Proletarec. [volume], November 03, 1914, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC
LIST ZA INTfcKl.Sh DhtAVSKKGA
LJUDSTVA
IZHAJ A VSAK! TO« t K.
—- lastnik !*j ix<Jautr'i
Jugoslovanska delavska tiskana družba
v .licago, Illinois.
Naročnina: Za AtmrKO $2.10 . a ct lo
leto, $1.00 za pol leta. Za fcvrupo
$2.60 za celo leto, $1.26 tu |>ol leta.
Oglasi po dogovor u. Prt spr emembt
bivali!,'a je poleg novega naznaniti
fui/i s(,i> i naslov.
Gluilo ilovrm«? cmaniiacije Jucosl.
— »o« i«ii»ti r.e z*r-c v Ameriki. —
Vse pritožbe k lede nerednega pošiljanja
lista in drugih n rednosti, j>* po - 1 jati
predsedniku družbe
f*r. Podlipcu, 5039 VV. 25. 1*1 Cicero, III.
PROLETARIAN
0«*ned an ! ; aoliii.c-! ociy Tuesday by
South S' ti« V,' v '.en s PuLshirg Comoiny
C :*R0, 11'inflis
Sul>s< ■ ipti'.i. I" t« d Stat sand
Canada. ?V.n» n . "l .u tor half
year. For« irti s $2.CO a year,
$1.25 for hi.lt year.
A l"rrft\f agreement.
NASLOV (M)DKtSS):
"PROLETAREC"
4008 VV. 31. STi-EtT. CHICAGO. ILLINOIS
Telephone: LAWNDALIi vW.TT
CVETJE AMERIŠKE SVO
BODE
Amerika napreduje; skoraj da
it«* l>i> mogel največji skeptik več
tu jit i If;;«. Hdino kar hi so dalo
pripomniti, jo to, «ia se giblje na
predek po čudni rakovi poti.
Nekdaj jo bila Amerika pribeža
lišče preganjanih, iščočih tukaj
svobodo, katere niso mogli najti
/a morjem. Tukaj so si ustanovili
novo domovino, kjer naj l»i bila
vzcvetela prostost.
Naseljenci starih časov so znali
eeniti svobodo, kakor pozna vred
nost kruha najbolj«* tisti. ki ga
j.- kdaj stradal. Naseljevali so so
v tej deželi ljudje, ki so bili \
svoji stari domovini preganjam
zaradi svojih verskih nazorov,
drugi. ki so bili za»:rani zaradi
političnega prepričanja, in spozna
li so, da mot' liti njihova svobo
da zajamčena lo v -vobodi \seli
Takrat bi bil optiiuisl lahko mi
»lil. da poslan • Am-rika tos nov
svet, kjer mine vsako zatiranj«* :n
se ob i ajpopolnejSi toleranci raz
\ ij" in učvrsti splošna svoboda.
Vnuki ^o ž.o davno pozabili na
dejanja svojih dedov in nimajo
njihovih nii>li v glavi. Nikjer
ne razvijajo razmero po predpisih
idej. ampak povsod so porajajo
idejo i/ razmer in se jim prilago
dujejo. Tudi Amerika ni dežela
izleti naravnih zakonov in ni mo
lila postati poseben svet na zem
lji, čeprav si to domišljajo nekate
ri nativistični šovinisti, ki imajo
o drutrih krajih le tisto pojme, ki
»o si jih sami ustvarili na podlagi
svojega neznanja.
V kapitalistični dobi nima svet
prostora za resnično svobodo. Ka
pitalizem ne ve, kaj naj bi z. njo
počel. Zapisal jo je pač na svoj
program, ali ne zato, da bi jo res
ustvaril, temvce lo zato, da jo ole
pšal svojo početje, /.mislil je u'»
spodarski liberalizem. Ta jo raz
trla.sil načelo, da naj vsakdo pora
bi svoje moči knkor jih more: to
da jo svoboda.
V resnic* j" hi'a to I" svoboda
•okoriščanja. V dobi nemškega in
torregnuma so roparski vitezi rav
no tako utemeljevali svojo pravico
do blaga, ki so ga z mečem vzeli
trgovcem. Tudi Kanibal tako lah
ko opraviči kosilo, pri katerem
ima za pečenko svojega premaga
nega sovražnika. Svobodo, ki jo
potrebuje zase, si jemlje kapitali
/i-in sam. Ali tudi tiran, ki da po
svoji blazni volji ljudi vklopati
obešati, obglavljati. jo svobod, ti.
pa še nikomur ni prišlo na misel,
da je v tiranovi deželi svoboda.
