Proletarec. [volume], November 03, 1914, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PETDESETLETNICA INTERNACIONALE.
Vi.
Ameri&ko socialistično uil»«i i j«- se je s prelo
žitvijo generalnega sveta v New York oplodilo.
Internacionala sama ni s tem ničesar pridobila;
zanj« jc bila preselitev i/. K v rope v Ameriko za
četek zadnjega poglavja.
Dejali smo že, da se je v letih i/za prusko
francoske vojne po tnnogih evropskih državah
pričelo preganjanje socialistov, ki je dobivalo
zlasti v nekaterih deželah take besne oblike, da
jo postalo skoraj vsako javno socialistično delo
vanje nemogoče. V takih razmerah hi bilo redno
vzdrževanje zveze s centralo lnternacionale te
ž.a\ no, ie bi bila imela svoj sedež v Kvropi; pre
st lite\ eentrale v Ameriko .i1 pa potrgala skoraj
\ se vezi. Za delavsko gibanje \ Kvropi j«' bila
liitrrnacinnala tako rekoč I«- v,- ime
Leta lv7">. je bil nameravan kongres Juterna
cioiiale. Priprave pa so pokazale tako mugo'lno
sliko, da so ga rajši opustili
Ameiiske s.'keije so imele svoj drugi kongres
dne II apt !i ls74. \ Filadelt'iji. Ta s.' je scš' 1
iz/n dokaj burnih dogodkov, ki mi morali obujati
pozornost po Ameriki s 11 hot« ali in hoji izzivati
zanimanji' za delavsko vprašanj« Leto Is" :. ki
i, 1'inndilo v Kvropi, zlasti na Dunaju strahovite
gospcHarske polome, je tinli v gospodarski zgo
ilovini \merike zabeleženo s črnimi črkami.
Tukaj je bankrotirala severna plrifična žo
h■%:iea. iti ta krah j" potegnil eelo vrsto |>«»«!tij
in hank za sabo v Iflczdno. Industrija j-' zab'««lla
v 1 nnlo krizo m delavstvo je zadela -Prašna mora
bi i/j.os' luost i. V sau ' državi New York so eenili
da j'' bilo tisto zimo 1*0.000 delavcev bi. z za
slu/lc
(II.'silo I ntci nm-ionah- j. bila takrat "Atb«i
t ! /.eiflng" v Ni v\ Yoi i! Ta j< < 1'jav ila s|. .i.
zalit've proti brezoosi-lnoHi
1 l"od\.'.Mi ' ;i> naj s javna dela. da «!oh.»
br« 'poselili pi i !. jih /aslu >ka.
i"s'-iu Hot i * i > i < If! «>lav c« ,1 si , la j
msinjc za ■ •len «!i i i• i uju«a ! o.bsi \ «b • rju
ali | :i V živ llii:
I>«'ložiraiije •. ' • n> ni > ju pla<".(tl i
en j" milil!« . ii«i s < d nrav
V zvezi z nekaterimi t* t ijami j«' li||« i na« o
i nI s! lieala v V v 'i .« •. . lik s, i • j. iz
volil poseben odbor akcijo proti brezposelnosti.
T.-' j. p i ««il - v s! ««dov in i d lal ] • • ie jo.
k.itei o j«- pi i «11«».* i! .«■ ju.
Po. i. . f - 1 šil« • o «
' • ; (skill celit! ' i It« i 1 v I ' ..-.I • j - I*
In'.-i !::n ioniila 1 a .'•« i I'm J' dee ml • i i«il
.
tuk;i,i slmd, katei«-ga - .Jt udi I In HldO <1,-1:»v cev .
(iovorilo s j. v ; tib j- ' i b i i •. Izvolj n b 1
oilbor nsiiiih članov, da predloži K«-st ; , s\. ; .
z a IB-v. delavcev. Oh« ii-'tu ji bilo sklenj n«'. -:i
spremijo dela v c i en mass«- ta o.lboi i:, zago^R'«
akciji večjo pozornost.
