Proletarec. [volume], October 06, 1914, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
I ulDik in itdajatcl)!
Jugoslovanska delavska tiskoma družba
l Chicago. Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 /a celo
leto. $1.00 za pol leta. Za Evropo
$2.60 za celo leto, #1.25 ta pol leta.
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi
livalilt'a je poleg novega natnanm
tu Ji stari naslov.
Glaailo »lovonskt orisniiaciio Jugoel.
— socUUoti^M v Ameriki. —
Vso pritožbe glede nerednega pošiljanja
lista in drugih nerednoeti, je pošiljati
predsedniku družbo
1*r. Podlipcu, 5039 W. 25. PI. Cicero, lil.
PROLETARIAN
O.rttd and publi.K*d mn Tu«ad»)r br
South Slavic Workmen's Pubishing Company
Chicago. Illinois
Subsoription rates: United States and
Canada. $£00 a year. $1.00 for half
year. Foreign countries $2.60 a year,
$1.26 for half year. •>
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
400# W. 31. STHEET. CHICAGO. ILLINOIS
Telephone: LAWNDALE 9<i77
BEDA, BEDA. BEDA!
Avstrijska vlada roti ljudi, naj
no hodijo na Dunaj. Tega ne tie
la Inez vzroka, zakaj mnoga po
ročila pripovedujejo, da beže lju
dje trumoma iz onih krajev, kjer
jo vojna, na Dunaj.
Le za vzorec objavljamo neka
tera teh poročil.
Dunaj, 25. sept. — Prebivalci j
so začeli zapuščati bosenska me
sta iu prihajati v sredino dežele,
posebno pa na Dunaj. Po Duna
ju se više procesije, pri katerih
prosijo ljudje Boga, da l»i kmalu j
zavladal mir v deželi.
Dunaj, 26. sept. Cele trum.'j
beguncev iz Vzhodne (»alicijo so
prišle ua Dunaj. .Magistrat je v
največji zadregi, kei ne ve, kam j
/ njimi. Kar se je moglo oddati
javnih poslopij, so urojona za bol
nišuice za ranjenci*. Brezposel
nost je med tukajšnjimi delavci
velikanska. Za bemince i/ dru
gih krajev ni mogoče poskrbeti
ilela. Bati so je tudi nalezljivih
bolezni.
Krakov, 27. sept. Iz zapadne
(•alieije beže nešteti prebivalci iz
strahu pred Itusi, ki poplavljajo!
s svojim vojaštvom vso deželo.
Največ jih beži proti Dunaju....'
Vlada je izdala sledeči mili
oklic:
Dejstvo, <la je skoro v vseh do-J
lih avstr. monarhiji* vsled prene-j
banja ali vsaj omejit v«1 mnogih j
obratov postalo zelo veliko ljudi j j
brezposelnih, upravičuje misel, da
bodo potem, ko se zopet obnovi
živahnejši osebni promet na želez-j
nieah, velike množine brezposel-j
nih stremele proti državnemu i
Klavnemu mestu, v nadi, da dobe
ondi <lela in za <1 os t nega živeža. 1
Potrebno pa je, da si- pravočasno
in z vsem povdarkom opozarja,<la
se tem iskaleem dela na Dunaju
ne nudi ugodna prilika za delo in
preživljenje, ker je ondot, kolikor
se da približno ceniti. < na četrtina
vseh onih, ki so navezani na delo.
brez kruha, in ker bi nadaljni do
hod brezposelnih ne samo povečal
bedo, temveč tudi oviral sistema
tično vpeljano, na celo monarhijo
razteza jočo se akcijo za posredo
vanje dela. Ljudje, ki so brez po
sla. se radi tega nujno svate, da
se ne podajo na Dunaj iskat dela.
ako si niso že poprej /asiuurali
gotovega delovnega prostora. Pri
tem se izrecno opozarja, da preti
iskalcem dela, ki bi šli kljub temu
opominu na Dunaj, nevarnost, da
bi morali porabiti prihranke, ki
so jih izza boljših časov prihrani
li, ter da bi morali, ko spoznajo
brezupnost svojih nad, apelirati
na javno milosrčnost, ki bi jih pa
vkljub vsej požrtvovalnosti dru
eih stanov, v očigled ogromnim
tozadevnim bremenom komaj mo
gla varovati najgrcnkejše bede.