V Ameriki so kapitalisti svo
hodni gospodje, se nekoliko s\o
bodnejši kakor v raznih drugih
deželah To i»a je naravna posle
dica tukajšnjih gospodarskih raz
iner. izredno velikega števila ka
pitalistov in izredno velikih bo
gastov. združenih v posameznih
rokah, dasi splošno nacionalno bo
trasi vo Amerike ne presega in niti
no dosega onega v kapitalističnih
evropskih državah.
Bajka o svobodni Ameriki je
še ostala. Svoboda pa je Sla že
davno tja. kjer muh ni. Tako ra
• likalno jo izginila da ni niti svo
bodne misli več. Možgani so so
popolnoma prilagodili razmeram
in prišel je vanje pravi policijski
duh. ob katerem se zgražamo, ako
slišimo, kako pustoši na Iiu.sk«'ni
ali pa v Turčiji.
Prav tu policijski duh j«' poro
dil tudi zadnji fertnan, ki hoče
federalne uradnike in uslužbence
<1< tri'adirati ua državljane druge
ga razreda. Dobro poznamo ta na
čin mišljenja. Njegov domači zel
nik je v Kvropi, in sicer v tistih
državah, ki niso imele nikdar sti
ko\ s svobodo, predvsem na Pru
skem in v Avstriji
Vsaka neumnost in vsaka hu
dobuost najde svoje opravičilo
Tudi za brezpravnost uradnikov
imajo nazadnjaki lep izgovor. Ko
je bila v avstrijskem državnem
zboru zadnja leta službena prag
matika na državnem redu in so
si' soeialui d 'tnokratji na vso moč
borili za enakopravnost uradnikov
in uslužbencev, so vsi zastopniki
vbtde / zgražanjem razlagali, ka
•• i bi škodovalo službi in kako bi
"ličiustvo i »wI>i 1 o zaupanje, če
bi sv nradiiiki aktivno bavili >> iki.
liti k-v
"Državljan. ki ima opraviti z
ndiiikotn, mora imeti zavest, da
je mož, ki uradujc, popolnoma ne
i pristranski "
"Kako in j občan zaupa urad
j tiiku. če spozna \ njem svojega
pil it jčnega i isprotnika !"
"I rad p i k mora služiti državi
in nikomur drugemu ne."
!::ki* it> podobne modrosti ».o
prodajali gospodje ministri, ki
za nič na svetu ne bi bili mogli
povedati svojih pravih razlogov
Kazunie so, da v urad ne spada
! politično straukaistvo Tam bi
j moral vsak državljan najti enake
pra« ice. 'lam se tudi ne bi smela
i uganjati nikakršna agitacija Ali
take nepristtanosti nikoli niso
i dosegli ukazi in fermani '.'idoli j
j mi ii fiolitie' . oblasti, ki u
I službencev zahtevale prisego, da
j ne pripadajo tej ali oni politični!
stranki: ;ili t • oblasti so sestavlja
le volilne imenike, v katerih je'
Iiilo vpisanih na tisoer mrtvih 'vo
lilcev,' za katere so na dan voli
tve glasovali zelo živi ljudje.
1'radiiiku lahko prepovein iz
ra/anje političnega prepričanja;
zalo mu vendar ne moreni vzeti
njegovih političnih nazorov. če jih
ima. I>e hinavca lahko napravim
i/, njega s takim pritiskom, in to
je i? o t ovo slabše, kakor če mu do
volim, da sme svobodno kakor
vsak človek kazati svojo politič
no harvo, \ uradu pa skritim za
to, da se ta iti ne vgnezdi pristni
nost.
\' Ameriki bodo gotovo opravi
eevali svoj korak, oziroma tra ho
do hoteli opravičevati tako kn
kor > starem kraju. Ali ta opra
[ vičha je tukaj prav tako ničvrcd
na kakor tam
Predvsem s.- ne mon s stališča
enakopravnosti pripuščali nobena
idvoiua mera Svoboda političneira
prepričanja je !• inelj vsi -a zdra
ve»71 ustjnneira življenja: če ve
lja ta svoboda "> < »i- ifii. mora ve
ljati za vse Tudi državni uradnik
prodaja državi svojt d< i< . m pa
;s\nji i|iiši>. Ako je vstopil v iluJ
bo Ze<li> i>'i li d> iv. m o za
radit« «?a izgubiti svojih državljan
skih pravic.