Ta skb-p je zdramil cl icaške proletarc«- še
veliko bolj kakor shod sam Med delavc - , . ■/
noč razvila obširna agitacija. Drugi V" n
zbirale v raznih delih mesta cele trume delavcev
Ko so se združile jc bilo v sprevodi nad 'JotMMi
oseb. Vsa ta množica se je pomikala proti mestni
hiši. Tedanja poročila pravijo, da ni bilo videti
nobenega vodnika, nobenih rediteljev, pa vendar
je vladal v teh trumah vzoren red. Bilo je, kakor
da koraka armada
Odbor je izročil mestnemu svetu peticijo. De
monstracija je očividno napravila velik vtisk nn
mestne, očete, pa so obljubili, da stor« vse. kar je
v njihovih močeh za uhlaženje bede. Povabili so
delavski odbor za drugi dan na konferenco, kjer
so delavski zastopniki razložili kako bi s.- <lalo
pomagati.
Mestni očetje m» obljubili, da bodo študirali
in pomagali, fttudiranje jim je vzelo toliko časa,
da niso prišli do pomoči. Prepričali so s«\ da j-- (
še boljše, če si ohruiiijo simpatij«' kapitalistov, ki
so bili pri volitvah vsekakor vplivnejši kakor
brezposelni delavci. Kajti kapitalisti so imeli
denarja, delavci pa po večini niti politične orga
nizacije ne. In kalkulacija jr pokazala, tla je pod
kupovanje volilcev cenejši' kakor resna podpora
brezposelnih. Obljube so ostale obljube.
Akcije brezposelnih je vodila Intcruacioiiala
tudi po drugih industrijskih mestih, zlasti v
Newarku, Philadclphiji, Cincinnati, St Louis,
Louisville i. t d.
V New Yorku je Lil za 1M. januarja 1^74 nn
povedan velik obhod brezposelnih. Ideh-žilo se
ga je veliko število delavcev; ua poti so se izpre
vodu pridruževale vedno nove trume Ko je do
spel na Tompkins Square, kjer je bilo določeno.
<la se razidc, je bila množica ogromna.
Prireditelji so pričakovali, da se tukaj pri
kaže mayor in pove kaj bo mesto storilo, <la se
izpolnijo zahteve brezposelnih, ali pa da se jim
sploh pomaga. Razočaranje pa j ebilo velikanske
I lasi se ni ves čas pokazal niti najmanjši ne
red in ui bilo absolutno nobenega znaiiieiija, <!a
s.- pripravlja kakšen nemir, je sprejela demon
strmite na trnu dotlej skrita policija Močni ml
delki so brez vsakega povoda od vseli strani > koli
napadli delavce Nastal je nepopisen dirindaj, več
sto delavcev je bilo ranjenih, mnogi med njimi
t< žko mnogo jih je bilo aretiranih in potom
kaznovanih, češ <la so si upirali ukazom policije
Taki in podobni dogodki sn imeli veliko vpli
\a na ameriško delavsko gibanje Mil pa je raz
iiči ii vpliv, deloma dober, delom« s|«b
\ državi Illinois j«' akcija za brezposelne po
rodila novo socialistično stranko ki se je imeno
vali "Oelavska stranka za Illinois." V kratkem
času je dobila 'MRK) članor
Copatam so ustanovili novi sekcije Intel
nacionale. Nekatere so pridobile novih članov.
IlazviI• ■ so se debati- o taktiki po vazi: ti sekei
jali. pa so X,- zanesli'tudi v centralo N potrpežlji
vejšim elementom se je zdel razvoj p»'ep 'časen.
Hoteli *i> \ deti hitrejše uspehe. Zlasti boji zaradi
br< po^. lnosii so jih sprnvl.ali \ slabo voljo Na
glasali so da se ni dos._do nič pozitivnega
Zastopniki znanstvenega socializma >o odgo
v. i ja It. da -i ni m o** I . pričakovati nič d. j >ki!
rezultatov. k« i za vsi mi akcijami m bili očm
aIIIZ ic J.
