Proletarec. [volume], November 03, 1914, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
List ik korletl dtltv
ikefk l|ud«tvk. Delav
ci so opravičeni do
v««rk kar prod«iclra|o.
Thla paper la devoted
to the Intereate of the
working class. Work
era ara entitled to all
what thev produce.
Stev. (No.) 373.
Kr*«-r#*a* •
Chir%*»< III
Office: 4008 W. 31. Str., Chicago
Delavci vseh dežela, združite se!" '»»
PAZITE*
naitevllko v oklepa|u.
ki ae n<\ha|a poleg va
šega naalova. prilepile
nega h podal ali
na ovitku, Ako (374)
|e itevllka
ted&| vam a prlhodn|o
številko našega llata po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |o takof.
Chicago, 111.,3. novembra (November) 1914.
Leto (Vol.) IX.
VOJNA V IMENU KULTURE IN ZA KULTURO.
I.
VOJNA IN KULTURA.
Največji izbruh divjaštva: Vojna v Evropi
— ima veliko vzrokov in veliko ciljev. Kakor se
onim. ki previdno skrivajo svoj pravi obraz, bolje
zdi, tako jih pa razlagajo. Če si je človek tista
borna čutila, ki jih ima, ohranil zdrava, mora pa
vsekakor najbolj obstrmeti, ako sliši, da se vodi
ta vojna zaradi — kulture.
Nepričakovana klofuta čez ves obraz ne bi
mogla učinkovati bolj osupljivo kakor ta beseda
v taki zvezi. Kajti nasprotje v pojmih je tako
kTičeče, kakor če bi kdo trdil, da je vrh Mont
Blanca najpripravnejše prezimovališče.
Različne definicije so bile že podane za kul
tura Človeški jezik je tako nepopolno sredstvo,
da se z njim nikakor ne more izreči vse, kar je;
niti vseh svojih misli in čuvstev, ki so že sama
nepopolna, ne moremo tako izraziti z njim, da
bi jih besede izčrpale do dna. Točne definicije
so navadno težke.
Ali ker od besede ne moremo zahtevati več ne
go more beseda dati, lahko imenujemo kulturo
svoto sadov, ki jih je dalo delo — materialno in
duševno delo; na duševno delo se polaga največja
važnost, kadar se govori o kulturi.
Nekateri razlagalci gredo dalje in pravijo,
da je kultura le to, kar f*e je ustvarilo na dušev
nem polju, pa obsegajo s tem imenom umetnost,
leposlovno literaturo, abstraktno filozofijo. Ma
terialne pridobitve napredka pa imenujejo civi
lizacijo.
Ta delitev je sama ob sebi težavna, ker se
duševno in materialno delo ne da tako strogo lo
čiti. kakor bi hoteli schematiki. kadar tlačijo vse
življenje v pravilne rubrike in določajo za vsak
njegov pojav poseben predal. Zato prihajajo tudi
pogostoma v stiske in sami s seboj v nasprotje.
Že mejo med rokodelstvom in umetnostjo je
često težko določiti; saj se je umetnost po večini
razvila iz rokodelstva. In tudi dandanašnji bo
marsikateri rokodelski i&lelek bdli zaslužil umet
niško označbo kakor mnoge šare, ki jih smatrajo
njih stvarniki in nesposobni kritiki za umetniške
proizvode.
Kultura nas je naučila ceniti življenje. Div
jak ne pripisuje življenju veliko vrednosti. Nje
gov um je premalo razvit, da bi se mogel ukvar
jati z vsakovrstnimi vprašanji in pojavi življe
nja. Ciljev ne pozna. Namenov nima. Sedanjost
mu je vse. Problem, kakšen zmisel ima življenje,
se še ni dotaknil njegove notranjosti. Nagon ob
stanka mu je instinktiven. Sebe ima rad. ali po
sebno visoke cene si ne pripisuje. Polzavedno se
čuti v svoji nesamostalnosti za predmet slučaja,
usode, kakšne nerazumljive skrivnosti.
