Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 06, 1914, Image 3

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 06, 1914, Page 3, Image 3',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1914-10-06/ed-1/seq-3.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1914-10-06/ed-1/seq-3.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1914-10-06/ed-1/seq-3/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1914-10-06/ed-1/seq-3/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], October 06, 1914, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.6 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 06 Oct. 1914. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1914-10-06/ed-1/seq-3/>

Newspaper Page Text

ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
UiUnovl}«iM 16. jtnuvar)«
1891.
Bol. Pod. Društvo
lnkort>orirano 14. fwhnava
1V03 v drUvi Kan«*«
Sedež: Frontenac, Kans.
"GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, K. Mineral, Kant
Podpreds.: JOHN GORŠEK, Box 211, \V. Mineral. Kan«.
Tajnik: JOHN ČERNE, Mux 4, Breezy Hill, Mulberry, Kauk
blagajnik: FRANK STARdC.Box 245., Mulberry Kan*
Zapisnikar. LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, KronUuac, Kaa»
NADZORNIKI:
PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdloy. Kans.
MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana.
ANTON KOTZMAN. Fronteoac, Kana.
POROTNI ODBOR:
.JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa.
FRANK KTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark.
MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kans.
JOHN M1KLAVC. Box 227, Frontenac, Kans.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta zna*a #1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, *1. tajnika
V»« denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
SOCIALISTI ZMAGUJEJO NA
ŠVEDSKEM.
"Rezultati volitev za švedski
parlament kaži jo, da bodo imeli
socialisti .">7, liberalci .">7 111 kon
servativci *t> sedežev. Liberalci so
izgubili 14 mandatov, ki so jih
pridobili socialisti. Tukaj mislijo,
da bo po vojni sestavljena socia
listična vlada".
Marsikomu pride ta v est nepri
čakovano, ker ubijajo dogodki na
bojiščih zanimanje za vse druge,
tudi za važne reči, o katerih bi
sicer tudi meščanski O..sopisi prav
obširno pisali in modrovali.
Politični l»oj na Švedskem bi bil
vreden največjega zanimanja. V
deželi so letos že enkrat imeii vo
litve, ki jih je povzročila podivja
na utilitaristična agitacija. Odkar
je Sven 1 ledin izilal svojo prvo
brošuro, ki je strastno zahtevala,
naj se Švedska oboroži in pomno
ži svojo armado, češ da jo mora
Rusija napasti, je konservativna
stranka pra\ s Sven Ibdinovimi
argumenti silila v utilitaristično
politiko. Medtem ko so se sociali
sti takoj z vso odločnostjo uprli
novim vojaškim zahtevani, je bila
liberalna stranka neodločena, ne
edina in nedisciplinirana. Vlada je
bila liberalna, ali držati se je mo
gla le s pomočjo socialnih demo
kratov ,ker sama ne bi bila imela
zadostne večine proti konservativ-i
ceni.
1'«» zimi jo vlada predložila par
lamentu bramhno predlogo, kate
ro so konservativei takaj izrabili
za kričavo agitacijo. Zahtevali so
armado, ki l»i hila hipoma več ka
kor podvojila švedske vojaške iz
datke. Kralj sam se j<' tako spo
zahil, da je osehuo poseg<l v agita
cijo, sf udeh-žil utilitaristične de
monstracije in govoraneil za mili
tarizem.
Švedska ni ne Kusija ne Avstri
ja; kralj tam ni božansko bitje,
ampak človek i/ krvi in mesa. Vla
da si je odločno prepovedala, da 1 »i
gospod Oskar agitiral in da bi jav
no govoril govore, ne da hi jih od
govorno ministrstvo prej poznalo
in odobrilo. Nastal je konstitucio
nalen konflikt. Socialisti si. s po.v
čanim povdarkom naglašali svoje
republikansko stališče, vlada j«'
vrgla kralju svoje listnice pod no
ge, in Oskar si je moral sestaviti
ministrstvo iz ljudi, ki nimajo v
političnem življenju nobene velja
ve. —
<e hi bila liberalna stranka do
sledna in zvesta svojemu progra
mu, hi 11 i I a s smotreno agitacijo,
paralelno s socialno demokracijo
tedaj lahko dosegla, da hi hila
konservativna stranka popolnoma
poražena in vladni sistem temelji
to demokratiziran. Ali njeni vodi
telji se niso mogli zanašati nu svo
je lastne ljudi; desno krilo stranke
je tako "liberalno", da hi najbolj
spadalo med konservativce. To se
je maščevalo že pri spomladnih vo
litvah Liberalci so izgubili nekaj
mandatov, socialisti so jih pridobi
li, konservativci pa so ostali pri
bližno tam, kjer so bili.