Istotako se prebivalstvu nujno od
svetuje prihajati v deželna stol
na mesta, ako si prej ne zagotovi
gotovega dela.
Kdor pazno čita, mu bo ta oklic
zaminiv iz raznih razlogov. Vidi
se, da j'' v njem previdno pomeša
na resnica z lažjo.
Predvsem najdemo tu prizna
nje, da je na Dunaju četrtina
vseh ljudi, ki morajo živeti od
dela, brez kruha. Seveda, če bi
jih bila polovica brez kruha, bi
bilo »a še strašnejše. t'e dobi
človek poleg tuberkuloze še ko
lero, j.- to tudi groznejše; ali tu
berkuloza je že sama /ase dosti
huda. Četrtina delavcev v mestu,
kakršno j*- Dunaj, brez kruha —
to kaže tako bedo, da mora člove
ka obhajati strah iu trepet.
Kako naj se preživi to ogromno
število brezposelnih ljudi, tega
ne /na povedati vlada, ki je s svo
jo hudodelsko vojno zakrivila, da
so brezposelni. Vlada sicer nekaj
govoriči o sistematični akciji /a
posredovanje dela; to<la kje ho
eejo Stucrgkh •• coinpagnia hella
posredovati, če stoj.- tovarne in
molče inašineAli postane Av
strija tako socialna, da prevzame
sama industrije in nastavi potem
brezposelne ljudi v državnih to
varnah in obratih .'
Predobro poznano to državo in
vlado, pa vemo, da bi morali naj
pii j izgubiti pamet, da bi potem
mogli verjeti kaj takega- . . .
ljudje silijo ua Dunaj. Kam
P« naj silijo? M„r v Belgrad ali
v Moskvo? Saj so jih učili, da
živi na Dunaju cesar, ki je oče svo
jihi narodov. Pa gredo k "oče
I" Zdaj bodo že spoznali, kako
j'- s temi očeti.
avstrijska justica.
Porotna sodišča so odpravljena.
i
Dne 2. sept. je i/šla naredim ce
lokupnega avstrijske^ i.iinistr
stva, s katero s.. do konca mesecu
julija l!Ur» odpravljena porotna
s<miisea \ vseh kroiiovinah Z
"a v,,jno so bila že ."M. julija
14 "dpravljena porotna sodišča
v '»almaciji. tialieiji, Bukovini ...
za okrožili sodiSči \ TeSinu v šle.
'■Ji III v Novem .lieinu na .Morav
akeiu. \ ojne razmere s., dale po
v«"l. da se je to /daj razt. gnilo na
vso državo. Vla«Ia je to odredil«
'i J.ak" mnogo takih ljudi, ki
prihajajo k..t porotniki v p«,štev
poklicanih v službovanje pri am,a-'
« i. tako da bi s,- pnn. kod spi,,],
<lale sestaviti porotne klopi. \
!'-a j<- pa vlmla tudi uva/evala da
Porotniki v sedanjih časih ... j
I"" vtisom vojnih dogodkov „e
P",l',l,iiega notranjega ,,.ini
potrebne prevdarnosti, da bi
'»»gli posamezne slučaje presojati
' ,,ka/a"ih dejstvih i„ popolno.
'"«• loeeno od drugih dogodkov ki
"• Slučaji niso V nobeni
I« naredba celokupnega
miuist rs t \ a je izšla s privojj',,^,,
•iajvišjega sodišč«. Vs, kazenski
N "• aji, \ katerih so doslej sodila
"""'I'" Pridejo odslej
!"•/:' kolegije štirih sodnikov; slu
••'Ji. pr, katerih se zna glasiti ob
-dba na več kakor pet |. f j,.,„
«1« velo na smrt. pa pridejo ,'ir,,|
koleg,je šestih sodnikov.
Suh" dejstvo j'' 1<.P .i to, ila .i"
avstrijska vlada pr« lomila Pnulj
11 i zakon, ki zahteva poroto. Kno
zakonoloiiistvii ver ali manj že ne
priti- \ pošte v pri avstrijski vladi.
