Newspaper Page Text
nam, tla ni uiti v Kratic Jožefovih ni Berchtohlovih rokah, /.akaj uiti tdavcpolni in ošahnosti pijani Vi I jo m ni več tako prepričan, tla je Hoj; z njim, kakor j'- l>il \ začet ku. Najboljše sredstvo, «la bi se preprečilo pokazae.uje Kvrope, l>i bilo pač to, tla se ni pričela vojna, (."'e bi st- zgodilo, <la bi Kvropa res prišla poti kazaško kuutti, l>i liili te^a predvsem krivi oes Ur. šufti, ki so iz naj podit jsili raslojtov j»ri čeli vojno. Ali kar se nas tiče, ne verujemo v pokazačenje Kvrope, ker vemo, tla žive na Ruskem razun čtnosot nijcev in knzakov tutli socialisti, ki so v revolucionarnih bojih liolj preizkušeni kakor katerikoli pro letariat v Kvropi. Carizem sovra žimo iz tlna dušo, toda ruskim re volucionarjem zaupamo v s« kakor bolj, da i»a bodo štrli, kakor Kratic Jožefovim policajem, ki so so z njim vedno bratili, kadar ,j> bilo treba zatirati svobodo. Kakor pa želimo, da Kvropa ne dobi Nikolajevih bla^odati. tako ji tutli habsburških m holietizol i lertiskib ne /elimo. /akaj če vemo, | kakšna je ruska svolmda, vemo tu-1 tli. kakšna je avstri jska . če pozna-; nio Miklavžev earizem, poznamo' tudi Viljemov mil it acizetii. Vsa tal drhal je liila enaka, je iu ostane' enaka, pa nam ni ne < d< h ljubši f od dru^etra. Italics še ne odltieujciiMi Ali naš čas pride tako gotovo kakor jutro izza noči. In tetlaj ne ho Kvropa ne kazaška, ne habsburška, ne lio lienzollertiska, ampak last svobod nih evropskih narodov. Slovensko junaštvo. .Matija Kcrhne. vojak »Iragonsk« -m polka st. Slovenska Mi.striea. «hiiia iz Vipave, j bil zaradi svojega ju naštva lia v\i rtu m hoj š.-n oi!! kovan tedni s Kr«*brno medaljo /a hrabrost. I žil se j" \ >• bitk na severnem bojišču i" s>- je izka zal kot izredno liralm ga vojaka Ko so mu konji pos! m pa |»"š Imji val. I/meti «»••« 1«• tu bra tov jili je "c-sar' poklic d p« ' v vojsko; eni - i na jnvi. • ni i.a v. • voru. 1'rišel ho »•a«, k-. .<■ ho nihče v. občudoval takega junaštva, ampak s<- bodo zgražali, «la 11 i 11 Iju.lj. \ " pii>sv<t lj-in m " dvaj setem stoletju tako nerazumni in divji. Vpraš. vali hoil.i, k«!o so h it ti cesarji, oil katerih so s 1 juclj« dali Irumonia klicati v klavnic«*, eni na s«v«>r, ilrugi na jus. In ma jali ho«|o z. slavami, če b«i«|o sli šali o takili goljufivih igračah, ka kršne s" "nicilaljc /a hrabrost". Treznost in hinavščina. \* Konji cah na Štajerskem je i/ilalo okraj no sh'ivarstvo sh'«le«"o naredim: C. kr. okrajno slavarstvo \ Ko njicah, v septembru 11*14 \"seni občinam! V resnih časih, v kate rih živimo, se ne more trpeti pi jančevanje in hrupne zabavi". Pi jančevanje se mora z vsemi sred stvi odpraviti, <la prebivalstvo lahko tirzuo in z«lrav«» opravi vsa ih la. katera so potrebna za vzdrže vanje posameznih in skupnosti. Občinskim predstojnikom se torej naroča, da se gostilne v navedeni smeri