Ko je potem potekla zakonita
doba parlamenta, se niso liberalci
očividno nič spametovali, in posle
dice kažejo sedanje volitve. Zdi se,
da se na Švedskem rapidno izvr
šuje proces, ki razdeli ves narod le
v dva tabora; na eni strani bodo
konservativci, na drugi socialisti.
Tn takrat se prične odločilni hoj.
VORWAERTS ' ZOPET DO
VOLJEN.
Za.lnji«- smo poročali, <la je vo
jaška oblast ustavila izdajanje
glavnega glasila nemške socialno
demokracije " Vorwaerts". Med
t**in s<> so Viljeinovi junaki premi
slili in so dovolili, <la sine list zo
pet izhajati, toda pod pogojeni,
<la s.- "varuje vsake agitacij«' za
razredno sovraštvo". Vojaški
modrijani pravijo v svojem od
loku :
"Sedaj, ko koraka vsa Nemči
ja proti sovražniku in ni govora
o strankah, ampak le o enotni
\» itičiji. j. nujno potrebno, da
se ne pridiga noheno razredno so
v raštvo."
Kakor v \ seli zavojevanili de
želah, ukazuje tudi na Nemškem
militarizem neomejeno in neodgo
vorno. < M socialističnega lista
lahko zahteva, kar hoče, in lahko
ga tudi ustavi. Militarizem zahte
va. da se opusti "razredno so
vraštvo."
To zahteva od socialističnega
lista. Zakaj lie zahteva tega oil
kapitalistov in od države? Na ti
soče ljudi so kapitalisti, ko je iz
bruhnila vojna, vrgli iz tovarn,
drugim so znižali plače. Ali je
to razredna ljubezen?
Citali smo " Vorwaorts" leta in
lila. Nahajali smo v njem raz
i«m1 11 i hoj. 110 pa razrednega so
vraštva. Da j«- list pod pritiskom
ecnznre izza napovedi vojn« pro
viilno pisal, so razumo samo ob
sebi. Ali to iif zailostnjo voja
škim mogotcem. Kapitalisti lah
ko počenjajo, kar hočejo, sociali
st ioiio glasilo pa naj bi molčalo.
Tiuli Viljem jo dejal Z«laj 110
poznam strank, ampak samo
Wince. Toda kapitalisti poznajo
kljub temu svoj žep in izkorišča
jo nemške delavce. In država
prav tako. Vojni jetniki morajo
delati za tisto hrano, ki jo dobi
vajo, delavci pa morajo stradati.
I/. Berlina javljajo, da jo za
ložba "Vorwaertsa" obljubila,
tla izpolni zahtevo vojaške obla
sti. Mi pa upraino, tla si bo dal
li>t rajši zapreti uredništvo, ka
kor <la bi trobil na povelje gene
ralnoira štaba.
SALONSKI VORWAERTS".
Sodrugi v Horlinu imajo humor.
V sedanjih časih si ga jo sieor tež
ko ohraniti, zato pa je tam, kjer ga
je še kaj ostalo, bolj zapopran...
Dunajska Ari). ''tg. poroča:
"Kakor je znano, ni le bavar
ska. ampak tudi pruska vojna u
prava preklicala ukaz, s katerim
jo bilo vojakom prepovedano či
tanje socialno demokratičnih li
stov < M teira časa jih prinaša polj
ska pošta vojakom v fronto. To
pred pošiljamo.