Na v. >ii ima /<• toliko podobnih
zločinov, ila jih je itak težko šteti.
Tudi s« nihče s »• • «"• 11 • 11 postopanju
trli I1II<I0<I< lrr\ .
Ali čemu :/>laja taka nt< in<-ljr*
vanja . Tistih dvanajst mož, ki j iT:
je tr< l>a /a porotno klop, l>i s<- /• \
področju vsakega sodišča še <t• >i>i
lo; saj nu-nda š>- niso poklicali š- s)
<h s< t in sedemdesetletnih ljudi na
vojno. !>• l;.*t•• 1 j." 1 • • n<>»ranjcgH
miru" in "prrvdaniosti", ima <1
tem s« i« li t i /akon, pa n<- vlada. Saj
ta !•<•<"• tudi v mirm-in času ni v<<|
110 idealna.
V resnici gre 1«' /a to, da 11« bi
porotniki vi dno tako sodili, kakor
si želi vlada. In zato pljunejo go
spodje na Dunaju še rnkrat na po
stavo.
?
AVSTRIJA — OPICA.
\* zadnji številki 1'roh tarča smo
poročali, kako milo prosi nemški
kaucclar Hethman Ilollvveg Nem
i'r, naj /a božjo voljo ne nosijo čr
nine in naj m- žalujejo, dokler n<
bo vojna končana.
Lahko lii si bili mislili /<• tedaj,
da najdi- berlinski glas odmev na
Dunaju: saj Avstrija pravzaprav
ni nie druzega kakor filialka Nem
čije in njeno vladanje nie kakoi
posnemanje nemške vlade. Vsa or
ganizacija avstrijski- armade j.>
navadna kopija nemško vojsko,
avstrijske postave so prepisano po
nemških, še celo policisti v Avstri
ji morajo nositi pikelhavke kakor
na Pruskem.
In res se j«' /.godilo, kako se je
moralo. Le /. malo i/.premeinho. \
Nemčiji kanoelar apelira na pre
bivalstvo, avstrijska vlada pa kra
tkonialo prepoveduje nositi črni
no. Avstrija j«- radikalnejša.
Stvar je namreč ta, tla Avstrija
brez poli«'ij«- sploh ničesar v«-«"- ne
opravi pri svojem Ijntlstvn. Vsaj
zaupati ne more, tla Iti njene proš
nje in želje še kaj zalegle pri ljud
stvu, katero je vse ease nesramno
goljufala, odirala, za iios vodila in
v bedo pehala.
Torej prepoveduje. Najbrže na
podlagi svojega zloglasnega para
grafa 14.
"Žalovati je policijsko prepove
dano." Morda vise zdaj na javnih
prostorih tahlkf s takim napisom,
kakor se drugače čita ■ "1'se vn
dit i po parku je prepovedano :"
"Tukaj je prepovedano hodili":
"Nezaposlenim je \sto|t p lipo
ve« lan" . . .
Kaj pa, ee ktlo nima drugačne
oblik«' kakor erne.' Nikjer ni po
vedano, tla ni it kupi v tem sluča
ju vlada drugo. (V bo vojna še
kaj časa trajala, pa si ljudje sploh
ne bodo mogli kupovati obleke,
bodo morali še nagi okrog buditi,
pa jim m' bo mogoče prepoveilati
I'a je sploh zanimivo, da vstaja
Avstrija proti črnini .Menila si
niti ne zaveda, tla vstaja s tem
pravzaprav sama proti sebi. ker je
vendar črna, tla ne more biti bolj
l'a ne tla bi bilo tmli popom pre
povedano strašiti po mestih in va
seh ?
RANJENCI
Avstrija se izpieminja v veli
kansko bolnišnico. Hndotni listi
objavljajo izkaze mrtvih, ranje
nih in bolnih, ter pokrivajo z nji
mi eele strani, tlasi priobčujejo
le žrtve polkov iz. one dežele, v
kateri izhaja dotični list Praški
easopisi objavljajo, ktlo leži v
praških bolnišnieali, dunajski ne
navajajo niti vseh, ki so \ tlunaj
»kili špitalib, kei nimajo prosto
ra za toliki) imen. Ljubljanski li
sti iščejo imena slovenskih voja
kov in takih, ki služijo p 11 doma
čih polkih.