I »mira nevarnost takih narodh
je pa ta. da pravzaprav še le no
spešijo nezdravo, krivično stran
karstvo O izvrši-vanju lakih fer
Rianov sodijo nav sezadnje psi i
ki vladajo. I.judje, in ne bogovi
l*a bodo preganjali politično na
zore, ki jim niso všeč. za drupe
pa bodo iflednli skozi prste in jim
dajali celo potuho
Tako je druirod. tako je delo
ma že * Ameriki, in če bi obveljal
i omenjeni ukaz. bi se taka pristni
nost vkoreninila kakor rak.
I.e Inalo svobode ji še v Anic
t iki i »stanke, katerih še ni inojb
Poteptati kapitalistično nasilstvo.
je /ato treba braniti s tem večjo
vnemo. Socialistična stranka jih
bo branila.
Socialisti za svobodo uslužbencev.
•.'Iiuli! ji* izdela l"> niiiiii, s kat<
rim jemlje svojim uradnikom in
uslužh ncein njih politiene pravi
• ■ hi jih ! predelati v mašili"', j
J'«. \s"h vla<luih uradih m» so ol>
javili v«-1 i k i rdečeinodi i pla'ati/.
napisom:
\V\li\!N<;
. t '_r: i i • -t Activity in politico l»y :<•
deral officers ami employes.
Ta uka/. pri poveduje zveznim |
uradnikom in uslužbencem \>akj
politični gibljaj in vsak mig; čud-1
i.o da jim še milost ivo pušča pra-:
,ico glasovanja.
Po tej čudni ordinauci ne sine j
jo uradniki in uslužbenci
"Hiti kandidat je, delegati ali
i.auicstiuki na katerikoli politič
ni konvenciji, enako ne smejo ta m j
biti uradniki ali njih zastopniki.I
biti uradniki kakršnekoli poli
Učne konvencije ali kaukusa. tam j
govoriti, podajati predloge, izde ;
lavati resolucije ali pomagati pri I
njih i/.de|a\an i.i. zastopati drnirej
osebe na sestankih, ali pa se jih
očitno udeleževati:
biti član kateregakoli politič
nega odbora ali podobne organi
zacije;
biti uradnik političnega kluba
ali biti sploh delaven v kakšni po
liti«"ni organizaciji;
udeležiti se priprav organizi
ranja ali vodstva političnega sho
da ali zbora: govoriti na takih
shodih ali pa ve jih sploh udele
žiti drugače kot v lastnosti navad
nega poslušalca;
javno izražati svoje politične
nazore, udeleževati se političnih]
debat ali posvetovanj, obhajati
distrikte ali prositi katerokoli
stranko, frakcijo ali kandidata za
podporo:
povzročati pohujšanje pri pri
marnih ali pravilnih volitvah v
volilnih lokalih, zbirati glasove,
pomagati volilcem pri zaznamo
vanju irlasovnic, voditi volilcc k
primarnim ali pravilnim volit
vam služiti kot paznik ali zastop
nik politične stranke v volilnem
lokalu; pomagati pri seštevanju
glasov ali na kakršenkoli način
sploh delovati < volilnem prosto
ru. izvzemši da odda svojo glr#
sovnico;
biti kakršenkoli volilni .urad
nik ;
izdajati ali pa biti uredniško
finančno ali pa kot ravnatelj spo
jen s kakršnimkoli političnim ča
sopisom ;
pisati za javnost ali pa objav
ljati kakršnekoli dopise, podpisa
lic :> 11 nepodpisane •■lank** za ali
proti katerikoli politični stranki
I . imIii!»Iii /akmiski j i* l'"tri ;■ I
t rakeiji:
ndeh /■ val i »• kampanji t
• r< vrula«-ijt* ali pa potlaet njn
trgovine z. opojnimi pijačami:
kaiuii<iiniti /a nominacijo n! .<>
lil: al: zviševati mestne urad
razširjali volilno literaturo
' ak< ali uumlo-, ali pa nositi ta
ko /.nakc in gumbe v služb« min
oskrbovati podpise /a politične
peticije ali za iniciativo, /.a .1
klic. /a referendum, ali pa notni
I liacijskf peticije;
sodelovati v kampanji za žen
sko \o|i!ih> pravico:
Inii političen voditelj. Kili očit
1110 v /ve/i s kakršnimkoli politic
..itn gibanjem, s kakšno stranko
j;di frakcijo ali z uspehom ali po
razom katerega si hodi kandidata
pri volitvah za javen urad .