:;»|
JI.
n iii'/ieai: delavcev vsaj nekoliko
mora lo za i ukrat smatrati /a >sp« ■< : t<
loii iije delavstva «.• u ma izrabiti \ agiti
»i posili: politična organizacija. s afero pridi
pioletaiiat do politične moči
t »pozicija pa je le razmišljala, kako l>i
dal. p.-t laz.voj. iinie'iui si-lajšati l'i ipoiočal i
j vsakovrstno popustljivost komproii; is, z «>i gu
i i/aeijami ki niso i piavcm poi* • nil social sti.'m .
ki pa imajo vendar vpliv na delavstvo. Zaht"-al'
sn naj se briga I itet nacinnala boli za Amei ko.
p.i na i prepusti evropsko gibanje l-'vrop
Načelni zagovorniki socializma so odlom
klanjali kompromise Kaz.umeli so, da bi tako si
e.-r lahko dosegli veliko gibanje, od katerega pa
ne bi delavstvo imelo koristi, ker bi dobili naj
večji \ pli\ na nezavedne mase ravno zapeljivci /
velikimi obljubami
'1'aki spori sn imeli, iz. teorije \ prakso pivn«
Sen i. dosti škodljivih posbilie
V V \\ Volku je nekoliko sekcij izstopilo t'
li.ternacionale pa so pozneje ustanovili novo
stranko, ki si je nadela ime "Socialno demokra
tična delavska stranka za Severno Ameriko."
Njej so se pridružila m-kateia druga delavska
društva \ New Yorku. Newarku. Williainsluir'-'ii
in I'hiladelphiji. >
I n stranka je potem dvajset b-t reprezontira
la politično gibanje delavstva v Ameriki Na kon
gresii v Indianapolisu I. 1!)01. j<- stopila na njeno
mesto sedanja Socialistična stranka
Klanje narodov v Evropi.
Kar se je pričakovalo skoraj <><1 začetka voj
ne v Kvropi, si' j>' zgodilo. Število bojnih držav
s«' ji' povečalo za «no sedaj, morila kmalu še
več. Turčija se bojuje na strani Nemčije in
Avstriji'. Tu« I i otomanskn cesarstvo stoji st daj
kakor habsburška monarhija poti vrhovnim po
vi'ljstvom Njegovega mogočnega Veličanstva ce
sarja in kralja, sedaj po krščanski in mohamedan
ski milosti Viljema II
Ves svet je hil pravzaprav že davno priprav
I jen da sij tn zjrod i. I'a vendar je udarilo kakor
z jasnega. ( 'isto nenadoma je prišla vest. da bom
hardirajo turške ladje ruska mesta ob < rnein
morju.
lirez vojne napovedi, kakor da morajo samo
ol» selii umevno vse države tega sveta vstopiti v
krvavo kolo, se je pričelo. In dasi je bila politika
Turčije od vsega začetka sumljiva, je povzročila
vest o strelih njenih bark povsod največjo vzne
mirjenost.
Turčija ni velesila. Ali kot sodeležniea v voj
ni velesil bi igrala vlogo. ki se tudi no sme poti
eenjevati. Avstrija je hnfratelizirala malo Srbijo,
kakor da bi mogla nagnati njeno vojsko z mo
krimi ounjani; pa vendar še ni dosegla pravza
prav nobenega uspeha proti Srbiji, in celo neznat
na f'rna Gora ji daje več opravka kakor bi ji
bilo ljubo.
('eni se, da bi postavila Turčija lahko okrog
700,0(W) mož na polje. Pritem pride v poštev. da
stoji njena armada in mornarica popolnoma pod
nemškim poveljništvoni. Že po balkanski vojni
je prišlo 11«• k o 11 k < > nemških generalov reformirat
otomansko vojsko. Zadnje in* srce pa je prišlo vec
sto nemških oficirjev v Turčijo, kamor so pripe
ljali tudi topove in drugega vojnega materiala iz
Nemčije.
liojni ladji Breslau in (toelien, ki sta s<- mo
rali oli začetku vojne skriti v Dardanclnh pred
j angleško ni francosko mornarico, ^t<i prešli po
polnoma \ last Turčije, z nemškimi oficirji vred.
Zdi se pa. da se nemški častniki ne smatra
jo za uslužhencc, temveč za irospodarjc v Turčiji
in da so oni lioteli izsiliti vojno z Rusijo.