Natančnega pregleda h iih>
goče iloliiti ob ti j metodi. ilrugae
ne se |ta časopisi ne morejo po
služevati Ztli se pa. tla vlada na
menoma pospešuje nejasnost in
kotifuzijo. ker hoji razburjeno
••ti prebivalstva, če bi i/vedelo
vso resnico.
Ali ni koliko pojma h dobi • b>
Vek. ee p le L'l el 111 je Hladile iz
kaze.
I );i nu na I Mina ju vsakovrstna
javna poslopja /a silo i/.preinei; i
li \ bolnišnice za ranjenci. j«*
/nan«> Tako j'- tudi v Pragi in
pO vseli v« •jih mestih. V Trstu
»<> na primer v vseh gbdaliScil in
po šolah urejeni špitali. Toda
ranjence oddajajo tmli \ manjša
im sta. Tako n ju leže vojak:
slovenskih polkov med «1 ;• *.i«ri m v
Vara/dinn in v otočeu. <Močae
je malo mesto \ l.iki. komaj toli
ko kakor Novo Mesto \"a va>l
no >ta tam ilva bataljona vojakov
in omlotna vojaška bolnica /a
došča ravno vsakdanjim potre
ham take male posa<lke. uto.'-ae
nima /«lezniet o.I < »irulina ali pa
o* 1 S. njji je skoraj »lan vo/i ji '
vozom. < e pošiljajo ranjenci ' i
• li tja. j.- to <lok.w\ •!.■ - pol
o ju jejo z njimi vsi kraji, v '-.at
tih j*- kaj kakšni bolnišnici po
dobnega.
i Id kod lio /a toliko m si-i ■ ih
ljudi dovolj zdrav nikov .'
1'iadni izkazi so polni opomh
"lahko ranjen". In listi, ki mo
rajo tiskali to. kar jim pošilja s
kr. koiespondi-neni urad in kar
jim dovoljuje preventivna cen
zura. objavljajo "izjave ranjen
cev", ki se bodo "kmalu vrnili na
bojišče"'.
To je v ečinoma pesek v oči pre
bivalstvu. Za lahko ranjene, ki
se lahko kmalu vrnejo na bojišče,
so poljski Špitali. Tih ne bodo
pošiljali iz (ialieije v Ljubljano, v
Trst, v Karlovac Ampak kdor
ne umira, je zdaj oficialno "lahko
ranjen".
Dunajska " Reichspost" poro
ča. da so pripeljali med ranjenci
s nevernega bojišča na Dunaj po
veljnika 17 pešpolka polkovnika
A. barona Ktillfriedn pl. Rathe
nitz, srapnel era je ranil na desni
roki / njim so pripeljali tudi
polkovneira adjutantn Tomaža
Kliinnnna.
Po tem je soditi, <la so imeli
naši kranjski Nam/i zelo krvav
krst Kadar je ranjen polkovnik
in njegov adjutant, so ranjeni tu
di drugi fantje. Tmli od lju
bljanskega domobranskega polka
št. 27 je bilo več oficirjev težko
lanjei ih; veliko ji), j,, j.^odo
vanili od šrapnelov; to j«- ziiamc
• i j«'. da j«' moral«) Wit i okrog njih
t ti« i i dosti vojakov ranjenih.
Mesnica je krvava. Van |>a bo
mo zvedeli si- It*, kadar lio vse
končano.
OBRAVNAVA PROTI MORIL
CEM FRANCA FERDINANDA
IJcutei jcva agcntura j«- dobila
i/ Ainsti't<laina brzojavki!, <ia so
začne obravnava proti morilcem
prestolonaslednika Kratica l-Vrdi
naiuia iti njegove soproge •"> no
vembra v Zagrebu. i Ihtožnica
obsega preko sto strani.
Srbski major Tankosie, o kate
rem pravijo, <la j«- l»il tudi za
pleten v atentat, je pade) v bo
jili ol> reki Drini. Uhravnava se
\ rši preti vojnim sodiščem Vsi
obtoženci botlo skorajgotovo ob
sojeni na smrt na vešalih.