Sredi največjega prometa so je
zadnjič opoldne vozil siv vojaški
avtomobil "Pod lipami", ampak
približno pred prestolonaslodniko
vo palačo ni mogel dalje zaradi ve
likanske gnječe. Prodajalec "Vor
waortsa" z velikimi napisi na pr
šili in 11a hrbtu se je preril skozi
množico in zaklical z glasom bojne
trombe: "Gospodje generali, kupi
te salonski Vorwaerts, sedanjo gla
silo pruskega vojnega ministr
stva !
Razlegol se je gromovit smeh;
častniki in občinstvo so kupovali
za tekmo.
FINSKI POSLANCI ARETI
RANI.
"Neues Wiener Journal" poro
ča iz. Stockholm« čez Berlin, «la
so bili vsi člani finskega deželne
ga zbora zaprti, t>1 »lasti v Hel
sitigforsu so baje iztaknilc mani
fest, ki ira je kakor trdijo —
finski deželni zbor sklenil na taj
ni seji. Manifest poziva finski
narod, naj porabi ugodni čas in
se reši carskega jarma.
"Ntiies Wiener Journal" ni
najzanesljivejši vir. Med tiste li
ste spada, ki krmijo radovedne
že s senzacijami za vsako ceno.
Vrltuti 'ja je nepošten list. 'Frank
furter Zcitung' mu je večkrat o
čitala, da sistematično krade član
ke in ga je naravnost imenovala
tatu.
Vest sama na sebi pa ni ne
verjetna. Ruski earizeni je finski
deželi n ropa I en kos svobode za
drugim ~ Fincem je bila zajamče
na jiopolna avtonomija, ali krvavi
car, ki je tisočkrat prelomil svojo
besedo, jo je prelomil tudi Fin
cem. In da ruske oblasti zapira
jo poslance, ni nič nenavadnega.
Ym narodi streme po svobodi;
ali če jo bo sedanja vojna katere
mu prinesla, je veliko vprašanje.
ITALIJANSKI SOCIALISTI ZA
NEVTRALNOST.
Sod mg. ki se je te dni pripeljal
j iz Italije, nam poroča :
V>>ti, da bo Italija gotovo po
! s. gla v s -danjo vojno, so brez po
dlag' Kes je. da ni \ Italiji ni
kjer ljubezni do Avstrije Ko je
j ta poslala Srbiji znani ultimatum
j in j> bilo očitno, da hoče vojno.
I bodisi iz svojega nagiba ali pa na
izalitevo Ko lina, je vse italijansko
časopisje svarilo vlado, češ da ne
I veže Italije nobena pogodba za
j tako asrresivno vojno. V Kimu j>
znano, da je posebno Nemčija na
I razm načine pritiskala na it al i
ijansko vlado, naj >e spomni na
I s\ ojo zav ezniško dolžnost.
Tudi če bi vlada imela voljo.
• ve dobro, da je zanjo povsem ne
I mogoče podpirati Avstrijo. Za
' '<aj vse javno mišljenje v Italiji
je nasprotno Avstriji.
Nacionalist ioni* strank«- so za
rile veliko agitacijo po svojem
časopisju za vojno proti Av
striji. Itaznc vznemirjajoče vesti
o \elikanskih izgubah, ki so jih
I imeli avstrijski italijanski polki
j in poročila, da zbira Avstrija vo
jaštvo na italijanski meji in jo
utrjuje, so povzročila veliko raz
burjenosti. Nacionalisti so prire
dili več demonstracij proti Av
striji in zahtevali mobilizacijo.
Toda organizirano delavstvo ne
želi vojne: socialisti so imeli im
pozantne mirovne manifestacije
in so tudi vladi popolnoma jasno
povedali, da ne marajo vojne. Si
cer je pa res. da t ml i socialisti
ostro obsojajo avstrijsko provo
kaeijo. in kolikor je ob sedanji
vojni mogoče govoriti o simpati
jah in antipatijah, so njih simpa
tije vsekakor bolj na strani za
veznikov, zlasti na strani Franco
zov in Helgijcev.