Lepi ukaz bi se bil dal veliko
bolj enostavno sestaviti, t e l>i se
bilo reklo: "1'tadniki se sinejo v
svojem prostem času naje>ti in
napiti, če imajo denarja za t«». na
•pati če imajo časa, napraviti toa
leto vse drugo jim je prepove
dano," bi se dosegel i-nak namen
prihranilo pa hi se bilo precej pa
pirja in črnila.
Socialistična stranka je takoj
vstala proti takemu omejevanju
državljanskih pravic in je storila
primerne korake. Odbor za aktu
alne akcije je izdal sledeči
PROTEST:
I Socialistom v Ameriki in dc
lavskemn tisku!
t Ker je komisija za civilno shiž
ho v /.edinjenih drža vali pravkar
izdala ukaz. imenovan "Svarilo
federalnim uradnikom in usluž
beiieem pred političnim delova
njem," ki hi. če bi se izvajal, po
menil uničenje politične svobode
in ustavnih pravic za več stoti
sik" nastavijeticev v javnih sluz
bali. in ker je .uvedena kampanja
za popolno poteptanje svobode
erovora in polit ične<»a delovanja
kakor dokazuje slučaj, ki nam j«>
bil naznanjen, da je bil neki pošt
ni uslužbenec odpuščen ill se je
drusriin trrozilo;
ker hi bil vsak v javni narodni
službi nastavljen državljan, če bi
se nadalje postopalo na ta na-Mti
politično ponižan na sužnja
ker zahteva socialistična stran
ka vedno in povsod za nastavljen
ce v javnih službah popolne pra
vico, vStevSi pravo do uživanja
politični' svobode m organizacije,'
do kolektivnih peticij in pritožb I
je liilo sklenjeno:
Naj se odbor /a aktualne akci
je obrne do vseh članov in t'uukci
ona rje v socialistične stranke, do
narodnih, državnih in mestnih in !
stane, do socialističnega m delav !
skega tiska, do \m!i delavskih or -j
ganizucij in do vseh prijateljevi
svohode. naj se združijo z nami I
in pomagajo / vsemi sredstvi, da
s- doseže preklic tega nezakonite
L'a in nezaslišanega ukaza;
nadalje je sklenjeno, da se pozo
ve kongres in predsednik Zed i
njenih držav, naj storita potrebne
korake, da se doseže preklic tega j
uka/a in za got ovc vladnim uslnž {
hencem državljanske pravice,]
všti-vši \s,- politične |>raviee, kij
-o za jam • n> vsaMitni a? • i iške- :
|!''i državljanu, kjikor t n«l i pravic j
• io orgat i aeiji«, vlaganja peticij
in pritožb.
PADLI NA POLJU DELA
V Uovalton, ill. so pokopali
1 .'it, rudarjev v enem dnevu Seat
inpetdes.t žrtev eksplozije. ki je
nastala. • r so se vžgali pl;•.•
| drugih rudarjev j.- bilo \ smrtni
iievarnosii l)\e vdovi poi:e«.|.'če
1 nih delavcev sta umrli vsled raz
j burjeunsti, ki se je polotila vsega
prebivalstva zaradi strašil« ne
I sreče.
Pravijo, da je zakrivil katastro
fo nepreviden delavec, ki je šel
«. s\. t i I ko v rov, tiapoluj »n s plini
m že prej označen kot nevaren.
\. vemo, če .ji bilo ravno tako
| Cpajmo, da prinese preiskava po
jasnila Ali nekatere misli pri
i ajajo človeku brez prevelikega
[truda * glavo
','sak rudar ve, da pomenijo p 1 i -
i;i \ rovu največjo nevarnost.
Kdor nima samomorilnih namenov
najbrže ne pojde z lučjo v rov. če
ve, <la so tam plini, ki se vžgo.
Kdoi pa hoče izvi^iti samomor,
si l>o najbrže i/bral drug način,
ki bo zanesljivejši.