/«laj bo torej obravnava Zdaj
bo še le mogoče ZVeileti. kaj je
dokazano in kiij ni. Kljub telim
>e že dva meseca vojskuje Kvro
pa zaradi reči, ki jili ima še le ta
obravnava spraviti na dan
Ali je vojna res zaradi atenta
ta* Kdo je lak otrok, da verja
me to? '
IZ KONGRESA
V Washington!! se ha\ iji> zdaj
ttlavno s tiemi pietllogauii /.bor
niča poslan« • \ ima :a/p:a\i
.lonesov j>i.<11«>tr. ki se tier neod
visnosti Filipin Itepublieanski
gospodje IIIII nasprotujejo III se
sklicujejo 11 a sedanjo vojno Ali
tii ugovor j«' le izgovor, zakaj
vojna v Evropi ne dokazuje ni
česar proti neodvisnosti filipin
skih otokov, temveč le potrjuje,
da je \ \saki tuji vladi nevar
nost.
Senat se bavi s poročilom skup
ne konference o ("lavtonovi proti
trustni predlogi. 1'oseliuo ostro
je kritiziral to poročilo senator
\0I I Is
Vsa protitrustovska politika
meščanskih strank je smešen
hliift", s katerim hi nekateri poli
tični irraftarji radi zama/ali vo
lilcein oči. Zakoni gospodarske
>»u razvoja se ne dajo ustavljati z
nobenimi kongresnimi sklepi.
Konceiitraeija kapitala se vrši in
se bo nadaljevala, pa naj dekla
mi rajo v Washington!! karkoli.
I'o \ seli deželah, kjer so izkušali
z. zakoni "varovati" srednje sta
nove, so se hlamirali. Tudi v A
nieriki so se že hlamirali: ampak
menda je bilo še premalo.
V !' i 11 a 11 11 • -111 odseku so demo
krati (tri posvetovanju o vojnem
davku črtali ^ 'J . ki nalaga da
vek na bančni kapital in lui pi• ■ -
l»itk»*: namesto u ga davka, ki j
I• i 1 v zhornici poslancev že -»pre
jet. so sklenili kolkovino na čeke.
menice in druge trgovske papirje
Zakaj >>» to storili. že vedo; da
vek na kapital l>i se nekoliko t>
že prevalil na ljudstvo: kolki pa
zadenejo vsakega. ki se mora po
služevati papirjev. \ ✓••ti kakšno
posojilo i t «1 In tistega. ki mo
ra operirati / majhnim denarjem,
zailene vsakakor l>olj kakor veli
k#> kapitaliste.
Zav. «lai.j In* 1 •:»j■ odgodeim
1"». oktolna. I're.1 volitvami hi
iiiist'aiiske stranke i;i< 1 • še tnalo
varale volilee.
PERSONOV PROCES.
Za ameriške razmere je \ inim
glll ozilih zelo značilen proces, .i
se pravkar vi »i v Lincoln, III.
proti mlademu uredniku Karlu K
Personu, obtoženemu. <la je name
noma ustrelil nekega stavkokaza
po imenu Anton Mu*sei
Nihče se lie IIKUV Veseliti. i|a Ml
štrajki v Ameriki tako pogosto
m a spojeni z nasilnimi dejanji. A
1i tega gotovo ne 1 »i Itilo, če hi hile
Zedinjeno države res pravne <lr
žave v popolnem pomenu besede
in ee lii delavci uživali tisto var
stvo, do katerega imajo pravico
Ofieialnim zastopnikom Zedi
njenili držav je neizmerno veliko
ležečo na tem, da bi Amerika uži
vala dober glas in spoštovanje p«>
svetu, zlasti po Evropi, (lotovo i
ma ta razmeroma mlada državna
organizacija veliko pogojev, da
postane uspešna tekmovalka sta
rili kulturnih držav iu da jih nad
krili. Ali tega lepega cilja prav
gotovo ne doseže, ee ho tudi nada
lje tako hagatclizirala dclavskr.
vprašanja kakor doslej in ee pre
pusti kapitalističnim pijavkam, <la
smej« preskakovati vse ograje za
kona in pravičnosti.
