Proletarec. [volume], October 06, 1914, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PETDESETLETNICA INTERNACIONALEN
II.
Shod v Martins Mall v Lotulouu je bil sklican
• liti' 28. srptcoihra 1SG4. Foiiifniltcn j'* bil > vsa
kem oziru. Vrei1110 j'1, da se vsaj nekoliko na
tančni je pobaviuio z njim.
Za predwdnika j** bil izvoljen profesor
Beesly, ki se je v tistih časih zelo zanimal za in
tcruacionalo in se tudi aktivno udeleževal gi
banja.
Francosko deputaeijo je vodil Henri I.. To
lain. On je na shodu prečital odgovor svojih
lojakov na adreso londonskega delavstva, l/ka
zalo m- je, da Francozi popolnoma pritrjuj«'jo
angleškemu stališču, da priznavajo potrebo med
narodne delavski' solidarnosti in odobravajo u
stanovitev organizacije, ki bi dala tej solidarnosti
tudi /unanjo obliko in materielno podlago.
Na shotlu se je razvila razprava, ki s*1 je
zaključila > tem. da je bil izvoljen poseben odbor
/ nalogom. naj izbila pravila in program za med
narodno delavsko organizacijo. Oboje naj bi
provizorično veljalo do prihodnjega kongresa.
Izvoljeni in pozneje pomnoženi odbor je imel
od začetka mednaroden značaj, med njegovimi
• lani j<- l ilo < i-oindvajset Angležev. deset Nem
cev, devet Frar.eoz.ov, šest Italijanov, dva Poljaka
in dva Švicarja.
Da sr olajša delo. je bil izvoljen pododbor, ki
naj bi sestavil načrte programa i" jih predložil
Odboru. To se j< /godilo: pododsek j«1 predložil
dva načrta. Enega je izdelal znani italijanski
bojevnik /a svobodo Mazz.nii, čigar ime s<< laj
i ji z 11 i šovinisti zelo po kri vem zlorabljajo ; drugi
načrt je sestavil l\;nl Marx, najhistrejša glava
ii.ternaeionab. globoknuiieii poznavalec gospo
darskih zakonov in stvarnik modern* socialistične
teoi i je.
Kail Marx j«' 1 >i 1 rojen leta 1^1*. v Trierju,
t • -1 je študiial pravo in 1'ilozot'io na vseučiliščih
v Boiuui in Berlinu. Začetkoma m- je hotel p"
poluoina posvetiti akadciniinemu življenju. Nje
nov temperament pa ga je vahit v politiko; pro
blemi m živahno politično gibanje štiridesetih let
ga je privedlo v časnikarstvo, kjer je mogel
najbolje zadoščati svojemu notranjemu nagne
nju in porabiti svoje bogato znanje. Postal j'*
si.trudnik lista "Kheinisehe Z. ittuig" in je tam
postal glavni urednik.
Svobodomiselne ideje, ki jdi je list razvijal,
so tembolj dražile živce reakeionarne vlade, ker
j ili je časopis ojft jf \ ito /ji stopal, t i m v • <"• vpliva
je pridobival list. tem hesnejše je bilo liazadnja
št Vit, in 1 |S4'. j, vlada kratkomalo zatrla " Khei
nisehe Zeitmiir".
Nato s.- j.- Marx preselil v Pari/, kjer s« je
poglobil v narodno irospodarske študije. Ali tudi
v Parizu ni imel mini, beta lS4f>. ji- bil izgnan,
pa j-' odšel do Bruselj.
Temeljito proueavanje narodnetra gospodar
stva je odprlo Marxu nov svi t Plodovi teh štu
dij. ki so pomenili pravo revolucijo zgodovinske
ga pojmovanja, so se objavili v raznih spisih, ki
j ili j-- izdal v Bruslju. Bilo mu je pa tudi jasno,
da ne zadostuje sama literatura, pa je razvil v
družbi s Kriderikom Kngelsom ž.ivahno agitaeijo.
l.eta 1M7. je izšel od obeh sestavljeni glasoviti
" Komunist ir-ni manifest ", ki si- je končal z zgo
dovinskimi besedami:
"Prolctarei nimajo ničesar, kar bi mogli iz
gubiti, razun svojih verig, pridobiti pa imajo
svet. Proletarei vseh dežel, združite se!"