Vsiljuj- -ve torej predvsem
\prašin.|< Kako je bdo po>krb
Ijeno. d» j< vsak delavce poznal
i i \ ai nost t »: • ga rova. «• s.- je
\ i delo da so \ njem plini '
''* Vf.ii« s, iii'varihist t «« a «
lalil- •; :•![ in •• t ij.'tno s-' nam /d:.J
<! i bi «■ Kila /»h, i i 1st nesreča, akoi
lii bili \»i delavci vedeli zii to]
" o/.iijm1hi ako !i 11 i I /al i jo vedel
I T 111 1 i tlvTl • !• I;i' ec. k i .!<• liliji' /11 j
krivil i ksplozijo. ,
/.;ii i • i \ 11 I i Kilo tiuli viili'ti, re
»•i si- ii.nnili plini nali-.riiti v rovu.
; d«»kh i n lit /»mlil.i I; at astro fa ]
i ilasi je lulii nevarnost /.« /nana.
I NmI 111 it ivkom rudarske orpa-j
j nizafiji- in \slnl pogostih nesreč
\ jiimali so liili sklenjeni ra/iti;
zakoni /ii varstvo rudarjev. Tudi
ji 11! I s l\ ii Ililll/.Olst\ll jr •. prljnno \
nuliiikili. Ali v kapitalistieintn
svetu imajo /iikniii v j»i i« 1 dclav
(•i-iii /i-lo omejeno veljavo; zakiij
naprav«- za varstvo življenja, \/
iliitna ventilacija in take reči
stanejo denarja.
Denarna mošnja j«- uajohčiit
Ijivejši organ kapitalizma. Zako
ni, ki s, ji- dotikajo, so vedno bolj
papirnati kakor živi.
Rudarji liotlo imeli lmljše var
stvo, kadar l>o varnostni aparat v
njiliovili rok,-ili Ker »re v jamah
/ii življenje in smrt delavcev, je
vseskozi pravično, .v se izroči
nadzorstvo varstvenih naprav in
jamskih ureileli delavcem oziroma
zaupnikom.
Ali tu dosežejo rudarji šele ta
krat. kadar hod o tak<i močni da
se ho njih zahteva morala slišati
iu \pošt«-vati. Zato morajo biti
delavci močni v svoji strokovni
oriranizaeiji, imeti pa morajo tudi
politično moč
To so vprašanja, oh katerih
delavci lahko spoznajo, da ni vse
eno, kdo tlela zakone.
ROOSEVELTOVE SKRIVNOSTI
Blažena je Amerika, da ima
l torčet a Itoosi-vel t a ampak hati
ne zasluži, ker lm še ni izvolila za
svojeira carja. Teddy I . po hožji
niilusti emperor Zetlinjcnih držav
to hi hil imeniten naslov in j
Ameriki) l»i hila potem hrez stra
hu.
• V mon- sploh kdo rešiti 1'tuted
States, je to na vsak način edini j
Roosevelt. \e le ilil je lep lliož.j
«la je naineteii in učen. da je dobili
\obelovo nagrado z:i zaslugo, ki
si jih je pridobil za mir colonel i
Roosevelt je ludi edini ki bi mo-l
•ri l srečno voditi ameriško vojsko,
diplomat Roosevelt je edini, ki se
mu odpirajo \se tajnosti Vse!
Puslite male k meni priti. ^jj
Kapitalizem in vera hodita veti
no vštric. Kapitalizem ve, tla je
vera riolira priganjalka. Bi." m
krnita ne Iti opravila toliko koli
kor pobožni opisi nebesih slasti
in peklenskih muk.
Tudi v Ameriki s*- cerkev ni
mu pritoževati. <•«! rimsko katoli
ške do one katoliške v Zion City
od presbitenjanske do rabinske
..e vsem dobro kmIi. 1'obo/nost j.
nujna in evete v /. -diujetiili drža
»ali, četudi to cvetje ni lepo in
ne diši. Sveto pismo se deli za
stonj; v hotelu ya najde človek
na imeni omarici, za razvedrilo
in za uteho obenem.
V ti n svetem pismu je n«*kj« |
i>o\ dano. da je Kristus nosebno
ljubil otroke.
Tudi bojfabojt "-i kapitalizem jih
ljubi Svojim kupujejo miljonai ji
ijrraee za take svote, da hi si dru
ei ljudje s takim denarjem priskr
b'li piistiešja: otrokom navadnih
smrtnikov pa daj. kapitalizem za
služka.