Ubiti medveda mu ni nič; ubiti človeka ne
mnogo več. Šele na neki višji stopnji spoznava
v svojem "bližnjem", ki pa mu je sovražnik, čim
ne pripada njegovemu plemenu, različne lastno
sti, in kadar ga je ubil, ga ne zavžije le zato, da si
utiša lakoto, ampak tudi zato, da sprejme njego
ve lastnosti: Hrabrost, zvijačnost, dober sluh itd
Kultura povečava človeku pomen življenja.
Čim obsežnejše so njegove pridobitve in čim več
so vredne .tem manj živi tjavendan Njegovo živ
ljenje dobiva cilje, namene, s tem pa tudi večji po
men. Sedanjost se boljinbolj umika prihodnosti,
kateri posvečuje svoje delo in stremljenje. Vred
nost lastnega življenja ga uči tudi življenje dru
gih ljudi vise ceniti.
Prvotni surovi egoizem se umika altruizmu.
Čut solidarnosti se utrjuje. Tudi tam, kjer je naj
več sebičnosti, je najti njegove sledove. Naj je
človek brezsrčen, vendar razume, da so mu po
trebni drugi ljudje. In če bi bilo nekoliko tisoč
absolutnih egoistov, ki jim ni za življenje miljo
nov človeških bitij več kakor za življenje muhe,
se je vendar cenitev življenja med miljoni ne
skončno povzdignila.
MIRU NI NIKJER.
Hoj je načelo življenja; o trm no more hiti
med pametnimi ljudmi nobenega prepira
\' vm miru tii 11 i k j • * i smrti; v vesoljnosti ni
nikjer mirit. Povsod je jril»ntijo. Kar se nam zdi
smrt, je samo izprememba oblike.
Tisti hip. k«> je človek "umrl", se nikakor
ni pričel "verni mir." Sree ne bije več, todn v
truplu se vrSe proeesi, ki se na njem oeitno po
znajo. Kadar dosežejo "končni uspeh", da po
polnoma razdenejo truplo, se vse tiste snovi, iz
katerih ji- bilo telo sestavljeno, zopet spajajo v
druge sestavine ter se gibljejo dalje in dalje brez
konea in kraja.
Skalo vidimo, navidezno negiheno kakor naj
popolnejši mir. Ali tudi to je zmota. Nepreneho
ma se gibljejo molekili, i/, katerih je sestavljena:
brez prestanja vplivajo nanjo elementarne sile;
tudi zanjo pride ras. ko je ne ho ver.
Njene sestavine pa so verne in se bodo gibale
brez konea in kraja po veenih zakonih.
V naravi ni miru. V naravi je gibanje in ve
rt n hoj.
Blaznost.
I
Voina se napove.
Tisti trenotek so vsi normalni pojmi izpre
obrnjeni. Včeraj je bil v najboljšem slučaju be
dak, kdor je lahkomiselno izpostavljal življenje
mva-nosti. Kdor bi bil ukazal človeku, naj skoči
i s prvega nadstropja na cesto, bi ga bili zaprli.
Morda bi bili dali preiskati njegovo duševno sta
nje. Ukaz bi bili na vsak način smatrali za zločin.
Skok v nevarnost bi veljal le tedaj za hvale
\ redno dejanje, če bi šlo za rešitev drugega živ
ljenja.
Voina izbruhne.
Kdor ne tvega svojega življenja, je sedaj
strahopetnež; vojaški zakon določa za to smrt
Pravzaprav je razumno varovati svoje življenje.
Ali čim doki razumno dejanje ime strahopetnosti,
postane neumno; zakaj smrt žuga spredaj in za
dej; in spredaj je še nekoliko več upanja, da ji
človek uide.