Ko je bila revnlueija leta 1*4*. tudi v nem
ških deželah v krvi zadušena, se je vrnil Marx v
Nemčijo, da 1»i mogel doma aktivno delati za so
eialistične ideje. I stanovil je \ Kehuorajnu list
Neiie liheiniselie Zeitung". Ali kar je izza re
volueije ostalo svobodi na Nemškem, je l>ila le
navidezna. /.»■ leta 1>49. je !>il novi list zatrt,
Marx pa izgnan. Vrnil se je v Pariz, in ko so ga
tudi odtod zopet pregnali, se je pri selil v London.
Zaradi svojega bogatega /nanja, svojih original
nih, ostro determiiiiraiiih i«I«-j in svoj« sijajne
dialektike si jo kmalu v revolucionarnih krogih
pi idobil velik vpliv.
Marxov načrt j« bil soglasno sprejet.
njega predložena pravila so priporočala, naj osta
ni jo posamezne delavske organizacije, ki se pri
di u/ijo internacionali, v posameznih deželah ne
i. premen jene; upravo iiiednarodnih zadev asoci
acije pa naj l>i vodil generalni svet. ki lii 11 i I se
stavljen iz zastopnikov \seh združenih narodno
sti j. Njegove naloge naj hi bile /lasti sledeče:
Posredovanje med delavci posameznih dežel;
razsojanje v mednarodnih sporih med delavskimi
organizacijami; poročanje o napredovanju de
lavskega gibanja v vseli deželah; mednarodna de
lavska statistika; zbiranje in objavljanje vseh za
di luvstvo važnih vesti.
Kngelsove besede so označevale iutcriiaeio
mdo tako: Ona bodi delavska asociacija, obsega
joča najnaprednejše dežele Kvrope in Amerike,
t< r naj takorekoč telesno prikaže delavcem ka
kor tudi buržvaziji in vladam mednarodni značaj
socialističnega gibanja prob-taritu, da se ohra
(•i i in okrepča, sovražnikom pa. da jih bo strah.
Resolucija, ki je izražala program internaci
cnale, je obsegala v koncentrirani obliki temeljne
nauke socializma in je služila vsem poznejšim
programom socialističnih strank za podlago.
' ilasila se je:
"l"važevaje, da mora osvoboditev delavskega
razreda izvojevati delavski raziid sam. da boj za
osvoboditev delavskega razreda ni boj za razred
ne predpravice in monopole. temv> č ,-a enake ;>ra
viee in dolžnosti ter /a uničenj« vsakega raz.red
t ega gospodarstva:
da utemeljuje gospodarska podv rženost de
lavca pod prilastovalea delovnih sredstev, to s.1
pravi virov življenja, lilapčevanje \ vseli njego
vih oblikah, družabno bedo, duševno zhu.jšauost
in politično odvisnost :
da je tore j gospodaiska nsvoliodilii delav
skega razreda veliki sklepčni cilj. kateren u mo
ia hiti kot sredstvo podrejeno vsako politično
gibanje;
<la no si- \si temu cilju nam«-njeni poizkusi
doslej razbili zaradi pomanjkanja solidarnosti
ineil različnimi panogami dela vsake dežele in ker
ni bilo bratske ve/i edinstva med delavskimi raz
ri di i azilih dežel :
da 11 i osvoboditev delavskega ra/ieda m lo
kalna, no nacionalna, temvee socialna naloga,
obsegajoča \si deželo, v katerih obstojal moderna
družba in da j" nje rešitev <>dv sna od piaktii-ne
<»a in teoretičnega sodelovanja najnaprednejših
dežel
da obsoja sedaj se obnavljajoče gilianj- de
lavskega razreda v najindnstiialnejših di -lah
Kvrope. Ui izvablja nove upe. tudi slovesno svari
lo pred reakcijo v stare zmote in zahteva nepo
sredno zv ezo še ločenih gibanj;
iz teh razlogov izjavlja prvi mednarodni de
lavski kongres, da pri/.nava mednarodna delav
I ska asociacija ter vse pripadajoče ji družbe in
osebe lesnieo, prav'ičnost in nravnost za podlago
'• občevanja med sabo in do drugih ljudi Inez, razli
ke na barvo, vero ali narodnost. Kongres sn.atra
za dolžnost moža. da no zaht« va moških in
dižav Ijanskih pravic le zase. temveč za vsakogar.