Pajnik za < 'omimlvrv Kduca
tioi v ('11icajiu.^'iir. \V I. Itodine
j'- dovršil preiskavo o zaposleno
sti štirinajst <lo šestnajstletnih in
poda ta mesec svoje poročilo šol
skim oblastim 1'i'iskava s,
bavila s številom 4.257 otrok in
Hodui prihaja podlairi njenih
rezultatov do zaključka, da je
zakonoda.jstvo za varstvo otrok
pomanjkljivo in da je treba iz
datno povišati število tovarniških
nadzornikov
Tajnik pravi, da pošilja veliko
takih staršev svoje otroke v i<< |
varno, katerim ne bi bilo treba!
tejja Mnofro teh otrok dela za en
dolar na teden. Večinoma dobi
vajo fantje \ teb letih po 3 do f».
dekleta po .'{ do 5 dolarjev na
tedell.
Preiskava se j. izvršila v sku
pinah.
\ < h i skupini su s. dognali,
sled.či podatki z.*i dekletu
Deklet z
javnih privatnih tedenska plačal
šol dolarjev
- 1 d o 2
•ni I s , .2 " 3
213 s!)
3*3 283 4 " r»
1!»!» . 78 5 " »i!
•"•4 :I2 . »1 " 7
ir» :t 7 •• s|
3 .... *0 S in e> ''
ls4 4. neznana plača'
72 . 25 ... hišno delo j
t* . 2V delo po kosih
22 se uče in nimajo plačo:
za mladeniče:
l'ečkov 7
javnih privatnih tedenska plača
šol dolarjev
ti .1 I do 2
21 3 2 " 3
126 4"> 3 4
"»us 30!». 4 " r»
521 . ... lf»2 5 •• 6
lfi.r> 47 ti " 7
•I'l 7 7 " t«
1" 5 s " 9
4 3 «» ' 10
2.'17 "T ..neznana plača
1" 5 brez plače
40 11 .delo po kosih
Iz obeh iiuvcili'iiili sktipiu je
zaposleno (501 dečkov in M» deklet
\ tovarnah. 5.'17 dečkov in 200
deklet v olfieali, 346 dedkov m
2!»1 deklet v prodajalnah, drugi
po raznih opravkih.
\ i i" kot 200 teh otrok je bilo
poslanih nazaj v šolo, ko s.- je
• loirnalo, da ni pra\ nobenega raz
I«>L';i, zakaj da naj delajo.
Co di n/iiiali so nabirali in for
■"•ij'* iii^pi!.t<.i ji . .i t 'iiiiipiilscry
K-lucation Našli so, da j.- bilo *00
i|i otrok i/ '' < 1«• 1 > i i 11 < {fužin K
P-'« "z " p'1 .i iinovil ih "■
Izmed 24 Hi fitntk \ starost 14
• 1" 16 I. < jili j p ,;|o \ ;,,j, | |«ig
*!o tišini' sHipnj . 2 lil p.-te
s! upu j.-. Brili m jih jt. šlo /. po
prvi stopnji h.: .Mu ») p0
'Ii uni, 72 po tr< t j i. 711 po šesti,
• In po sedmi
< »čet jI .»34 otn■ hili > Belli
v Ameriki, otrok samih ji liilo
rojenih lffl90 \ /.• linjenifi <\r>;>
vali. "ill pa v i nji ni.
Prizadete «11 u/in.- so Smeh sle
deče 1I<1I10<II<1' na 111 len
4!»v izpaj III dol
62h III 15 ••
•">77 .. 15 20 "
4:15 20—25 •"
:55s 25 30 "
•'44 čez -'{0 .1..)
Mi liodine zaključuje svoje po
1 oeilo z zahtevo, <la se pomakne
meja /a oHiiratui šolski obisk od
1 I 'lo Iti. h t.i in <la se pomnoži
t«»\ arniško ildzoriiišt \ o.
\ času. ko dosi'ija brezposelnost
odraslih delavcev nezaslišeno li
šiHoJ j.' poseluH zanimivo, kako
jim d'4a !• a p 11 j; 11 /• • tu kirakofcnoo
/ otroci Si-vcli -i tii< 1 i inarsili
teri d» lavee misli. da j.' -., n«
k.s • pi ilioljši 1<' 1 <iolii lani
ali "liki« v soboiu Buli kakšen
Boflrč.-k Ali ta je tako neumen
raeiin, • I a in n 01 1 ti liolj Koli
kor H rok zasluži. toliko < i • • i oči
pivmalo : i-. ; i 1 -.t s; pa suh jI \
pesi ker tu ii delata oči- in mu za
tisti dcu: i. I M molil očeti!
