
noberi rohneči slavospevi ne izpremene divjaštva
v kulturo, grdobije v lepoto, zverinske surovosti
v človeško plemenitost.
Ali vojna ie včasi potrebna za napredek člo
veštva. Kljub vsem njenim strahotam je včasi le
ona zavarovala ali pa prinesla košček svobode.
Zedinjene države ne bi bile nikdar dosegle
neodvisnosti brez vojne; le z vojno se je moglo
odpraviti sramotno suženjstvo. Italija se je z voj- !
no osvobodila avstrijskega, papeškega in burbon
skega jarma, balkanski narodi so si z vojno pribo
rili začeti:e samostojnega državnega življenja.
Človeško srce se krči, kadar zavihra furija
vojne s plamtečo baklio in golim mečem preko
dtžel; ali če ima krvavi boj velik, plemenit cilj,
ki ga nikakor ni mogoče doseči brez puške in sab
lje, se mora srce pokoriti razumu in sprejeti nje
govo tolažbo, da je kri, ki moči zemljo, neizogib
no seme napredka. Žalostno je, da se človeštvo ne
more povzpen javi brez takih sredstev; ali dokler
je suženjstvo na svetu, ga plemeniti značaji teže
prenašajo kak^i smrt Za svobodo je tudi vojna
sveta.
Ali zakaj se sedaj bojujejo narodi v Evropi?
To je ono vprašanje, ki označuje najgrozovi
tejšo strahoto in klice prokletstvo nad to klanje
in nad one, ki so ga povzročili.
Ako bi imela brezprimerna morija smoter, ki
bi ga bilo mogoče smatrati vsaj za postajo na poti
napredujočega človeštva, ako bi trajno odpravila
zla, ki izčrpavajo in more narode, ako bi njen u
speh vsaj olajšal težo, ki tlači delovne razrede, bi
si rekli, da je cena, ki jo mora zopet enkrat plača
ti ljudsko pleme, velika, ali da je vsaj vredna do
seženega cilja. _
Toda o vsem tem ni govora. Narodi, obleče
ni v uniforme svojih zatiralcev, zaznamovani z
znaki gospodarjev, korakajo pod zastavami svo
jih tiranov drug proti drugemu, ne kot bojeviti
narodi, temveč kot živi, ali slepi stroji, ki nimajo
svoje volje in služijo le tujim namenom.
Kaj morejo pričakovati narodi od vojne, ki
je bila spočeta, ne da bi jih bil kdo kaj vprašal in
ki bo končana, ne da bi se kdo oziral nanje?
Ukaz je prišel: Zglasite se v vojašnicah; v
štiriindvajsetih urah niste več sami sebi odgovor
ni, s svojimi možgani misleči in s svojimi srci ču
teči ljudje, temveč vojaki, to se pravi bitja,ki mo
rajo zatajiti vse, kar je v njih človeškega, pa se
sukati in hoditi in ležati in ubijati in se dati ubi
jati, kakor veleva ukaz.
Čigav ukaz?... Voditeljev, ki si ga je ljud
stvo samo izvolilo, da ga bo vodil kot izvrševalec
ljudske volje, v njem takorekoč kristalizirane?
Ukaz voditeljev, ki je odgovoren ljudstvu same
mu, ker je v njem poosebljena misel ljudstva?
Kakšna ironija!
Devet desetin vojščakov, nosečih svojo kožo
na semenj, ne ve nič drugega, kakor da jih je ce
sar poklical, ker "je bil prisiljen napovedati voj
no." Eni so slišali nekaj zvoniti, da je Srbija za
krivila umor gospoda Franca Ferdinanda, kate
rega so toliko poznali kolikor gospoda Juansikaja
ali na gospoda Iksa Ipsilona. Kako je to zakrivila
Srbija in zakaj je zdaj vojna neizogibna, tega ne
ve ne pešec, ne dragonec, ne mornar ne topničar.
Le to vedo, da bodo zdaj morali streljati in da bo
sovražnik streljal nanje.
Sovražnik! Kateri sovražnik? Dimitre Tuco
vič, ki smo ga v Trstu, v Ljubljani, v Zagrebu ime
li v svoji družbi, sodruga in ljubeera, odkritosrč
nega prijatelja? Ali Kaclerovič, ki je v skupštini
kot dosleden, kremenit socialist obsojal vojno in
kljub dejanskim napadom protestiral proti voj
nemu hujskanju?
Sovražnik! Infamna, blazna, neumna beseda!