Torej mora na tisoče, na stotisoče ljudi iz
postavljati življenje; v sedanji vojni na miljone
Od "najvišjega vojnega gospodarja" ime
novani vojskovodja, zaupnik "od Boga postav
ljenega' vladarja, "nada domovine" ukazuje
sedaj stoterim, tisočerim, miljonom, naj se mečejo
s prvega, drugega, tretjega nadstropja na tla, na
one, ki so spodaj; morda jim s svojim skokom
razkoljejo črepinje, morda jim polomijo tilnike 1
— morda pa si sami potarejo kosti ali pa se po- i
bijejo.
Od onega trenotka, ko je izbruhnila vojna, j.- !
tisti, ki tako ukazuje, najvišja avtoriteta v drža- i
vi. In po pravici. Če je vojna potrebna, opravi
čena, mora biti vse podrejeno njenim interesom. \
Kajti le tako more organizirana moritev doseči
svoj namen.
Norec bi bil, kdor bi v normalnih časih iz
dajal'taka povelja. Kadar je vojna, je najvišja
modrost vtelešen-i v onem, ki bi bil v normalnih
časih norec . . .!
m.
SMRT RAZUMA.
Kakor črede ovac v klavnico, tako korakajo
trumi vojakov na bojišče.
Vojaki — to so ljudje kakor mi. Enaka čuti
la imajo, enake organe, enak duševni aparat. Vče
raj so bili še med nami in se v ničemer niso razli
kovali od nas.
Danes so preoblečeni. Doma se je vsak lahko i
opravil, kakor se inu je zdelo. Zdaj so jih vteknili
vse v enake obleke. Samo majhne krpice različne
barve so jim našili na ovratnike, da se pozna, h
kateremu krdelu spadajo. Tako se da tudi psu
obroč okrog vratu in se vanj zapraska gospodarje
vo ime.
Nekaterim prišijejo na one krpice še zvezde, j
zlate, srebrne, platnene, kakor je. Te zvezdice ;
označujejo stopnjo modrosti vsakega posamezni- j
ka. Pamet se je iz možganov preselila v te znake. I
Krdelo nalože na vlak — prav tako kakor ži- I
vino. Ukaz je izdan: Potujte! In ukaz je vse. Ukaz
nadomešča razum, voljo, misel, razsodnost.
Zakaj potuješ ? — Ker je ukazano.
Kam potuieš? — Kamor ukažejo.
Vojaki imajo puške in bajonete, drugi ostro
nabrusene sablje. Dali so jim toliko nabojev, koli
kor jih le morejo nositi. Nekateri so okrog topov,
manjših in večjih. Česar se je mogel človeški um
domisliti za uspešno moritev, vse je pripravljeno.
Na vojno gredo
— Kani, vojaki?
— Ne vemo. Nemara na sever, nemara na jug.
Kamor nas popeljejo.
— Proti sovražniku?
— Proti sovražniku ...
Ukazali so jim, da morajo smatrati za sovraž
nika onega, proti kateremu jih popeljejo Sami
ga ne poznajo. Ne vedo, kaj jim je storil. Nikdar
niso imeli opravka z njim. Ali ukaz pravi, da je
sovražnik. In ukaz je vse.
Ne razmišljaj, ne beli si glave. Razum je pre
povedan na vojni, zakaj če apeliraš nanj, boš člo- i
vek A biti moraš vojak, stroj, aparat za ubijanje. |
Sarajevske vislice.
Štiri mesece izza sarajevskega
atentata, katerega žrtvi sta po
stala mister Franc l-'erdinatid
<)t-stcrre>eh Kste, v Avstriji ime
novan nadvojvoda in cesarska in
kraljevska visokost, ter njegova
žena. rojena t'hotek, imenovana
vojvoilinja llohenberg, j«' tako
zvana Pravica izrekla zadnjo be
sedo. (iovorila je tak«, kakor je
ntoral pričakovati vsak."kdor jo
pozna.