najstrožje nadzorujejo. Ho st ilničarj i, kateri bi se tesa in- dr žali. se imajo semkaj naznaniti Dovoljenja, da so sostilne čez do ločeno uro odprte, se ne smejo po deliti. Ako bi se dela zmožni ljudje pod ne vu zasačili v gostilni, se jim ima naročiti, da zapustijo s«»s! ilim in sreilo na delo. V.beti gostilni čar ne sme dati gostom toliko pi jače, da se vpijanijo. Tistim, ki bodo ravnali proti temu, se ho od tegnila koncesija. To se ima raz glasiti in vsak gostilničar se ima o trni osebno obvestiti. t', kr voditelj urada I >r Molil. Je že prav. Ampak mi ne verja memo v moralo, ki jo poraja voj na. Tudi ruski car obljuhitjc, da se odpravi v Uusiji pijančevanje za vse čase. 1'ovso«! je zilaj sama treznost. Na bojiščih pa opajajo ljudi s krvjo. In še več jih tam zhlazni, kakor jih v normalnih ča sih dobiva delirium tremens. Mo tno videli, kako «!<ilgo ho veljala ta morala, kadar bo vojne konec in bodo države in dežel«' zopet vle kle dobiček iz pijančevanja! Katere narodnosti je Bog? . . . In kateri cerkvi pripada? Vse v list spadajoče oglase, naročila za tiskovine, objave, do pi«e itd, naj se pošlje direktno nam, ne pa glavnemu tajniku, ki ima s tem samo nepotrebne sitno sti! LOGIKA KLERIKALIZMA IV hi verjeli, tla imajo klerikal ••i res kaj vplivu pri očetu nebes krni, Iti morali priti <io zaključka <la so sedanjo vojno naravnost iz , prosili pred božjim prestolom. Kajti čeprav so vedno znali skr beti za svojo blaginjo in spclja . vati vsako vodico na svoj mlin. j s« jim vendar sedaj tako izredno! dobro godi. kakor da je bila ta i vojna prav /a ti jih interes«- po | slana iz nebes. /.lasti v Avstriji ima klerikalizem god On govori demonstrira, ukazuje in vse se mu klanja. To le n. pr. čitamo v Ijtibljan skem krSeansko-katolifikem "Slo vencu:" "Krasna je bila 20 sept. pro eesija od sv. IVtra na Rakovnik j < »h najlepšem vremenu se je po t mikala velika množica ljudstva po' mestnih ulicah vuu na zeleno Ker je bilo ljudstvi tolika mno žica. da nikakor ni iuo!_da na Ka kovttiku \ cerkev, se je množica j razprostrla i»•> prostrani m prosto ril pred cerkvijo iu je l>il govor iz.pred cerkve ('•■rkvcni govoi nik je poudarjal, ila je poleg mo j litve v teh hudih časih treba tudi pokoli-, 11 a pa nekateri še nič ne! kažejo, da bi jim vojska šla kaj j ilo siva, ampak veseljačijo dalje j kakoi ••! nič hudega ni bilo N*a štev.'d je dalj«1, v čem naj bi se kazala naša poU'ora in kako hi bilo treba. • 1.1 ljudstvo obrne I liogu "s celim srcem, postom iokom in plakanjem." Po petih litanijab, pri katerih je množica mogočno odp vala, in po konča nih molilvah se ,i" podelil blago-1 slov / N'a,i»\ ■•■jš o i.-nred ei-i kve tet s,> je vrnila n '»»žica po istem 1 Mit u \ I - -1 >1*111 redu nazaj k »v P. trn Vs. priiei|itc\ j. traja la dobre 11 i tli e Tako j to n« 1 1 ■ m lioma IVoc -.'j.