I dor izvršuje svoje dolžnosti Noln nih pt.ivie
I ie/ dolžnosti, nobenih dolž.nosti bit/, pravic
Ta brez ugovota sprejeta resolucija je bila
podlaga, na kateri je počivala zgradba prve iu
II i naeionale. Nj e i socialisični značaj ji- bil ]•<>
polnoma jasen, in sicer je bil to že znanstveno
utemeljen socializem, prost vsili sanjarij in .to
pij. Na t. j podlagi je internacionala rastla m
izvrševala svoj neoporečni vpliv.
I>alje prili.)
CANKAR ARETIRAN!
Iz Ljubljano poročajo, <la m>
tam aretirali pisatelja sodnica
Ivana Cankarja, ltajf zaradi "sr
bofilstva
I.atrali bi se, če hi rekli, da se
čudimo. Nič več se 110 bomo ču
< 111 i. pa če zapre avstrijska polici
ja prav vse ljudi, kar jih ni po
slala v klavnico. » >d luinpov se
lie more pričakovali nič družeča
kakor lumparija, in avstrijska
policija dokazuje od dne do dne
bolj. da je luinpovska.
Cankar je nedvomno najboljši
slovenski novelist, in če bi pripa
dal kakšnemu velikemu narodn,
bi njegovo povesti " \"a klancu",
"Za križem", "Kri/, na (Jori",
"Hlapec .lernej in njegova pravi
ca", "Nina" zadostovale, da
bi liil slaven. Njegova vrednost
ne bo zato nie manjša, ee pa za
pro tako puhloglavci, kakršni so
avstrijski policisti. Pač pa bo
moralo biti kmalu vsakega av
strijskega državljana sram, če še
ni bil zaprt.
Avstrija s svojimi političnimi
aretacijami le dokazuje, da je iz
Kiibila njena eksistenca vsako po
dlago. Kakšen pomen more ime
ti taka država, ki mora zapirati
svoje najboljše državljane, ker ne
marajo zanjo?
Tolpa grešnikov, ki vlada v
Avstriji, misli, da so državljani
/a liti I i držav«* na svetu. Ali na
rob«- je. lu država, o«l kater«' se
državljani sami obračajo. j«- iz
gubila vsako pravico da olistanka
V' sfrija j<' /r«'!a, ;">gi'ie t 'iut
pr«'j je ho konee, t«'in prej *.• In>
Kvropn približala svoj«'iiiu cilju
Ži\ in < 'ankar!
KAJ SI BODO ŠE DOVOLILI?:
Butte, Mont., 5. — Major Dan
F. Donchue, poveljnik narodne
garde v Montani, je prepovedal
izdajanje lista "Butte Socialist",!
ker je objavil kritiko milice
Tako daleč je torej že prišlo s
tiskovno svobodo v Ameriki, da
si dovoljuje tak le major, kar
! uganja najčrnejša reakcija na
Ruskem in v Avstriji.
To je mogoče v svobodni Ame
riki leta 1914!
MEHIKANSKE HOMATIJE
V Mehiki še ni miru. Mjudje, ki
so temu čudijo, naj pomislijo, da
razburjajo deželo notranji nemiri
I že desetletja, in da su imeli vedno
tuji kapitalisti svoje prst«' vmes.