Splošno je upati, da ostane Ita
lija nevtralna.
VAILLANT 0 NEMČIJI.
I
Po vesteh iz 1'ari/a je sociali
stični poslanec Vaillant, ki je izza
•Tauresovc smrti vodja francoske
socialistične stranke, izjavil:
(V ne uničijo Nemci sami nad
vlade nemške avtokracije, mora
biti uničena od sedanjih vojnih
zaveznikov, ( e bi Nemci porabili
sedanjo priliko in ustanovili
nemško republiko, bi bilo to jam
stvo, da bodo v bodoče varovali
mir, kar bi bilo v prid vsemu
svetu, ('e Nemčija v sedanji vojni
zmaira, bo to nesreča za vso
Evropo in za ves svet, zakaj blaz
no tekmovanje v oboroževanju se
bo nadaljevalo in še stopnjevalo.
I Grozni militarizem bi narode še
bolj obremenjeval kakor doslej.
Zmaga zaveznikov bi dala Franci
ji in Angliji večji vpliv pri uspeš
nem nastopanju za demokratične
interese vsega ljudstva v Evropi
in interesu končnega miru.
HOMATIJE NA DALJNEM
VZHODU.
Tz Pekinga poročajo: Japonci so
poskušali zasesti vso železniško
progo na polotoku Aantung prav
do mesta Tsinana, kar sc jim pa
ni posrečilo. Pri Tajuho so raz
st telili Kitajci must in pognali Ja
ponce nazaj.
l>rujro ]»uročilo pravi; Kitajska
vojna stranka je proti Japonski,
(ločim predsednik Juanšikaj noče
vojne. I losi, j še ni nikomur zna
no, k«I«> bo zmagal, splošno mnenje
je |»a, lia I »o v prvi vrsti odločevala
vojaška stranka.
ALBANIJA.
Itimski listi poročajo iz Drača,
da je allianski senat izvolil sina
odstavljenega turškega sultanu
Abdul llamiila, princa Hurhan Iv
iliua, za albanskega vladarja in
v/.traja na tem, da mora v Alba
niji vladati mohamcdancc.
Kimsko časopisje s< obširno pe
ča s to zadevo in poziva vlado, naj
poskrld, da si- iirede albanske raz
mere. • s.- prizna izvolitev Kditia,
je t«» baje blamaža za Italijo.
"Tribuna" pravi, da pričakuje
jo vojaški krogi s Uimu, da zasede
Italija Yalono.
I'rinc \Vied, ki je bil iz Bene
tuck odšel y Švico, je baje Nemči
ji ponudil svojo službo.
ZANESLJIVA POROČILA.
Kako telegrafirajo razni meš
čanski poročevalci tjavendan in
kako s ' zanesljive so take \< sti,
razvidi > itatelj, če primerja slede
če brzojave:
Sofija "'7 sept — Rusija in Sr
bija si na \s< načine prizadevata,
da bi pregovorili Bolgarsko, naj
napove Avstriji vojno
Sedaj se nekaj sliši, da se snuje
nova balkanska zveza, kateri pri
stopi Turčija, liumunska in Bol
garska. Vse te države si m pa! izira
jo na . z Avstrijo in Nemško.
Humui ska ni dovolila Kusiji, da bi
poslala svoje čete čez. rumuntiko o
/• iitlj«- .1 t »ujt-sko Nova balkanska
zveza bi razpolagala z. •J.immhmmi
vojakov.
Pariz, J7. sept. - Iz Bukarešta
poročaj ., da so dijaki vseli 11
niverz sprejeli resolucij«), ki zahte
va, da naj Kumuiiaka napove Av
striji vojno.
Bukar.št, 2!* sept. .Med kra
ljem Kamioni in vlado je Imd spor.
Kralj zahteva, naj se Itumunija
pridi u. i Avstriji in Nemčiji: vla
da je pa izjav ila, da se takoj lahko
mobilizira, če gre proti Avstriji.
PREDEN SO ŠLI MOLIT.
Nt prostovoljna satira j«- na
vadno učinkovitejša od tiste, ki
jo jf treba z napet jem možganov
zmisliti.. .