-, žegni. pridige na bojiščih! ;«• if .biii/.i.ma • a! •> ad-i. m« p.i črna l.e logika tej.',1 vsiljivega kh-ri kalizu a .1 • vedno 1 iiakn 'medena I i >dst\ 1» ' i.aj ob 1 m k liogu • • lini M-ei • . postom j«• Ui»i:i in plukanjeii Zal>aj »V j« vojna kazen l>i.;j,i, t><!aj s,( \ prvi v 1 sti kaznovat ""i. \ 1 mi prei' 'sovražnikom . mu -i' iIiiiio nimajo veliko čas;i /a |>okoiii i i ■ molitev, kei morajo marširati na liijati ciljati, streljali 1'oslani si>, da ubijajo; / jokom h. stokom! |>a lic Uslrel«- toIhm ua Kusa al Srha. Njim lliso re I k Veli i govorili : I i" tako u.ivoiili. ampak blago« slavljali s(i i i h, orožje. <la bi 1110 trli bolje moriti. \le<| onimi, ki so ostali doma. je pa menila postu Že < lil Vol j ; zato skrile V i>oke veil" ! živil in pomanjkanje <ieii.nja le / jokom j. čudna rev; vlada pre poM'duje vsako žalovanj«*, ccloj • črno obleko, cerkvi je pa sol/.a še| premalo, pa zahteva "jok in pla knn je." Toda bn /. šal- Nesramen je ta klerikalizem. da je težko najti kaj ena koga. ('as je gotovo tak da jemlje že sam / nesrečo, ki jej navidj' na na narode, ljudstvu po gl in iu eiieržijo Stiska je povsodl taka. da ljudje naravno ne vedo kam bi se obrnili. Na tisoči dni /in j*' ostalo brez očeta. Kaj naj počno matere.' Nekaterim s. ni kdar več ne vrne: joka je \ ta ki družinah gotovo dovolj Koli ko železne odločnosti je treba, da bi zapuščeni vdove in sirote pre mahale take hude krize! Namesto da bi se ubogim ljudem vračal posilili, jim ga |»a taki farški je ziki še popolnoma ubijajo, pa pri dihajo "pokoro" namesto volje in eneržije. I'a zakaj naj pravzaprav Ijiul stvo dela pokoro? Hinavci so tr dili. da je atentat na Franca Fer dinanda zakrivil vojno: atentato rji so zdaj obsojeni. Kar štiri vi slice se bodo dvignilo v Saraje vu. Drugod so lajali, da je Srbija kriva vojne. Vemo pa da jo jo napovedala Avstrija, to se pravi tisti hudodelci, ki gospodujejo nad avstrijskimi narodi Za koga naj torej kranjsko ljudstvo dela pokoro? Za sarajev ske atentatorje? Za srbsko vlado" Za Kratica Jožefa in grofa Berch tolda ? Zdi se liani, da bi bilo bolje če bi popi sami delali pokoro za laž in hinavSčino, s katero slepa rijo ljudstvo Ali procesije se udeležuje toliko ljudi, da nima jo prostora v cerkvi. To so "o fri!" Povsod je beda, revščina stradanje; le cerkvi se dobro go di. GALIŠKI BEGUNCI IVjitxNili mho /i, ila j'- več kn kur d vajsel t isoč prebivalcev i/, (lalieijc pnbe/.alo na Dunaj. l'ri bližini enako število jili ji pri&lo v Pik:!