V teli razmerah se je moralo raz
I vit i strankarstvo in klikarstvo;
i pole« poštenih bojevnikov je vod
no mrgolelo političnih špekulan
tov, tako da naposled drug dru
gemu ne zaupa.
I'o «l«'želi go vršali hudi viharji.
Tak>> vznemirjenosti v ne |t<•!• /• -
jo, kakor bi jih odpihnil Ti> pa
seveda iii razloir.da l>i se vmešava
la A in« tika, ki I • i mogla / mili'aii
Kti<*!tiut "varij<m " !< š
linij zavozlati klopeie in pove.ati
razburjenost.
Ihte'J'?. septembra so plakati P"
državi Sniiori naznanjali, da pro
glasi general \'illa vstajo proti
t'ananzi. Zahteval j«', naj ('an ali
za odstopi in dejal, da so na n.i« gn
vi strani države Sonora, Zaeat« ras,
i 'liilmalina in ('oahuile.
Pri Santa Barbara j«' prišlo 24.
septembra do bitke, v kateri so bi
le ( 'arranz.ave fete premagam
\"i 1!ji baje zahteva, <la prepusti
('arranza vrhovno poveljništvo
I Sen. Kernamlo I glesias ('abb i onu
Neka poročila pravijo, da se je
sklenilo premirje in da se zamenja
jo podajanja, katera vodi za < 'ar
ranzo general Al vara Obregnil.
('arranza je baje izjavil, da pro
stovoljno odstopi od predsedniŠ
tva, «'e tudi Villa izjavi, da ne bo
kandidiral. Predsednik naj bi po
stal ObroRon.
Prezident Wilson pravi, da si
Amerika ne bo vmešavala.
<> voliš socialistično, glej da
bo tudi tvoj tovariš tako volil.
Na dan volitve dobiš kozarec
piva; dve leti boš za to vsak dan
plačeval.
Klanje narodov v Evropi.
Cez tri tedne traje bitka na Severnem Francoskem, se vedno neodloče
na. — Povsod so velike izgube. — Belgijci so se pri Antverpenu
umaknili iz prve obrambne črte. — Z Ruskega Poljskega so Rusi baje
iztisnili Nemce. — Velika bitka med Rusi na eni ter Nemci in Avstrijci
na drugi strani na velikanski fronti od Baltičnega morja do Krakova
se je pričela. — Japonci napredujejo pred Kjavčavom. — Posamezne
praske se vrše v Afriki in v Tihem oceanu. — Na morju se nadaljuje
splošen rop.
Na francoskem bojišču.
Tudi zadnji trden so sr brez od
mora nadaljevali srditi hoji na se
vernem Francoskem, ik- ila bi bila
mogla ena ali druga stran doseči
znaten uspeh. Kakor zavezniki,
tako so se tudi Neme i trudili, da
pojačajn svoje pozicije z novimi
četami. V posameznih oddelkih
bojne črte so tu eni, tam drugi
naskakovali in zdaj so imeli Ncm
»•i, zdaj zavezniki kakšen lokalen
uspeh, vendar pa ni bilo nikjer ta
ke zmage, da hi mogla vplivati na
usodo cele bitke. Zdi se, da .se je
nemško tiesno (zapadnoj krilo ne
koliko umaknilo. To bi sr dalo po
sneti po zadnjih uradnih vesteh iz
Pariza ; na londonska porodila, ki
odločno govore o zmagah zavezni
kov, se m zanašati.
Nemci poročajo o nekaterih us
pehih v okraju Kove. Ton poro
čila pa ni posebno odločen, torej
očividno ne gre za velike reči.
•lasno .je, da se izkušata obe
strani še pripraviti in kolikor mo
goče pojačati, preden poizkusita
kak šno splošno akcijo. I>a pa uni-l
rajo biti tudi ti epizodtii boji hu
di, dokazujejo poročila o izgubah,
ki so na obeh straneh zelo w ike.