Zavedni delavci ne zahtevajo \
svojem boju / izkoriščanjem no
ličnega privilegija. Knake pravic«
to je vse. Ali teh iii v Aineri
ki. Namesto objektivnosti kažej«
oblasti pogostoma kričečo pri
stranost, podpirajo in protcziraji
kapitalisti-, kjer ravnajo krivično
ter ovirajo in brutalizirajo <1.
lavce, kjer postopajo pravično.
Vsled tega je razredni boj v A
ineriki tako zastrupljen kakor ni
kjer na svetu ne. < V l>i vestno pri
merjali boje med delom in kapi
talom v Ameriki in na ltuskcm
i.e vemo, če se ne bi izkazalo, da
se porabi v Ameriki več brezvest
nosti, vee brutalnosti, vee krva
vili sredstev kakor v Knsiji Zjro
dovina velikih stavk v eZdinjenih
državah jo polna takih povesti, i
katerih se zgraža ves svet, ee sn
jih storili kozaki. Nič ne lii bilo
odveč, a ko bi >e zgražala Ameri
ka tudi tedaj, kadar jih počenjajo
pretepaške oborožene tolpe miljo
narjev in miljarderjev.
IVisonov proces osvetluje le
malo epizodo; ali mnogo takih
malih dogodkov malih v prime
ri z veliko groznejsimi, ki so se
odigravali skoraj sočasno se
stavlja zgodovino, ob kateri bi se
morali zamisliti oni, ki hočejo
vplivati na usodo Zedinjenih dr
žav.
Prizor, zaradi katerega je |»er
sun, urednik "Strike Itullctina'*
j »red sodiščem. se je odiirral dne
HO. deceinlira li)ltt \ ('liiitonu, lil
1'etson je bil že prej večkrat
napaden od nasilnih stavkokazov
in od depntyjev illinoiške central
ne železnice.
(lliložlta oeita IVisonu umor
Obramba, katero vodi zagovornik
Frank Coiuertord. izjavlja, <1« je
liil Person i«l Musserja napaden
in da je streljal za obrambo svo
jega življenja. Coinerfonl je iz
javil pred sodiščem " 1'opolno o
prostilev zahtevam, ali pa smrt."
Bnj z.a sestavo porotniške klopi
je liil li 11«I Porotniki sd sami t'ai
irerji. Ne more s.' torej reči, tla
sme obtožnice od njih pričakova
ti poselmo naklonjenost.
< »btož.ha si j«- zelo previdno iz
hrala svoji- priče: Klerk«*, trgov
ce in farim rje, ki so odvisni od
illiuojškf centralne železnice in
katerim je unija vsaj antipatična.|
Državni pravilnik j«4 zahteval, da
se prečitajo članki iz Strike Bul
litina, ki jih je pisal Person, tor
je izkušal izvajati iz njih. <la j<
liil Musscr žrtev zaroto.
Vseh prič je hilo devet na stra
ni obtožbe, katero zastopajo dr
žavni pravdnik Williams iz l)e
Witt Countyja. državni pravdnik
Kvereth Smith iz Logan County
tor odvetnik L. lbrriek k«>t za
stopnik illinojške centralne želez
nire, o kateri je bilo v razpravi
toliko govora, kakor da irre bolj
/anjo kakor za ustreljenega stju
kokaza.
Potem >«o prišle priče obrambe
na vrsto, (klvetnik ("omerford
jih je naznanil 12.">. 7. njihovim
/aslišavanjem je ilobila »tvar ta
koj drugačno liee Več prič je iz
povedalo, «l<i je Musser izvabil
Persona z napačno telefonsko vest
jo na k• >I<><I\ or in ga tam /alirhtno
napadel.
Farmer Samuel llagler izpove
duje, da je svaril Persona, češ da
je njegovo življenje v nevarnosti;
••e je Person potem nosil revolver
pri sebi, <ra je nosil vsled tega
svarila. Strojnik A Itatbburn
priča, da tu 11 je Musser dejal:
"I,e pazi, jaz že dobim Persona."