«), Ita/.unic k«*, <la so prihcžali v največji hodi. /. ljudmi, ki boži pred vojno, iii- more bili drugače. Marsikoga pa bo presenetilo, a ki' rita. tlu ji- |iuiO£o bi'KUiicev i/ lialicijc tiuli po rii/.nih krajih na Ki aiijski'iii. I • par že znamenje največje bed« Ako bežc ljudje na Dunaj in v Prago, j«- lo razumljivo. To xclika, glavna mesta, bogas tvo j ' tam lioma. prilika /a delo in zaslužek se tam najde, v skraj nem slučaju je tam pričakovati po« 11 ori> tako mislijo reveži, tu«li motijo, Kajti ko so pn ;li ha Dunaj in v IVa^o. so tam liiišll /e tlllllle lil e/poselllih de laveev ; kako naj bi se bil našel zaslužek zanje? Zilaj pa bežc celo na Kranjsko, reve/i se /ati-kajo k revežem. « .i so p is i tiskajo - policijskim sodelovanjem iiietlciie notice in <':i 11 k« o v.-likanskih pomožnih a ke iali, o posredovanju dela, -li kajo ra/.inere tako kakor da se 11 is • • bivstvcno skoraj nič iz.pre iiiciiile. plujejo "berače" in "po '* 1 *ot• 'tu po prihajajo ta i •' . CS« ! ' Človek mora \ sedaujh časih i - s eilati med vrsticami Hol.j mu eitati \ a\si i i j-k ili lisi i li tisto kar je zamolčano, kakor tisto, kar .i«' natisi jencira. Potim si pa pri bližno lahko napravi sliko t •» 11 i • • iicna položaja l'a slika in mole bil dmsiačna i, 1 m • i i lil dip do due \< < ja ' " la. veiioiner naraščajoča »i i oiuašč i ti a Podh duš''. I; i so i/, .-..ih- to hudodelsko \ojno in pah ik narode vanjo se pa te /.me jo '.i to Saj I i ancu •'■ > ■ I • i si liilni stradati "t 11 l.iili Iti teh told še lahko pij.- š.i ipanjea. V k- |IO/. IH .1- Vit I I'I .M i.|" H. ifiuieev i/ <■. iu-ijt - '...i i'i K I allj-k nI.: -MM t -si • \ - t ,i iioUa i •! • - i i 11 ;t -por: I' '< < • S;,- . j' i i >•' v tik i a ' Bist tij .i i,.ij • . I.<>■;.itee. K.ulov l,i ' !\ flj, Kaiin s, Ljul j,f -kil okni ea Kivvi, \* » to. -tu. i t noim Ij, I. ' ija l'i -i - i -ilni I •••!>. naš. Ijuilslvn jih j. |H 'j 11 /II" Spi vjeln I ' I 1.1 ;i<> i ii< ;i ju S. m ji mu- ii vi;m i lil ja l>0\ |lfi;l|H»M \ I II -II I • T - • I« »< ■! ! I i It • i I 'I IT • lil II >11 llill mlpOsli. • ! I (.1. Illl eillilii \ \ lšll.|> jffll ski lil -mili« ' 1 H k ! ..JU lili- -ki klin 1 ji so nl'li m v iliniiiii' ii platneno ulili l;o i . \ kn/iiliih - ki ' iiiiiiii, Ž' is,,.- nii v.hIiiu Tukaj • mi u-i w.tnijali • liivnl.i Mil-illjii. |if-i'l>nfl ženske / niiilim i ot i~< ><-s Za |»oj»'i «■/•»€» m» liilt .silno hvali/m.So zelo skromni in mirni. Kot unijati «iško-katoli ki' so zelo polio/.ni. \-i -o šli \ rko\ in spotlhlitlim molili t«i t eorkvi ija |ioljuliovali Veliko jih i;i zii i m.' nemški, pa Muli njih jezik -r lahko ra/.tinii*. Ker so ilosti pre I Ii-jM-li m iui svoje ot-i videli pro zote vojno, -o še preplašeni in bo ji'ri |{rs so tisiniljenjsi vredni." Vrijjijemo, <lii -o usmiljenja ivTetini. Li efllimo , il;i ji av sti ijska eeiizuiM ši ilovolila natis ; liti hesetlo "jrrozoio vojni- " dro jš eeli tetllli- pozneje stlilsl ljutli MISLEČE ŽIVALI Znano je, <la imajo \ Klbei ictdu ua Nemškem konje, o katerih 11« I i jo, <la znajo računati s kvadratni mi m kubičnimi potnicami, <la so I si sestavili svojo abecedo, da razu mejo nemško 1 t. <1 Tini> neki |>rs Rolf ie baje lak genij. I*t a\ pred izbruhom vojne je ua Dunaju