V BELGIJI
V mri nadaljujejo obi- -jatije
Ant werpeiia, kjer se j. koi' < i iri-1
rala glavna belgijska armada. H'-l
gijei so n«-kolikokrat poizkusili
izpad«- in porm ajo, da so me ii ne
koliko uspehov, kar je umgo.. Ni
kakor pa niso loli taki. da I• i bili
Neniei morali opustiti obleganje.
Nasprotno pravijo zadnja porodi
la, <ia je nemška oblegovalna mi
tiljerija tako poškodovala in delo
ma uničila zunanje torte, da so
morali Belgijci zapustili prvo
branibno črto in s« umakniti v 110
11 an je ut rdbe.
NA VZHODNEM BOJIŠČU
Kolikor j« po 1 rtzni ocenit \ i po
roi'il mogoče presoditi, m j<- na eni
strani ruska, na drugi in ioško-av
strijska armada združila in vsaka
i/<lat m* p'. jai'-ala, tako • ia m «_ra sk«>
raj enotna, v«čkrat zakrivljena
liojna fronta «»i Maltiškcga morja
pa do K rakov a.
Uusi poročajo, <ia so na 1'olj
sk«'!ii na n« katerih tori; a h prema
gali \i uiei, ki >o morali skoraj po
polnoma zapustiti ruska tla. Haje
s«- ruska armada /.«• pripravlja, tla
udere na I'rusko.
V (»aliiiji ni položaj popolno
ma jas« ii. I'r/.« niv sl obli vajo Ku
•>i in so sra popolnoma odrezali o«l i
\ seli komunikacij :«> tem ni dvoma !
Nasprotno jo pa prav malo zane!
sljiva vest, da s«> \<'inei in Avstrij-i
ei zbrali pri Krakov u dv a in |»«• I!
miljoiia tu«>/. kat« rim da stoji mi-j
ljoii Rusov nasproti. I>a so prišli |
Nemci Av st rijerm v Galiciji naj
pomoč, j«> skoraj gotovo. Nekat«- ]
ra poročila rolo pravijo, da so
Nemci ptvv/«• li \s<> upravo v Kra
kov u, da so kratkoinalo spodili
avstrijske uradnik«' in da stoji av
strijsko-m inška armada v < •ali«*i
ji pod vrhovnim poveljništvom
pruski ma generala Hindenhurga.
Vsekakor j«' neverjetno, da l>i
Kili Nemci poslali v Oalicijo to
liko armado ,da 1»i so liili občutilo
oslabili na 1'ruskeni in so izročili
nevarnosti, da jih Rusi tam pora
zijo in si oprti pot v Berlin, ka
mor je ear baje dejal, da mora pri
ti so preti božičem.
Nekatere vesti trdijo, da se je
bitka pri Krakovu že pričela. Za
Avstrijo jo to na vsak način važen
trenotek nemara najvažnejši
vse vojne; zakaj če bi bila njena
armada tam zopet poražena, se otl
pre ruski vojski pot čez Moravsko
in čez Ogrsko.
NA JUŽNEM BOJIŠČU
Tudi o položaju na jugu si ni
mogoče napraviti popolnoma jas
ne slike. Kar se tiče vesti iz \*iša
in s Oetinja, jih ni mogoče jemati
za suho zlato. Nemara pa so av
strijska poročila še bolj nezanes
ljiva. Spominjamo s.-, da smo piv«!
kratkim eitali jezno avstrijsko i/
javo, ki je pravila, <la je vsaka
beseda i/. Niša zlagana in da ni n<
cne^a srbskega vojaka na avstrij
skih tleh.
Zdaj i>a zopet čitamo dniKo iz
javo, ki pravi: "Laž jo, da so Sr
hi unieili 40. ogrsko divizijo; to
sami dobro vedo, k«-r jim povzroea
ta divizija pri Viš.«rradu m liko o
pravka."
Kaj s«- to pravi.' Višegrad je v
Bosni, od Sarajeva kakšnih ~»0 ki
lometrov oddaljen, torej na av
strijskih tleh. To je priznanje,
da so Srhi vendar piverj prodrli v
Bosno. In veliki avstrijski usp«
hi proti Srbiji so na ta način z.«lo
podobni onim \ < •'alieiji.