Moč Turčije pa ni edino \ prašanje ki ga je
vpoštevati A ko se od iiemškili oficirjev pričete
sovražnosti preleve v popolno vojno, je skoraj
gotovo, da se klanje v najkrajšem času še holj
razširi.
V Italiji je ministrstvo podalo demisijo: to
j<- znamenje, da je tudi lam zopet akutno vpra
šanje Vojna ali mir '
(Jrška je popolnoma pripravljena za vojno.
V I« ii m ii 11 i j i je zelo močna stroja za vojno / A\
strijo; marš na Sedmogradsko l«i liil \ Bukarešti
nedvomno popularen.
Bolgarska diplomacija je .skrivnostna: ali v
splošnem balkanskem vrvenju si ne l>i mogla traj
no oliraniti nevtralnosti. 1'gilui se le, ali se posta
vi na stran Avstrije ali proti njej I »iplomat j'
velesil pritiskajo v Sofiji od vseli strani.
Medtem je pa še vedno nejasno, ali j- med
Turčijo in Rusijo vojna ali ne, dasi je ruski ve
lcposlanik že zapustil Carigrad. Kuska vlada j'
^ — 4
Socializem r»a Švedskem.
Poročali sir i o ž«'. «la so dosegli
švedski socialisti pri zadnjih vo
litvah sijajen uspeli \' novi par
lament prihajajo k»>t najmočnejša
stranka s s<'<lciiiiiiusem<)esctimi
mandati. Konservativna stranka
ima šestinosemdeset poslancev
lihi-ralccm jc ostalo še sedemin
petdeset sedežev.
Prvi liip po volitvah miio bili
odvisni od brzojavnih poročil, ki
so jili imeli ameriški listi V njih
jy l»ilo nekaj nejasnega, kar j>
morda zakrivil br/.ojav : poročilo
j-' (LTOVorilo o veliki zinatri social i
stov. pripisovalo jim je pa Ji/
mandatov, to je pravzaprav manj
kot so jih liili tlobili že pri zad
njih volitvah
Trclm je bilo torej počakati na
natančnejša poročila, ki naj bi po.
•učila, ki naj bi kazala, kje je
bil« zmota. Kakor so seilaj vsa
pota dolita. j«- bilo tmli tukaj tre
ba veliko potrpljenja
/.«Iaj so prišle ncposicdne vesti
so Švedskega in mogoče -.1 j.- na
praviti jasno sliko Ta potrjuje
tla j'' socialistična /.mairn r--siiič
no \ elika
Švedski parlament j- s >tnv
I jen i/ dvel zbornic in \ tem
M/.ni zlajxa ' ann riškim kniij»rc
SO(|:
Prva zliornica, enaka washing
tonskemu senatu, št> j. 1 T>t> članov
Ti s. volijo imlirektno. Voli jih
J"i okrajnih zastopov in pet mest
namreč Stokholin, (Joctoborjf,
Malmoe, Norikoepiiiir, (iaefcl. I«• 1
volitve so pi• cej koti pliciratie j
Vol'I ni oki a ji si> 1 a/1 bi.i> 1 1 \ sest,
v! j. . \s;;'-o '••to vol; dt il'.'Ji sktl !
1 it. a sv ..j za s t opni1 • na š. st let |
<0 posibi 'i. zakonu •» proporč
J ■• Z Stops • ,
IVv . <>i i' ;, in.a ai is?i rati
,1 ali bolj. I.četio plutokl.stičen :
z-ačiti Izvoljen more biti v to
v vtMf-'-.i borir •<> le državljan, ki
Piv. let star drugič naj .
manj«' tri Irtu pml volitvami po-1
scstnik vsaj 50,000 kron (1 >0
dol.) vrednega zemljišča; ako »i
posestnik, mora izkazati uajmanjc
j kron (M)4 dol.) letnega <lo
! hodka.
Druga zbornica je i»olj demo
kratičua. Ona šteje 2.'!0 poslancev
ki se volijo |»o splošni volilni pra
vit-i na tri lota. Volilno pravico
ima vsak polnopravni švedski
državljan, ki je 24 let star.