V nedeljo so šli Američani mo
lit /.a mir.
V soboto jf izdala ameriška
mornariška liga, katero podpira
jo prav tisti velekapitalisti, ki
s« >tali pri molitvi v prvi vrsti,
nujni oklic za povečanji' pomor
sk- ira oboroževanja. I/iga. ki
hoče uvesti veliko kampanjo /n
pomnožitev ameriške mornarice,
I opozarja na veliko razliko med
jn itiko miroljuliov in med svojo
politiko, pa trdi, da je za mir tre
ba tiste priprave, po kateri stre
mi lisja, nepripravljenost, ki jo
zagovarjajo prijatelji miru. pa
vodi v pogubno vojno. "I'ltra
paeitisti pravi oklie se boje,
da so Zedinjene države v nevar
nosti, da postanejo vojaška sila.
Mornariška liga spoznava, da je
' < \ irno.sf Zedinjenih drža** na
drugi strani, v premajhni vojski
in mornarici, pravi pa, da posta
! ne ob močni mornariei pod kon
trolo ljudstva militarizem / nje
govimi prisiljenimi nabori in av
tokracijo ter z razmeroma veliko
vojsko nepotreben."
l.iga podpira torej zahtevo
mornariške generalne komisije,
da naj postanejo Zedinjene drža
ve pomorska sila z oseminštiridc
setiini velikanskimi bojnimi la
djami.
To je bila satira o pravem času.
Bati se je, da bo na Nemškem
zmanjkalo železa. Šestintrideset
tisoč oficirjev in vojakov nemške
vojske je od Viljema že dobilo že
lezni križ za osebno hrabrost. Od
kod bo dovolj železa, če bo vojna
dolga T
•
Neki belgijski vojak je dobil
od kralja Alberta dedično plem
stvo, ker je baje ubil enega nem
škega oficirja in devet vojakov.
Plemstvo je plemenita reč!
Demokratom ne zadostuje pro
hihicija pijač. Zdaj uvajajo turi
prohibieijo živil z nedosežnimi
cenami.
Naša stara domovina.
NASA STARA DOMOVINA.
Balkanci naj se tepo!
Prva balkanska vojna m' je kon
čala. »»driii je padi! v roke Bolga
rom, ki so ga bili oblegali s srb
sko pomočjo; Skader so zavzeli
Črnogorci. Poizkusi Turčije, v ka
teri je bil stari Kjatnil paša pod
li-yel fanatičnemu temperamentu
Knver bega, da l>i pripravila svo
jo vojsko do ofenzive pri Cataldži.
m> se ponesrečili. Turčija je pod
pisala londonski mir.
Medtem se je poslabšalo raz
mrrje med Srbijo in Bolgarsko.
Tudi <Jrška, ki je pridobila veliko
ver ozemlja, nego bi bila mogla
pričakovati, po merilu svojih u
spehov in pomoči,ki so jo zavezni
ki imeli od nje,si je zaželela 5e več
in i>i bila rada profitirala na ra
čun Bolgarske. Ta pa je bila v sti
ski tudi zaradi Kumunije, ki je
že od začetka balkanske vojne
zahtevala kos bolgarske zemlje
kot "odškodnino" za to, ker se
je Bolgarska povečala v Traciji
in Maeedoniji.
Med Srbijo in Bolgarsko je bil
do«;ov or, da sprejmeta razsodišče
ruskega carja, če ne dosežeta spo
razuma. Tako posredovanje v ka
kršni koli obliki, bodisi direktno
razsodišče ali pa konferenca bal
kaiiskim ministrskih predsedni
kov v Petrosrradu, bi bilo lahko
zavarovalo mir na Balkanu, ki so
ira želele vse velesile.
Kna vlada pa je bila, ki si <ra ni
želela: Avstrijska! Na Dunaju so
komaj čakali, da si planejo zavez
»liki v lase; hoteli so, da bi se bal
kanski narodi še bolj oslabeli, da
bi izkrvaveli in da bi se potem du
najska roparska diplomacija lah
ko z njimi igrala kakor hrustova
hči s pritlikavcem kmetom.