predaval vseučiliški do (rut dr Grubei i/ Monakovcga <» "mislečih živalih", in dunajski li sh poročajo o njegovem preda vanju sledeče: "Treba je predvsem konštati tirati ,<la se stališče tega preda vatclja popolnoma razlikuje o<l fantastičnih nazorov raznih "pri iateljev živali", ki so v Nemčiji 11 stanovili svoj poseben list pod imenom "Duita živali", v katerem hočejo ua vsak način zagovarjati hipotezo, da živali samostojno mi si i jo. I>i Gruber izhaja s stališča, da i'- treba razne nastope in pregibe živali, ki nas iznenadijo, n. pr. štet ja ali tudi izgovarjanje celili besed pripisovati telepatiji, t j prenašanju človeških misli na ži vali. Analogijo k temu, meni dr. Gruber, moremo dobiti tudi pri objektih, k at m in brezdvoaino in* tut nilnV prist i-vul i n t 11 trt-u*'«*. t it - ko na | • i i nič i |>ii mi/.ali, ki tolčejo pri špirilističnib sianoali. 'i'«', kar mizice, položimo nitnjc roke, na tolčejo, je VVilllO rezultat gotove ga, časih nezavestnega, idejnega obzorja oseln- all oseb. ki sede pri iiii/.i. I-Inako je to pri živalih. Žival se nam'-i gotovih gibov vsb-d dre si ran ja svojega učitelja. Začel ko ma vrši žival to gib««, n. pr. razno lično tol.~-.Mijf za določene črke pod nad/.orstvoiii in s pomočjo svojega učitelja. 'IV začetne poino či pa pozneje ni treba in z«li se, kakor <la bi žival "duševno" sa ma delovala. Xe samo vede, mar- i več tudi nevede učinkuje oni, ki se lin v i / živalmi, na to. da iz.vr Sil jejo razne "muetnosti". To so iirpiiz.i psiholngično-energične \ i st«. n katerimi učinkuje učitelj Te mislečo živali torej niso nič drnzoga. kakor nekaka vrata mi /ie pri š|>i ril 1st i č i • i 11 seaneali, n;sn nič iiiii/«!ta. nego žive, oves in meso uživajoče mizice, ki tolčejo !>'• katerih pač ne moremo uovo riti <• kaki inteliirenoi podolur ■'•lovi ški intc IiiT' 11<*i Siimu stroj s i, i;i j. mlinov misl< člov ka, I-i -t njimi operira. Tudi okolnost, da živali m irovore ortografičim pra vilno. marveč samo fi>in t ično. po trjuji n.i/iranje, da živali repr«> (locirajo samo ljudsko misli. Dr. (Jrubi-r jo a pr. pripovedoval •» čii.Iežinm, takovanoni "mislečem psu" Itolfu Mannln-ima. ki ga je vprašal. je I' mu povzroči v« liku ' n|i v> či- '.m —ti»|»i na taeu ' Nato ji p< v odgovoi il v. |-'ibr (selie vv.ii Kii-b« i tedaj samo ta ko, kakor šinejo človeku misli v vlnvo. t - * la • j i i i šib razvrstil. I'o žival ni- uboga, ali iV se ne prilizuj« iriispoilarju, t • «ln.i j» v/.ri'k pat- ta, k«-r jo gospi dar iz mučen, ali k-!- nima avojih mini i • tuji' 'i. • bi mogel ii " 1- »vati na /ival Onim, ki Ac niso nirosar oitali <i| taki! : aUkih oksp.-i n i■ ? t ;• j služi t.noi.iha, uit "trnvon ' I " iilisl. ■<••*' >"ivali / i n •sinili. Vsak črka »lf.-ilM-tu trna i\.. i'. \ ilk., in ko:..i uda 11 toltkokia' / noun kolikor znaša št>-vilka orko. kal. ro I, o. • " i o t,! • Ka / i •! .. |>.i .!. la \ tfin, .In loltV > nojkf <lr~ no. ilrs.tui z. h-vo no}io. I V tor.