.samemu p!, ."at i. povi li si pa gp
prihrani pi t \ .i K • m Imku po
!i• trii odrasli k-a delavca, kateri
mu hi moral plačevati popolno
plačo.
< '• le di ižine imajo zaradi
Broškemi ib'la oblajati lire/ za
služka .otroci pa imajo ta dobi
ček . da so ogoljufani za šolsko
izobrazbo, <la so vsh'd teira za
tekmovanje \ po/.u<-jšcm življe
nju manj s|Hsobni in da jih pre
zgodnje, za njihov organizem ve
činoma pretežko delo zadrži v te
li vnem razvoju in oslabi
l>a, kapitalizem pravi s Kristu
som :
1'nstiti- mah k meni priti!
IVr«! volitvami j#- trovornik Kooso
volt mo/ jo namreč velik v t
vselil govorit »lijakom priliee
tonskega \ soiičilištn. Kar jo pove-j
<lal, je 1 >il«> tako senzacionalno. daj
m- Wilsonu nikdar no bo motri o i
odpustiti. da ni tisti hip sklica!
vojnega sveta v Washington.
Takolo j<' govoril naš slavni \
polkovnik, ki lii po pravici morali
1 • i t i vsaj maršal:
"l>ež»*la ima dolžnost, da pride j
\ tako stanje, da bo motrla braniti
svoja prava, ako bi se kršila. Sam
som videl načrte najnianje dveh;
držav, sedaj udeleženih v vojni,I
/a osvojitev naših velikih mest in
/a njih okupacijo, s katero naj
| bi so izsilila odkupnina ker j<
naša stalna vojska prešibka, da bi
j .i i It motila braniti Videl sem do
ločene načrte za osvojitev Sanj
l-'raiicisoa in \e\v Vorka in za
njih okupacijo .dokler ne bi bila
plačana odkupnina, ki bi strašno
oškodovala našo deželo in dala
sovražniku fonde za vojno."
V svojem daljšem govoru jo
dejal nekdanji predsednik:
"Vpam, da se ta dežela pobri
ga, da bo vsak mož znal streljati
in da bo primerno vojaško izur
jen. Tudi je nioia resna nada, da
dosežemo naposled tak mednaro
den položaj, v katerem bo orea
nizirana sila ki bo složno zlomila
odpor trmoglavo države; ali vi
deli smo. da jo kos papirja ali
! kakršna pogodba enostavno brez
| ceno in da se lahko razpiha kakor
[cesten prah Boj se nikdar ni do
' bil z obrambo, ampak treba je
111 lit i i t i. pa ni' lahko udariti
No, ne pravimo. <la je posebna
škoda /n človeka. «"<• zna streljati
Ali ono drugo. kar je mistei
Roosevelt govoril o skrivnostnih
vojnih načrtih, obilja našo rado
vednost .
Tristo medvedov' Povsod ima
jo vojne načrt«* pod deseterimi
ključi. Avstrijski general tu* po
/na avstrijske, nemški ne nemške
ordre de hataille, dokler ne dobi
ukaza, da jo izvrši. Naš colonel
pa vidi na svoje oči lake skriv
nost i!
Kadi hi vedeli, kje jih je mogel
videti ?
No, tak mož. kakršen je Teddy,
se trotovo ne laže. Saj se mu še
nikdar ni dokazala laž. In če je
v tem slučaju govoril resnico, je
lahko uganiti. kje so njegove oči
uzrle tiste tajne in senzacionalne
načrte.
Nikjer drugod jili ni mogel vi
j deti kakor v sanjali
Socializem je edina tolažba za
tiranih Zakaj daje jim jamstvo,
! da bo enkrat zatiranja konec.
?
l
Socializem uči, da je vera pri
vatna reč. Ampak zloraba vere
ni privatna reč.
Krščanstvo bi bilo lepo in sim
patično; le da pa nikjer več ni.
Roosevelt je dobil Nobelovo
nagrado za mir. Tisti denar mu
ieomogočil, da zdaj laže agitira za
, militarizem.