Sriti poročajo, da so zopet udr-l
li v /<-mnii, pobrali tam v«liko av
strijskega vojn '.ra materiala in s>
zopet vrnili Poizkus Avstrije« v,
da bi pri šabeti pr« stopili v Srbi
jo. se je baje zopet ponesrečil.
NA DALJNEM VZHODU
•laponei poročajo, da obl«-tianj*
Tsingtava uspešno napreduje in
upajo, da s«- bo morala trdnjava
vdati. Y< liko nemških vojakov j'
baje dez.eitiralo.
V AFRIKI.
Augb ži s>> zasedli i • mški zaliv
Luederitz \ diamantu«m distrik
tu.
V• in• • i s«« se polastili Kitov«-«ra
zaliva Wallt'i-eli-Biiein .ki j«- an
•^l«-ška last.
rVaueoska topni<arka "Surpri
se" j.- zas«'dla obal < a«-a<> v nem
škem Kameninu.
VOJNA V ZRAKU.
London. -T. pt Nemei so
napadli dan« s iz. zraka dvanajst
Pariz, Antw* rp« n, (ihent in
m-liko manjših m« st \ B«-I tri ji s«>
bombardirali Z« ppelini.
1'ri t« m so bil« ubite štiri os. 1«« :
«l\«• v 1'arizu, ena \ (iheiitu in ••na
\ llvi.z« «'11 j i apadov j«' bil \ Pa
rizu Kift'« lo\ stolp, \ Ant wi-rpe
iiii utrdb« , drugod pa vojaška
s k! adišea.
Nad (ilii'iitoin j-' prikazal
/.••pjH'lin ter vrgel \ nnsto pai
I mini).
I'trdhe v Ant\\■ rp< nn so malo
trpele, k« r je morala križarka vi
soko l>titi.<la 11 i»1«• posebnim topo
vom, ki so zgrajeni izrecno v ta na
1)1011«
Tudi i z. < 'alais in Itoulognc s.
poroča, <ia so s. prikazali na<l me
sti avijatiki, ki s.» metali v mesto
holllhc.
Tit'iisin, -T. s« • j »t. \ sako noo <
s> «lvis!u<'ta i z Kiavčava ilva nem-1
ška aeroplana, ki poizvedujeta!
pozicije Japoncev. Japonsko hro-j
<lovi>- iiK-n.ia potem vsak večer j
svoje pozicij«-, da iii«l<- bombam i/j
nemških at ropi a nov.
NOVE BOJNE LADJE.
London, 28. sept. Nemčija je
sklenila, da zgradi v najkrajšem
času še trideset podmorskih čol
nov. ker je imela z njimi doslej
velik lispeh.
Uim, 28. sept. - lz Pariza po
ročajo, da je francosko mornari
ško ministrstvo potrojilo število
delavcev v državnih arzena I ill in
da se je povečalo obratovanje tu
di v privatnih tovarnah za orožje
in niunieijo. Opremljajo se trije
novi dreadnought i, ter se ho sku
šalo kolikor mogoče hitro zgraditi
'JI torpednili čolnov rušilcev po
1000 ton.
NEMŠKA ČRNA VOJSKA.
Kodanj, 2!). sept. Tu sem so
došla iz privatnih virov poročila,
da kliče Nemčija pod orožje vse
moške med 4."> in 55 letom.. V pri*
čet kil vojne so rekli, da ne bodo
potrebovali teh letnikov, zdaj pa
jih vendar kličejo.
KAJ JE S 17. KRANJSKIM
POLKOM?