Za volitve v poslansko zbornico
je dežela razdeljena v volilnih
okrajev. Vsako tretje leto pred
volitvami se določi, koliko po
Klancev voli vsak volilni okraj,
na dvestotl ideseti <le| Vsega pre
hivalstva mora priti po en posla
nec < »bencin s poslanci se volijoj
tudi namestniki, za vsakega p<>
l eden, ki se pokliče v zbornico
ako ugasne i/ kateregakoli rsizlo j
L'a mandat Nadomestnih ali <lo
polnilnih volitev za poslansko
■ niču torej m treba
1'ri zndnjem ljudskem štetju
koncem leta 1!'12. je imela Šved
ska 5.604 1'tJ pieliivnlccv 1'retež
na veeina je poljcdeKksi V deželi
je 350*71 kmetij in sicer večino
ina manjših: 8*vO»>7 kmetij ne drt
scira petih aktov ; 230477 jih meri
po pel do petdeset ak l'0\ I'recej
\i»likn št i \ il<» ljudi ima opravka
v obsežnih irozilovili.
Izmed industrij je najbolj raz
> oni m* bil v i •! 1 1 oseb
f. rud! • v t \ >i s<- ti.i > i HI 921 osel«
vita kovinnrka. • kaleri je /.sipo
štenih li*i (»TT» dela v. v, pa izdela
vanje strojev, s katerim se ba\i*
21 ]<> d« lavcev l'r< dilnic m tkal
nič j- ->1 ipno s 7'mi dela\ ci
Te razmere pojasnjujejo, da jo j
\ <!.-/. |i dni i» skoraj in .»tir-jeno
vlndala ! ohscrvativna stranka S<
b ta 190S s., imeli socialisti le 37
|.i viarcev. \ « • ii .t j. bila i a \ I ni
si i vati\ nil rokah.
lata 1011 j«' ni išla liberalna
vir ;k:i na !»»všj> 1» .bila je 1031
mandatc, konservativci so padli
na til mandatov, socialisti so jih
osvojili (KI.
Liberalna stranka si ni znala
ohraniti svoji' moči. Veliki prirast
socialističnih glasov I>i ji bil lahko
pokazal da gre splošna struja
med prebivalstvom na levo. Ali
stranka je bila sama v sebi ne
edina. Njeno desno krilo se je
sumljivo nagibalo na konservativ
no plat in ob/.iri na te poloviearj«*
so ovirali odločno delo. Največ
cincanja ji je povzročilo vpraša
nje militarizma. Zadnja leta je
postal ta tudi na Švedskem zelo
požrešen. Znani potnik Sven
1 ledin je posebno živalim agitiral
za veliko pomnožanjc armade
Kralj ose je iiekoiistitilcioiialn
udeležil te agitacije.
Nastala je ostra politična kriza
Liberalna vlada je precej možato 4
nastopila proti kralju in militari
Motu, ki so plašili ljudstvo z vsa
kovratnimi bajkami o neštetih
šprotiih, o ruskih napadih i. t. <1
\" svoji stranki pa je vlada našla
nezadostno podporo.
V volilni agitaciji j<- igral mili
tarizein glavno vlogo. Konserva
tivcem in tistim liberalcem, ki so
pihali z njimi v en rog. je bila
vojna kakor naročena Posluževa
li so se jo kol strašila.
Socialisti s« niso dali upla.šiii in
ziiMsti. Trdno s<> viali na Mojoin
stališču in odločno zastopali proti
utilitaristični program I "speli jim
i« <lal t»t i\ /daj njihova stran
ka najmočnejša v parlamentu
l*od njihovim vplivom je pri
čahovati. da se bo novi parlament
bavil pretežno z notranjo politi
ko. z demokratičnimi reformami
in s siM-ialnii i problemi Moč
švedskega parlamenta je velika:
zal one p«»i • ju je su-ei kralj, ali
■ V čtia pi .IV i ca j. popolnoma pri
držatia parlamentu in praktično
odločuj- politiki poslansk'i z.boi
nic.i
Svoboda ir socializem.