Na tisoče jih je na drugi strani, ki čutijo in misli
jo kakor mi, imajo z nami enake želje, enako de- j
lo, enake cilje Možje so med njimi, ki so se boje
vali in trpeli z nami Bratsko roko bi mu stisnil in
poljubil bi ga, ce bi ga srečal; ampak ukaz je: i
Streljati moraš nanj!
Zakaj se bojujejo narodi v Evropi? ... Kadar
bodo izčrpani, kadar jih bo toliko pobitih, da bo
moral biti konec zaradi splošne oslabijenosti, ta
krat bodo tirani ob zeleni mizi ugibali, kako bodo |
poslej pritiskali ljudstvo in si delili plen.
Kadar bodo zaradi slabosti svojih žrtev mo
rali sklepati mir, ne bodo vpraševali narodov, |
česa si žele. Ne bodo jih povabili na posvetova- i
nje in ne bodo jim dali besede, da odločijo, kako
hočejo živeti poslej in izlečiti svoje težke rane.
Domu jih bodo odkomandirali, sami pa se bodo
pobotali, da bo zanje prav in složno bodo naložili
narodom nov jarem.
Takrat bodo narodi zvedeli, čemu so se bo
jevali ...
Zadnji boj
ne bo bratomorno klanje, ne boj med sužnji, ampak boj za svobodo.
KO SO BOGA MOLILI,
so svirali kanoni in pele so svinčenke.
V nedeljo je pobožna Amerika
pn cerkvah in t m | m-i 11 i li in ulicah)
nadlegovala Itoga s ptvpaniaiii
iii i mol it \ami, kakor ji- želel pre
/ i < I * • 111 Wilson, ki je /a .J oktobra
zauka/al molit vrni dan, hoter u
gnditi pritisku vsiljiv' ili popov
vs. lt Ver • izpovda!'.: KapiJjjliwlie
ni časopisi so '/.< par tednov • >1 »
javljali vziiirr moliti v, tla 1 ii svo
jim pobožnim čitateljem priliranili
težko delo misli.
V mladosti so nas sici-r urili, da
mora molitev priti \/. srca, da ji
kaj vri dna in da kaj zaleže. l'o
tcmtakem /.<• /auka/ana molitev
n« moro biti d«'sii prida. Kakšnoi
1-i 'mi pa na.) ima prošnja do lin^a.;
ki i prnfi sioiialiifi s< stavljena, ol>-1
javl.ji na \ listu mri! vojnimi t1
111« rti mi, poročili o liasc-hallu m
ins* rati, tri* mehanično /.momlja
n t / ustnicami, tako da misli kris
tjan ali /nI, ko jo izgovarja, brez
oviri' lahko na borzo, na kurzc in
na Muff, s katerim ho usekal kon
kurenta z<i uho.
< ii« I ii i ljudje so \ si ti katoličani, j
pn shiterijanei, lut■ ranči, pravo
slavni itd .! Vsi uče, da je llog ne
skoueeii v vsakim oziru; tleskom"
no moder, vsega vi i len, vsegamo
een. In vetidjir si domišljajo, da
ga morajo oni, uhoiri črvi, prepri
čati. kako strašna je vo jna, ter intt
dopovedati, da jo j>- treha končati
z nebeškim ukazom. Kaj vsega
vedni Hog doslej ni vedel, kaj se
godi v ltel<;iji in na Francoskem, v
I'rusiji in v (ialieiji.' Kaj se vojna
ni pričela z dovoljenjem onega,]
brez. čigar volji- s«- m* skri
vi las na glavi in ne i»a«!«• vrabec s
st i t In
Amerika moli za mir: nemški
pastorji molijo za uspeli ucniške
I ga orožja: ruski popi žebrajo za
zmago ruske armad* : avstrijski
farji i 11 It: ji .1 • z« p-—a z i"
Srhov . . V m so iij< '_'"vi zastopni
ki na zemlji in vsak zahteva oil
j njega nekaj druzega. V tej blaže
ui deželi prosijo eelo Z.a koliec
vojne.
Le tega ne prosi nihče, ila I• i
vscganiočni, ki vidi \ srea, napra
vil konec I»n-zpri 11 n-r 111 hinavščini.
porajajoči te lažnive molitve in
razširjene po svetu kakor strupe
ni plini.