Him, 30. — Poročevalce "Cor
riere della Sera", Arnoldo Frac
earolli, ki je bil dva meseca dodc
Ijcii avstrijskemu štabu v (ialniji,
popisuj«' padce l.vova t« r mm nja
pri tem tu<li -i. armadni zbor, ki
šteje tudi veliko Slov« »cev .Poro
čilo pravi dobesedno:
".Med 'Jti. in -v avgustom s>- j.
ruski artilcriji posrečilo zavzeti
dobro pozicijo, kateri- Avstrijci
i liso zapazili. Naenkrat j'- otvorila
ruska artib-rija strašili oj»«-nj na
II avstrijski armadni zbor, ki je
liil kmalu popolnoma poražen.
armailni zbor, ki je i > i I poslan
na njena mesto, j,- zadela enaka
usotia. Izmed -4000 mož, ki so un
rili MT. tržaški polk, jih j-- ostalo
živih le .UMI; ml 17. ljubljanskega
polka pa jih j<' ostalo živih !«• -•»).
I'adli so vsi častniki."
Prinašamo to poročilo po svoji
časnikarski dolžnosti, upamo pa,
<la s«- le- vji ma z resnico. Strahu,
<la so s|o- < ii>ki polki prav hudo tr
peli, s'- sie« r ne moremo iznebiti,
<la pa I>i bili zašli v tako strašno
katastrofo, ne umri um verjeti.
Omeniti moramo, <!a so z Duna
ja prvotno poročali, da je H. zbor
poslan proti l-*rancoz«tm ilajehilo
to poročilo zlasrauo, ji zdaj do._r
nano.
ZADNJE VESTI
Rusi n.i SedmojTraikeiu.
London. 5. Kxehai ije Teb -
graph poroča i/ Hukanšta. <la >•>
Rusi. ko so zasedli glavna mesta
Bukovim- udrli na Sedinopra
ško Krdel j
54 nemških zborov.
London, 5. švicarski vojaški
krogi računajo, da ima Nemčija
27 regularnih in 27 rezervnih ar
modnih zborov na bojiščih, in si
cer 24 na Francoskem. ti v Bel
giji in Alzaciji, 13 na v/hodnem
Pruskem in 11 med Tomom in
K rakovem V deželi opravlja
službo 1' j iniljon črnovojnikov
in pi ostovol jcev. 600.000 rc
krutov vadi in meseca novem
bra bodo pripravljeni za boj.
Nemci pred Antwerpenom.
Berlin, 5. Včeraj je bilo iz
dano ura<in<> poročilo, <la so Nem
ci i>i • < 1 Antwerpcnoni zavzeli for
te \Ya\r-. St. ('atlii'iiuo ill Dorp
webl. Trdnjavica Waelehem so
bombardira Nemška vojska jo
zasedla l i t iiioihIe.
Celi polki utonili.
London, 5. Central News po
roča i/ IVti i -burga : Nemci zapu
šrajo iu*ko ozemlje. Celi nemški
pol k i -o utonili v reki Njeinen,
ki je poplavila okolico. Muosro
svojih obleualnih topov so izgu
bili.
Na Francoskem.
Nemški telegrami pra»ijo. da
ji armada generala Klueka vrgla
ti iin('0>kii levu klilo nazaj; 11««i• -
eoske vesti slikajo to tako, da s«>
l-'raneozi na tej strani pridobili
nekaj ti.l. pa so se morali zopet
umakniti nemški premoči.
V Belgiji.
Nemci pravijo, <la mora Ant
vverpen kmalu pasti.
Na Ruskem.
Cradne ruske vesti trdijo, <la
so bili Nemci pri Avgustinovu
odločeno prema gani, da so zapu
stili skoraj vso Rusko Poljsko in
da prodirajo Rusi proti Alien
steinu.
Na Ogrskem.
Iz Rima poročajo, da so Rusi
prodrli že <lo Marina ros Kigeta in
prekoračili reko Tiszo (?)
Papež.
Rim, 6. — Papež je Franc .Jo
žefu vnovič ponudil svoje posre
dovanje za mir.
Italija.
Milan, 6. — Na velikanskem
shodu je soe. posl. Battisti iz Tri
delita govoril. <la pričakujejo
avstrijski Italijani od Italije
osvoboditev. Po shodu je bila ve
likanska demonstracija: pred
črnogorskim poslaništvom je
množica pozdravljala Črno (!or<>.