\ e|;ko jc ljudi, nicer dobrih in
; 'i i • i i . Iv' jki ... mm-im 1 /• .11
-I' ' ' • ' '' -I H! i "■'jit. |il
I a -> SJ:< i • 'i;u ) .si ;i\ iio«i boji
:i ■ ■ I . t • prut ujema \ s.ij
• •• _'a':• Jit / i •ziiH'.-iu, > i i I I |II.
iiuiu'uli iiji'tfnvi'Iiiu iril'iiiijH m 'Ja
1» >|M v i,
Boj« *e, .j.t j■ i inaia ■jpcial i/<iii
Mlll't syilllluli |*«<lfos' ..lllft mi ill
IIKu'lll I»'• i I \ id ilid tins' ! . SpSolillf
. ;t \ ililia ili-la, k i j'.i -■ I»•«I j kak .r
poffl • t'lii Ij i!j.• fli.ju pot m !'•>
IvnhoA /;< m o j. > i \ l.j •• i, |. in «ii In
vanje DUštvu. \ knl ' rem hi jmi
liilii ml kmiea • I • ■ kraju vse pin I
pisano, kjtT !•'. l ilo vso njihov■ -
življenj' pnil v»-i"*ni tn nadzon
sivimi, kji'r Im flora I i vsako svojo
h ; i si | pod v rot* i misli večine. kjoi
j i m in1 lii ostal noben kotiček za
njihovi- skrivnosti, ki so jim ilia
■.'i' pra\ zato kor so skrivHisti
tako <!■ nStvo m- In liilo zanje le
neznosno Irpljiiije. ampak lii
zdroliilo njihovo moč. ithilo njihov
polet in uničilo najboljše, kar Iti
mogli dati človeški družin.
'i socializmu ji' res precej raz
šujeiio mnenje, da hoče stlačiti
ves svet \ n>kakšno ogromno ka
».ii iio, kj. ! '.o v s.- ''Im i >lio p|.
ini» villain kakor velikanska maši
neii.ja in kji i Im /a korist družin
\ sa kdo moral žrtvovati svojo
osebno s\ oliodo
Socializem spravljajo \ na
vprotje z im! viiliiali/ii iim in mi
slijo, da m z;i ."Investvn mogoča
druga alternativa kakor ta
Absolutna pravica osehnosti ali
pa absolutna pravica družbe.
Kaj pomeni absolutna pravic*
oselmosti. liani pi ibližiH kaže ^
• lanja kapiialisiiena družba. Ta
pravica votli neizogibno do na?«
la. da je močni mi m brezobzirne«
mu vse dovol.j no < hi sine uživati
desetkrat dvajsetkrat vim" kakoi
drugi <"'• in more použiti vsetra.
kar nagrabi. sme nakladati kup«,
i.olniti skladišča. bodisi da stra
dajo množice drugih zaradi tega
t'.- ima pni.-, sme izkorišeati pri
i odo in ljudi, zatirati razrede in
narode. 11;« 11 ki usti. ropali ni
•iliijati >ine.
Zaradi pravici i ur o.si'liii(i4ii
■ tni ko pogini vsnkii pravica tiso
.'•> I ill ost'bliosti
In IK' more s.- uiti trilili, »In j»■
::iiv.1 alisolntiia osebnost res naj
nun"in-jšii tu boljša <>d druuih
Kajti moči za izkorišča nje ne «I j» j«.
\ kapitalistični družbi pogini /
ii i k ii pri<io<la. ampak denai Iz
koriščevelac .i'- laliko navaden
slabotnež na duši in na telesu: z
denarjem s laliko kupi jrlave. ki
morajo misliti zanj, roki', ki ino
rajo delati zanj l.aliko je napol
slep, Inez zinisl i za luirve m
oblike: denar mu dovoljuje, da
napolni stene svojih salonov z
i umotvori največjih mojstrov in
okrade za ta užitek tisoč ljudi,
katerim bibil bolj namenjen. (Jrd
in oduren j« laliko, ali z denarjem
si laliko kupi ljubezenski* našla
di . po pri'-odi namen jene drugim.
Alisolutna pravica osebnosti
vodi v tiranstvo iu suženstvo. Ona
j ne daje svobode, temveč jo uni
| čuje.
Kdor ljubi svobodo, s.- ne mor«
osrrevati za skrajni individuali
\ zelil.