Štirje ljudje so l>ili obsojeni na
smrl na vislicah, eden na dosmrt
no ječo. dva na dvajsetletno ječo
eden na šestnajst let. eden na tri
i najsi let. dva na deset let. eden
i na sedem, trije vsak na tri leta
l>vai'.ajst so jih morali oprostiti
! Takoj po atentatu so se razna
i >ali po časopisih odurni prepiri
.'i- je (iavro Princip, ki je s svojim
! revolverjem zadel habsburškega
,
>n iij.-jToVO Z! I'.ii. ;!J
set let star ali ne. I )asi ne more
biti v tem nobene skrivnosti, so
se vladi poslužni listi na vse kri
pije trudili. <la bi iznašli novo
matematiko in n;i;>t;ivili i/ devet
najstih let dvajset.
Krvnikom in krvniškini nafti
umi j«- vedno žal. če jim uidej
kakšna žrtva.
I*i i iifip še ni bil dvajset I »-t !
star. ko j<- bil dvignil revolver
proti Francu Ferdinandu. pa sra
niso mogli obsoditi na vre kakoi
dvajset let ječe. Zato so našli i/
med obtožencev štiri druge, s ka
terimi hočejo okrasiti vislice.
O tent, kako so jih sodili, se]
malo ve. Poročila, ki so šla po
svetu i/ u rad mira avstrijskega j
vira, so bila namenoma tako ne
jasna. tla se ni moglo ločiti, kaj
pravi obtožnica in kaj izpovedu
jejo obtoženi sami. ■ > i/noveilbab
prič se nič ne ve. Ofieiozna vest
pravi: "l*ri obravnavi se je do
gnalo. da sta dala Ciganovie in
srbski major Tankosič zarotni
kom šest bomb in štiri revol
verje."
Kako si ji to dognalo, ne vemo
Mokazi fiso ''nnn i javnosti In za
kaj naj bi brez dokazov zaupali
avstrijski jnstiei. ki je morala to
■'dognati". kar so ji ukazali, t o era
tudi ne vemo.
Mogoče. <la so vsi obsojenci
krivi, \ismo se nikoli ogrevali /a
atentate, ne poznamo zarotnikov
i
in zanimati nas morajo le z obče
človeškega stališča.
Ne tri«*«!«- na »o |>a lahko pra
vimo, <la m je v Sarajevu odigrala
trrda jnstična komedija. Ker it'
Avstrija tulila. <la je liila zaradi
'sarajevskega atentata prisiljena
na vojno. In Itila morala to doka
zat i \ proecsu proti Principu in
t ova rišem.
Štirje liodo zaradi Klanca Fer
dinanda viseli, r.e da bi bil« svetu
podana popolna jasnost. Ali kaj
šteje tu še zdaj. ko jili je na tisoče!
padlo, popolnoma nedolžnih. po-1
poliioioa liepl i zadetih?
Pravijo, da je l>ilo v sodni dvo
rani slišati ol> razglašanju sodite
j grmenje topov. okrog Sarajeva
mi se avstrijske čete bojevale s
| srbskimi, ko >n v Sarajevu pri
i pravljnli vislice. Ta grom je pra
vil. da je dvoje življenj Franca;
l-eriitnauda in Zofije že davno
I mašeevanih z gomilami ljudskih
j žrtev.
Ali glavnim krivcem. začetni
; kom evrop*ke srroze še ni izrečena
i >odba kljub sarajevskim visli
i cam.
KROGLA JE SLEPA
\h vojn« morajo slabiči m korenjaki, pamet
i• i in neumni, modrijani in tMilitarizem po
11• I>uj.• "materiala" za vojno
Militaii/.cidi ni' mara. <ia l>i vojaki slušali
svoj razum I't elaliko l>i si- v njem porodile
puntarske misli. \<' gleda na to pa ima rad pa
met tip ljudi, če le podvržejo pamet popolnoma
njegovim zahtevam Kajti tudi za morilno olirt je
razum lahko koristen.