Avstrijska diplomacija je ne
prenehoma intricirala: v vseh bal
kanskih spletkah so bili njeni pr
sti. Avstrija je podpirala Hutnu
n i jo, obenem je protežirala Bol
garsko. Lairala pa se je povsod,
v se je hotela voditi za nos in uve
ljavljati je hotela na Balkanu ti
sto podlo politiko, ki jo vodi ves
čas doma: Preprečiti slogo in spo
razum, naščuvati narod proti
narodu, državo proti državi.
Prva balkanska /voza jo bila
j Avstriji najhujši trn v poti. ("etu
Idi to so ni bila taka zveza, kakr
|siio zahtevajo balkanski snoialisti.
I je vendar pomonila velik napre
dek. Sporazumne balkansko drža
vo, katorim s>- ne bi bilo t roba ba
ti vzajemnih konfliktov, bi se bile
/ zilruženii' dolom lahko gospo
darsko in kulturno razvile tor re
šile tujega avstrijskega in ru
skega vpliva Mogoee bi bilo, «1a
bi se bila zve/i pridružila tudi
Tureija iu Albanija, in tako bi bi
li vsi balkanski narodi dobili pod
lago za mirno delo in za preporod
in napredek.
Prav lega pa Avstrija ni hote
la Najbolj ju je bodol napredek
Srbijo v oei. Namesto da bi bila
svojim jugoslovanskim narodom
omogoeila svobodno politioiio živ
ljonje ter gospodarski in kulturen
razvoj, pa s tem pokazala, da se
ji ni treba bati tekmovanja Srbi
je, si jo vtepla v glavo, da morn
biti Srbija ponižana in ukroeeiia.
Najprej j.- mislila to doseči z
bolgarsko krvjo.
Poizkusi posredovanja med Sr
| l.ijo in llolixarsko so Avstriji silno
j kvarili apel it. Nedvomno jo, da jo
dunajska diplomaeija naporno
vplivala na l-Vrdinanda Koburža
na in jezuitsko izrabljala njegovo
gorostasno eastihlepnost, ki mu
jo priearavale sanje o balkanskem
earstvu in o nasledstvu Simeona
Velikega.
Dognano je, da se je bolgarska
vlada trudila za ohranitev miru.
Tudi Pašieevo ministrstvo si jo
prizadevalo v tej smeri. Hilo jo že
skoraj gotovo, da sprejmeta obe
državi petro«rradsko posredova
nje.
Avstrija se je namrdovala. Ogr
ski ministrski predsednik grof
Tisza jo v budimpeštnnskeni par
lamontu — avstrijski parlament
namreč kakor navadno v važnih
dobah ni zboroval — razlagal sta
lišeo avstrijske skupne vlade :'Nio
so no vmešavati v balkansko spo
ro! (V imajo balkanske državo
kakšno prepire, naj napravijo sa
me, kar znajo; eo se hooejo step
sti, naj so stepo!'
Naj se stepo - to je bila želja
Avstrije. Zato ni sama hotela po
srodovati za mir, zato jo sugerira
la Balkancem, naj tiuli ruskega
posredovanja na sprcjino. Njen
račun j«- l»il ta, da zmaga v novi
vojni Bolgarska, da bo Srbija po
bita in skrčena, Bolgarska pa <la
bo morala oddati kos svoje zem
lje Unmuniji.
In avstrijska želja, da se po
nesreči mir, se je izpolnila. Tisto
noč, ko je bilo takorekoe gotovo,
<la sprejmejo \ Belgradn in v Sofi
ji posreilovanje, so ob Brcgalnici
počile puške. Bolgarska vlada je
bila sama p rešenerena: ukazala je
svoji vojski, naj nemudoma usta
vi boj ali bilo j«- prepozno.