Točaj v Hrvantovein salonu
! He rt. Foist pravi, da je slišal, ko
je Musser telefonično vpi-ašal:
"Si li ti to, HlondieT" Blondic
j< bil Personov priimek . . Tele
I'onistka gdčna II MeCann je
povedala telefonsko številko, ka
tero je poklical Musser in števil
ko salona: dobro se spominja na
ves dogodek . . . F. Kirk, čigar
ime je Musser rabil pri telefonu,
pravi, da je Musserju sam pove
dal, da je naročnik "Strike Bul
letina" in da si dopisuje s Per
SOIIOU1.
Devet prie je i/povedalo, da je
Musser napadel Persona in da je
ta streljal v samoobrambi, nika
kor pa lie od zadej, kakor bi bil
rad siiL'iiiial porotnikom državni
pravdnik. Nekatere priee potrju
jejo, da j>- bil Person ves krvav v
obrazu in da je prijel za revolver
ši-b* t«-daj. ko se je močni in bru
talni sta\k<>kaz drugi«" zakadil
s Hllj.
Za dokaz j<- predložil zagovor
nik tudi I'.-rsonov površnik, ki j>*
\i » poškropljen s ki \ j«>.
Kurjač il!. e. železnic«! p. Tay
lor pripoveduj«*, <la je potegnil
Musserja od Persona; stavkokaz
pa s* j<- l>oi il z njim, > I a j«- mogel
zopet naskočiti Persona.
Zdravnik .1 .1 Conden iz Bloo
iiiingtona priča, «la je l>il Person
še «|va dni po aferi, ko <;a je pre
iskava!. v ino<"ni nervozni razbur
jinosti in duševni iritaeiji, kar je
pripisati surovemu napadu Mus
serjevemu.
• Senzacionalno je vplivala izja
va gospodične Helen .(ones, časni
karske poročevalke, ki je v vrlav
nem povedala sledeče: Državni
pravilnik Williams me je v svoji
pisarni prosil, naj ne povem Per
sonovemu zagovorniku, da j«- stal
Musser nasproti IVrsomi, ko j< ta
streljal . .
Zagovornik je pre«lvedel še \« <"•
prič, ki >o na ««\«»j«• oči videle «1o
irodi k in potrjujejo, da je liil Per
son napaden
Person sani je opisal <logod< k
tako kakor priče.
Drugi zdravnik je podal por«>
inski Koledar za leto 1915.
Sedaj v tisku. Izide prve dni novembra.
()|>ozarjam<> sodrupre in prijatelje n:i naš "Koledar", kateri
I to poseka! vse koledarje, kar jih je bilo izdanih v slovenskem
jeziku v Ameriki.
Naš "Koledar" l*> imel 192 strani, vezan v trde platnice
in Ihi obsejral skrbno izbrano in zelo zanimivo vsebino: povesti,
("•rtiče, pesmi. ftoljudno-znanstvene razprave itd. Dalje ln> oltse
iral okn jr 50 slik.
O lede vsebine lahko omenimo stoletno pratiko, poštne infor
macije (cene paketn*.- pošte. <> poštni hranilnici i Hi.) obširni
"IiOtni pregled", tolmač tujih ltest d in dolgo vrsto statističnih
jKnlatkov, ki so važni za delavce. Pripovedna vsebina je večidel
izvirna, tlelo naših pisateljev. Veliko slik je iz colorailskega in
michiganskega štrajka. evropske vojne itd.
Natančni onis vsebine in slik prinesemo v kratkem.
**Ameriški družinski koledar" lx> sploh prava
zakladnica leitega, ftoučnega in informativnega berila, katerega
bi ne smel |x)grešati noben slovenski delavec v Ameriki.
Cena 35 centov s poštnino vred.
Naročite takoj in čim izidr, poilp-mo brez zamude:
"PROLETAREC" 4008 H. 31sl St.. ("-'rago, III.
^ —
—J
VABILO NA
'Vinsko trgatev in ples'
kateri* priredi
Žensko Društvo "Nada" št. 102 S. N, P, J.
v nedeljo dne 11. oktobra t. I. v
"NARODNI DVORANI"
vogal So. Racinr Ave., in 18. ulica.
Aačflfk ločno ob 2. popoldne. Vstopnina 25f.
Dam« v tprem»tvu bo vstopnine preste.
Za mnogoštevilno udeležbo se priporoča ODBOR.