Tiste, ki so najsposobnejši .izbira tudi mili
tarizem za najvažnejše opravke, z drugimi bese
dami za najnevarnejše.
Logično je, da j<- za najkrepkejše, najpamet
nejše. sploh za najsposobnejše razmeroma se več
prilike /a smrt in težke rane kakor za druge.
Krogla pa je sploh slepa. Tudi ee bi bilo na
darjenemu človeku na čelu zapisano, da je talent,
umi ne hi preletela preko elave, ako mu je bila
namerjena v glavo.
Cele množiee talentov pokonča vojna. V
balkanski vojni je smrt najbolj kosila med inte
ligeneo. Kako *<• more trditi, da odstranjuje vojna I
nepotrebne ljudi na korist potrebnih?
PREVEČ JE LJUDI?
Pravijo, <l;i jo na svetu dosti ljudi. Odlašali
so sr celo modrijani, ki so tulili, <la jih jo preveč
ii' mi s toni opravičevali vojno, ees <la so pofffeb
ln- kakot puščanje žilo; kmol i/.trohi plovil i/
njivo, vojna pa uniei Ijmli, kar jih jo odvoe. da
imajo oni, ki ostanejo, dosti prostora in /.raka
No strinjamo se s to filozofijo, ker ni prav
pii* prevoo olovoštva na zemlji, ampak vidimo. <la
.j- ogromno rodovitno zemljo pusto, kor ni ljudi,
da hi jo ohdolali. Nepregledne pusenve si' razte
zajo |io Afriki in Aziji, VffSjC zapreko prometu
kakor oeonni Pragozdovi pokrivajo oolo dežele
So ji- dosti takih, da so jih ni dotoknila eloveska
noga.
Za ljudska liivalihoa jo dovolj prostora na
trm planetu. Desetkrat, stokrat vre l>i ira lahko
liilo, pa trn ne 1 • i l>ilo prevoo.
Znanost napreduje neprenehoma. Tehnika
tekmuje z njo. Kdo bi tnoprel reči. da no pride
dan, ko !>o Sahara izpremenjena v vrtove, med
katerimi bo industrija proizvajala svoja hoj*a
st \ a
Ljudi ni preveč. C i in ved jih l>o, tem hitreje
' in ložo ho elovefitvo doegalo svojo najvišjo eiljo.
IV.
NAJVEČJE BARBARSTVO.
Človek je bitje, čigar življenje ima najvišje
cilje. Ako živi kakor slepo orodje slučaja, brez
misli na bodočnost, brez brige za jutršnji dan,
brez skrbi za poznejše generacije, izgubi tisto,
kar ga povzdiguje nad žival; degradira se na stop
njo vola, ki se napase, kadar ga poženo na pašo
in skcnča brez sledu, kadar ga pobijejo.
Stotisočletna kultura se je trudila, da bi
dvignila človeka in napravila iz njega duševno
bitje. Zverinam so se razvijali organi za rop in za
boljše zaživanje plena. Človeku so se razvijali
možgani in živčevje; roke so mu postajale vse
gibčnejše, prsti finejši. Ves njegov organizem se
je bolj inbolj prilagodil potrebam razumnega dela.
Človek je kultiviral sebe in svoj svet. V tem
ie spoznal svojo nalogo na zemlji. Kulturno delo
je dalo njegovemu življenju ceno. V solidarnem
stremljenju človeštva je tudi posameznikom eksi
stenca dobila največjo vrednost.
Če raznese veter v puščavi fcup peska, pa na
suje na drugem kraju gomilo, je to igra prirode.
Nič več ne bi pomenila smrt človeka, če bi živel
le za to, da diha, je in pije, da izpreminja orga
nične in neorganične snovi v sestavine svojega
telesa in jih daje zopet od sebe.
Kadar je človek postal kulturen delavec, o
značuje njegovo delo vrednost njegovega živ
1 jeni a. Delavec je stvarnik Dolgo življenje omo
goča veliko stvaranja, riše globoke sledove v bo
dočnost, povečava bogastvo vsega človeštva.