Proti njeni volji se je pričela voj
na : preko njene glave je Kobur
žan l-Vnliiiand ukazal napad. In
Koburžau je bil oro<lje Avstrije.
l<e uspeh ni bil tak, kakor si ga
j<- želela Avstrija. Srbija ni bila
pobita, temveč se je še prav znat
no povečala, Bolgarska pa ji- bila
stisnjena od vseh strani: od zapa
da in jugo/.apada so jo napadali
Srbi, ('rnogorei in (irki, od seve
ra je prodrla rumunska armada,
od jugovzhoda je prijahala tur
ška kavalerija v Odrin.
Socialisti uničujejo obitelj!
Ali so socialisti povzročili vojno,
ki trga moža od žene, ki ubija o
trokom očeta in jemlje staršem
zdravega sina, da ga izpremeni v
pohabl jenca
OB NASTOPU
Važno pri vsakem listu je, da
naročniki dobivajo redno list. Da
se to izvrši redno je seveda nalo
gu upravitelja. Nič ne ujezi bolj
naročnika, ako je naročil list, in
ga ne dobi. V takem slučaju se
marsikateri naročnik tako razhu
di, da več noče lista. Mogoče se
je izvršila majhna napaka pri se
stavi naslovnika ali kje drugje, in
naročnik ne dobi lista. Zato je
najbolje, ako se naročnik takoj
pritoži, ko se mu ustavi list, ako
je še upravičen do njega, da se
tako odpravi napako.
Kadar se naročite na list, pošlji
te svoj natančni naslov, pri spre
membi naslova pa stari in novi na
slov.
Poleg naslova na listu je števil
ka v oklepaju. (Sedauja števil
ka Proletarca je (369) ). Ta šte
I vilka znači, s katero številko po
teče naročnina. Ako številka ni
pravilna, pišite nemudoma dopis
nico, da se zadeva pravilne uredi.
V nekaterih slučajih naredi pomo
to naročnik — oziroma zastopnik,
včasih upravnik, večkrat pa tudi
stavec pri korekturi naslovnika.
Odpravili pa bodemo lahko vse
napake, ako vsak izvrši svojo
dolžnost.
Obračam se do vseh sodrugov,
ki so zastopniki "Proletarca", da
mi sporoče vsako napako. Ako
vidijo, da pritožba ni imela uspe
ha, naj se ubmejo potem do sodr.
Frank Podlipca, predsednika di
i rektorija, da se stvar preišče.
Dne 5. oktobra sem prevzel u
pravništvo "Proletarca" in sto
ril bom vse, da zadovoljim naroč
nike in zastopnike lista. Storite
še vi svojo dolžnost, da bode po
slovanje točno. Ne odlašajte s
j pritožbami ampak pritožite se vse
: lej takoj, kadar imate vzrok za
j pritožbo.
Sodrugi na delo. Proletarec je
! edini slovenski socialistični list v
Ameriki. Zapomnite si, da Prole
tarec ni lastnina posameznih oseb.
List je Vaš. Na kratko poveda
no: Proletarec je lastnina vseh
slovenskih delavcev, kateri so or
ganizirani v "Jugoslovanski soci
alistični zvezi". Upravnik tega
lista ni Vaš "boss" ampak Vaš
uslužbenec.
Delavci, sodrugi. Naša delav
ska dolžnost nas veže, da ima naš
list toliko naročnikov, kolikor je
slovenskih delavcev v Ameriki!
FRANK ŠAVS.
SPLACUJETE DOM, KO
DELATE
Lrsarne v Arkansasu in Lousi
ani prodajajo zemljišča po ceni z
malo vplačnino in dajo dovolj časa
za izplačevanje. Družine dotični
knv žive lahko vdobno z obdelo
vanjem vrta, krave, prašičev in ko
koši. Kadar ni dela na farmi, je de
lo v lesarni in družbe ga rade dajo.
Poskusite. Pišite ali se /.glasite o
sebno za vse podrobnosti pri L. M.
Allen, P. T. M. Kock Island Lines,
Room TIH La Salle Station, Chi
cago, 111. Pomoč vsem naseljencem
na razpolago
(Advertisement.)

Proletarec. [volume], October 06, 1914, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 06, 1914, Page 3, Image 3 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 06, 1914, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??