Medtem, ko z jezikom liei mer
sko molijo za mir, kažoei se v kate
drali in v sinagogi kakor v klubu
ali na promenadi 11 ot• 1 a Astoria,
računajo njihovi spekulaci.jski or
gani pod lohanjo, koliko niiljonov
lii se laliko zaslužilo, .'••• 1 >i s.' Ami
lika militarizirala In ko avtoma
tično mrmrajo na papirju natis
njeno molitev, odklanjajo \ duhu
predlog delavske deputaeije, ki je
zahtevala v tovarni boljše varstve
ne naprave, da se prepreči \ sakda
nje uničevanje delavskega življe
nja.
l'o Ann riki so paradirali po bož
jih hramih. In njihovo molitev je
v I',v lopi spremijt'v ala strahovita
simfonija trdnjavskili topov in
strojnih pušk, izvajana od cesar
skih iu carskih, od kraljevskih in
ivpiihličaiiskih muzikantov, pra
voslavnih in lutcrskili, katoliških
hi iiimlii'nuskili kristjanov, ki po
svečujejo 11 <■«1 < -1 ,i < > in praznik / u
liijanj) ni hrata, sma božjega, ro
jenega slučajno na drugih 11< li in
•»«i\ oivčega jezik druge matere.
K:ui {;«•!•«« s-- razjv/iija t:a<! mole
eo Ameriko in inoivčo l-I\ r«»p«»:
nebesa i islam j<> iinlit'ercntna /a
i'« rkvtno kadilo in za dim hrzo
str.-lnili pušk. Le v glavah po
štenih Ijmli /Inija listi Hog, ki tja
nosi č I o v i ■ k sani v sebi. spoznanje,
• la se vojne ne napovedujejo v ra
ju in mir in- sklepa v nebesih. tem
več tla ji1 razinii <lan «* 1 o \. ■ k 11 /\\
njegovo poralio. Sam .j«* kriv, <"o
j s« '_'a slaho poslužuj«-, in sam j" po
klican, da mi obrne si-lii v prid |
I \ Ameriki so ui>>lili : \ Kvr<>pi so
ko/aki jahali po«I znamenjem kri
za, noseči smrt in pogin iu< >i so
vražnikove vrste; \ K v ropi so
nemške 11< >ii 11 te / napisom "Mit
• Jot t lini K oe 11 i t; umi Vaterln 'I"
llllijale »•(•le trume: v Kvropi so
polki in zbori rjovi li svoj luna, v
Kvi-opi so se smrtni krivi izvijali
iz pnst tv I jenih prs . . .
-Molitev ni pomagala in molit, v
ne ho pomairala, ker ni v nebesih
lutke, <la hi se sukala, kakor ji sii
geiuajo hinavci in puhloglav ci.
Ampak na zemlji so ljudje, ustvar
jeni za življenje, ki si ga ImmIo lah
ko varovali, kadar i/.vrše nauk. «la
je njih moč v sporazumu in v slo
gi. Združitev delavskega ljudstva
je molitev, ki premajja tudi vojno.
Po kakšni pravici?
Kdo je dal vladarjem in njih sebičnim tra
bantom pravico, da se igrajo z usodo narodov in
obsojajo na tisoče in stotisoče nedolžnih na smrt,
druge na dosmrtno pohabljenost? Kdo jih je poo
blastil, da nas po svoji volji dele v prijatelje in
sovražnike? Kdo je ukazal, da naj narodi s svojo
krvjo plačujejo njihove račune?
Franz Jožef in Peter Karagjorgjevič imata
nekakšen spor; ideje gTofa Berchtolda se ne vje
majo s Pašičevimi Viljem Hohenzollern se na eni
strani ne more pobotati z Nikolajem Hollstein
Gottorp-Romanovom in na drugi strani s svojim
sorodnikom Georgem v Londonu.
Kaj nas to briga? Naj si poiščejo sodnika, ka
kor si ga morata poiskati Miha Molednik in Janez
Prcpircek, če se skregata in se ne znata sama po
ravnati. Ali pa nai se, ker so žlahtni gospodje in
poznajo viteška pravila, pozovejo vzajemno na
dvoboj in naj se posabljajo, da bodo imeli kirurgi
kaj opraviti z njihovimi plemenitimi telesi.
Kaj nas brigajo njihovi prepiri? . . Laž je.
cf pravijo, da ima Avstrija spor s Srbijo in z Ru
sijo in s Francijo in z Anglijo in z Japonsko. Kdo
j t Avstriia?