Mi tudi absolutna pravica druž
be bi bila ne/nosna. Tudi ona bi
I pomenila tiranstvo. Toda social i
zim nima z njo nič opraviti.
Človek je individualnost, ('iir,
razvilejši je, tem bolj čuti to. In
dividualnost zahteva svobodo in
jo potrebuje kakor plina zraka
kakor riba vode, kakor z.cmljn
rastlina Brez svobode zamre indi
vidualnost. kakor povrne cvetlica
brez vlajre.
(i tem ni bilo nikdar dvoma
med socialisti In socializem ne
! stremi po armadi na mrtvo dresi
! ranili rekriltov .temveč po orpa
' nizirani družbi svobodnih ljudi,
l>o družbi, ki bo individualnosti
dala in zajamčila toliko svobode,
kolikor je le more uživati posa
meznik, ne da bi s tem škodoval
družbi.
Socializem ji v prvi vrsti in
pretežno eos|Miilarski problem
• At at l>i j.» In i i j • •»i: 1 i s t i 1. < • tr a guspo
darstv. i t izkoi išeanje za
11 »it 11 j • . hre/pi avnost, titai.ijo.
| ti pttinj, pravie in uničevjinjc
: osebnost
I >;t |• I I«I. osebnost (ill svoje Mil
ravin- veljav.. j treba gospodar
skega sistema. 1-i prepi eei doseda
iije izčrpav . 11 j«• množic v prid po
sameznikom; treba .i>' sistema, ki
l>" služil družbi. To j>- sistem dru
žabno organiziranega ilrla in ta
j>- tedaj mogoč. aku so delovna
sredstva liisl družbe.
V tem iii nit" krivičnega, zakaj
cU'lo zahteva priroda. Torej ga
sine zahtevati tudi družba, ki ho
zato svojim »"•lanom delavcem < la -
jala. kar potrebujejo, to se pravi,
"kar so družabno proclucirali.
S tem bo družba človeku zago
tovila najboljše življenje, ki bo
po stanju vede, tehnike, kulture
mogoče.
In šele s tem bo individualnost
dobila neodvisnost in podlago za
svobodno življenje.
Soeializein ne u'lieuje svobode,
ampak jo prinaša.
Hobcii poje in tronenle
jasni glas doni čez plan.
Solnee dviga se vse rdeče;
hratee moj. krvav bo dan.
Cez ravan pode se trume,
grom odmeva od gora,
strele švigajo plamnene,
konj krdelo tla tepta.
Mes in tresk in divja groza.
Dež šrapnelov. meča blisk,
vsepovsod svinčena toča,
krik in stok in blazen vrisk . . .
Mesta, koče v razvalinah,
pomendrano vse polje,
\ daljo eon i strah izgnanec,
sela in vasi gore
Vrane krožijo nad poljem
Ves sovražni zbor je strt.
Slava! Zmaga !.. < »las je hripav
Zadnjo zmago slavi Smrt.
Težko sope trudim Zemlja,
vzdiha tožbe iz davnin:
V temnih meglah sanja bratstvo;
še je človek Kajnov sin.
i z z ji 11 si | »i • I • • \ na Črnem morju poslala Visoki 1'or
ti 111 ti m ;i 111 n i in zahteva, naj ji Turčija povrni'
škodo, katero je povzročilo bombardiranje in naj
odpusti nemški1 ofieirje iz svoje službe.
odgovora še ni na te zahteve. Slišati pa je
< 1 ji bi se turška vlada rada izognila resnični voj
ni Mliž.nje ure morajo prinesti odločitev.
\a bojiščih se položaj izza zadnega tedna ni
bivHtveno izpromeiiil. \'a Poljskem so se Nemci
in Avtrijci znatno umaknili. Obe strani m- pri
pi avljnta za novo veliko bitko.
V Galiciji jo stanj«1 v glavnem neizpremc
njeno. V Bukovim so Hnsi vnovič zasedli I Vnm
\ IOO
Na zapadnih bojiščih so zdi. «la so imeli /.a
vozniki nekoliko sreče. 1'stavili so nemško napre
dovanje in gn baje na skrajnem zapadli celo neko
liko potisnili nazaj.