čim več življenja, tem več dela; čim več de
la, tem več kulture.
Naenkrat zadoni trobenta. Boben zapoje, ta
barbarični instrument, ki daje vedno le en glas
od sebe in dela le hrup, da zagluSuje sluh, ubija
misel in draži živce.
Tisti trenotek izgubi stvarjanje vso vrednost;
uničevanje jo zamenja.
Predvsem uničevanje človeškega življenja in
zdravja. Razlika je v tem le majhna. Lahke rane,
ki se dajo hitro ozdraviti, na zadovoljujejo '' boga
vojskinih trum.'' Tako je treba zadeti sovražnika,
da se ne more vrniti na bojišče. "Ideal" bi bil, če
bi se v prvi bitki uničila vsa sovražnikova ar
mada.
Težko ranjeni, pohabljeni ljudje so za delo,
za stvarjanje prav tako izgubljeni kakor ubiti.
Vojna ima tak namen. To je edini njen zmisel.
Svoj cilj doseže z ubijanjem delavcev, iz izpremi
njanjem ljudi v mrliče in invalide.
Krogla umori človeka. S tem mu vzame vse.
Njega pa vzame človeštvu, delu, bodočnosti, kul
turi. Tisoč in tisoč jih pokonča vojna. Tisoč in
tisoč glav in rok je izgubljenih za stvarjanje. Cilji
ki so že kazali na obzorju, so odmaknjeni v ne
dogledno daljavo. Pota do njih so neskončno po
daljšana. Človeštvo se mora na svojem zmagovi
tem pohodu ustaviti, ker se je z vojno oropalo svo
jih sil. Izkrvavelo je; namesto da bi nadaljevalo
svoje slavno delo, mora celiti svoje strašne rane
in s težkim trudom zbirati nove moči.
Za desetletja ustavi mala vojna kulturni na
predek ; za stoletja ga zadrzi tako klanje, kakorš
no divja sedaj po Evropi.
Kulturi ne more služiti, kar ovira kulturo. Za
vsako delo so potrebna sredstva. Vojna uničuje
najdragocenejše sredstvo kulture: Človeka. Uni
čuje era trumoma.
Kultura ni in ne more biti namen vojne.
Razun živega človeka uničuje vojna brezob
zirno sadove njegovega dela, vidna znamenja in
pomožna sredstva njegove kulture, železnice, mo
stove, domove, umetnine, znanstvene zaklade.
Uspehe dela, sredstva dela in ljudi uničuje
voina.
Vojna je protikulturna! Vojna je barbarična!
Vojna je divjaštvo!
VOJNA ALI BOJ?
I/ dejstva, <la je hoj v naravi, s«' tu- moro
izvajati zaključek, »la je vojna potrebna in za vse
ease neizogibna. Vojna je le en način boja: ako
se elovešt v o iznebi tepn načina, ne zapade zaradi
tega v mir in smrt.
Soeializem ne sanja o družbi \ kateri bo vseb
bojev kraj.
Boj je element napredka; to vedo tudi socia
listi. Ali vojna je sredstvo reakeije.
Kadar uredi človeška družba svoje razmere
tako, da ne bo več vojne med državo in državo,
med narodom in narodom, bo veliko več časa in
prostora za boj s prirodo, ki daje človeku le to.
kar si vzame.
Kadar ne bo več klanja z orožjem, bo neskon
čno več prilike za boj duhov Tudi ta boj l>o uni
čeval in razdeval, ampak ne več človeškepa živ
ljenja, mest in kulturnih plodov, temveč zmote j
zmaga bo tedaj resnica.
Vse je podvrženo zakonu razvoja. To se mo
ra pokazati tudi v človeških bojih. Zakaj le za
koni so neizpremenljivi. Evolucija pa vodi od
zverskega nicsarjenja do čistih duhovnih bojev.