Narodi, ki nrebivajo oh Donavi, pod Karpati
ir Krkonoši, v Alpah, ob Jadranskem morju, ni
majo nobenih sporov s temi državami in njih pre
bivalstvom, ker nimaio niti prilike, da bi se pre
pirali z njimi. Zunanja politika je torišče male
peščice modrokrvnih domišljavcev in narodi ni
majo nanjo toliko vpliva kolikor posameznik na
izbero svoje večerje.
Nikdar niso bili avstrijski narodi poklicani,
da bi določili, kako naj se uravna njih razmerje
do drugih narodov in držav. Vcasi so slišali, da
je ' Avstrija" sklenila zvezo z Nemčijo in Italijo;
tako so to slišali, kakor da gre za pogodbe med
Feaki in Lotofngi. Včasi so čitali, da je imel Go
luchowski sestanek z Giersom ali pa Aehrenthal z
di San Giulianom in da so razpravljali o "važnih
vprašanjih zunanje politike '
Narodi so bili kakor gledalci v gledališču;
drugi pišejo dramo, drugi jo igrajo, ljudstvo sme
le plačati vstopnino, gledati in odobravati, če bi
žvižgalo, bi policija napravila "red."
Le ena razlika je; včasi pokličejo narode, da
pridejo na oder kot statisti — s puško, z bajone
tom, s kanonom. Ker se je drama mogotcev tako
zapletla, da je ne znajo rešiti.
Kdo jim je dal tako pravico? Iz kakšnega
»osebnega testa so zmeseni, na kateri posebni zve
idi so se splodili, da smejo kakor bogovi goniti
i narode v smrt in pogubo ter brez kazni prelivati
I kri nedolžnih in solze vdov in sirot? Toliko bo
i žanske moči nimajo, da bi jih osušili, ampak vire
uničevanja in groze znajo odpirati. Po kakšni
pravici?
Meso tiranov je povsem enako kakor berače
vo; če se Franc Jožef prehladi, dobi nahod, če se
Viljem preobje, ga popade driska, če poči kaj v
bližini ruskega Miklavža, se ustraši in nervozno
strese. Peter ima mačka, ako popije preveč konja
ka, in king George je kakor goba, če je predolgo
krokal
Dognano je, da je kri v vladarskih žilah rde
ča in ne modra. Natančno tako so spočeti in rojeni
kakor vsak človek in umreti morajo brez izjeme.
Marsikdo med njimi zblazni in se vede kakor dru
gi umobolni.
Kateri vladarski um je prekosil duha Aristo
telovega, Galilejevega, Voltairejevega, Shakes
pearovega, Goetheovega. Ibsenovega ali Tolstoje
vega?
Pa vendar smejo, navadni, o<i hrane, podneb
ja, temperature, bacilov odvisni ljudje, napajati
dežele s človeško krvjo in s potezo peresa razgla
šati strah in trepet narodom! Na tisoče boljših
smejo gnati na morišče; sto in sto jih pada, izmed
katerih je vsak posamezni več vreden kakor oni
vsi skupaj.
Vse to smejo. Kajti večina ljudstva je slepa
in se ne zaveda svoje vrednosti in veljave. Tirani
smejo vse, dokler so narodi prostovoljni siižnji.
Vsa pravica je njihova, dokler jim dajejo hlapci
moč, da se opirajo zanjo. Palico jim izročajo po
nižne množice, in s tem jim dajejo pravico, da jih
tepo — do krvi in tudi do smrti.
Nikjer ni zakona, da mora biti tako Zakon,
ki ga pozna priroda, je pravica močnejšega. Volk
sme raztrgati ovco, ker ne more ovca njega. Med
ved mora plesati, kakor hoče cigan, ker ima v no
su obroč, cigan na verigo v roki.
Kdaj prešine ljudi, ki vzdržujejo svet z de
lom svojega razuma in svojih rok. zavest, da niso
manje vredni od zatiralcev? Kdaj jim zavre v
srcih sram, da igrajo žalostnejšo vlogo kakor ple
šoči medved?
Pravica močnejšega velja. Niso li množice
ustvarjajočega ljudstva vseh narodov močnejše,
kakor peščica tiranov in izkoriščevalcev? Ne mo
rejo li združiti svojih raztresenih moči v edinstvu,
v organizaciji, in v njej doseči moči, ki premaga
vsako krivično silo?
V potokih prelita kri brata Abelna ob Mezi in
Visli, ob Sambri in Drini vpije v nebesa
Proletarci, poslušajte njen glas!