-j ..tiari ti krat / Ivo imun, j. to tri<|.'s.'t i' utlnri š. /. tlosno p.•! krat. j* i" potin1ri«los. i Vsrkaktn j'' živalska psihologi ja š.' zelo malo /.nana, kar |.a ni ni '- i" ii.|'!. »a, k< r ji- v olnvoški še . |iolno nopojasnjonoga In sko raj bi lii jali. ila j.> r-lnvtška /a on krat važnejša. Rudarstvo v Bosni in Hercego vini. Bogata m lopa th.Vla Hosna m nje skalnato slikovita s.stia 1 loroogovina imata |.olu.r pol j. • I.lstva in olirti ti.ili rudarstvo. To sifi'r ni tako olistv.no, kakor i>. ni ktio na hip tioiuišljal, izka zu jo pa voiitlar primeroma pro oijšnji- številk. «rl.-il>- delavstva. Vsili riiilarskih tlolavoi'\ j.' hiln iita 1912 % ti»li ti- /.. lali 4^2;'., in sit-.! . * i a ri t" n i li Krav j>- inifl .'.aposlt-nih 2!'2.r> rudarjev in T'i 1 plav/arjrv V privatnih j.- iiilti za poslenih skupno 111»^ d.-lavoev, od t"li j.' bilo tlomaoinov, kakor ka zi- iijislriin jr pornoilo Hosatirrv in Ilorot'Kovwv j'' hilo skupno pri ••rarjti .'iL'7^ hm-Ii, pri privatnih podjetjih ♦»21» I/ Avstrijo jih jo hilo pri eraiju 111, privatno 7."> Inozoiiict'v jo Inlo pri t-rarju 12. privatno 10. 1'oprooni šilitni zaslu /..•k j. znašal .'i K H vin i • Število premogtirskih delavcev na Angleškem. Za vsakega <l< la\ en. ki M' peča s stanovskim vpra -a 11 jem, jo potrebno, da \saj pri hližno pozna moe delavskih strok v raznih dr/a vali V ta namen nam d a .j ♦ statistika neprecenljivo |><> ■ latki \a Anirleškem je bilo v h tih 1912. in 1913. sledcec fite\il« premojiarskih delaveev, vfitevši tudi železo-kamcnite, ilovnate, in fikriljne jame, skupno leta 1 f) 12. 1,089.165, leta 1913 1.127 *90. ki so se pora/d« lili na delavce pod zemljo I 1912. H7S S| |. |,ta 1913 909.*34 in na delavee nad zemljo I 1912.310.354,1. 1913.218.056. I'ii grofijah so liili porazdeljeni: Northumberland leta 1912.59 313 I I'M:! 61.010: Durham I 1912. 159.624. I. 1913 16."».*07: Lnnea stire in Cheohire I 1912 I0f>.7*0. I 1913. 108.021; Yorkshire leta 1912. 161.723, I I'M:! 170.368; Dazbiysliirc 1. 1912 58.950.1 1913. 60.339: Notts in Leicestershire 1 1912. 49.377, leta 1913. 50 941: Staffordshire I 1912. ;>8.77N, leta 1913. GO.G't 1 ; Južni Wales in Monmouth I. 1912. 225.535, I. 1913 233..134; l^anarknliire I. 1912. 57. »30, I. 1913. 60.084; Pill-shire I« ta 1912 28.653, !. 1913. 29322; drugi kraji I. ta 1912 123.502, lHa 1913 128.143. Iz teli številk >e razvidi, la je naraslo število gorskih de laveev na Angleškem v enem letu r.a 38.725. Lepo število! VOJNE NEVARNOSTI NA FAK MAH U WISCONSINU NI To je gotovo! Ravnotako j.' go tovo iu resnica, tla se v okraju I'hippewa dobi najboljša farmar ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tnm preti kratkem več rojakov, ki se hot I o prihodnjo spomlad naselili Vsi hvalijo kra sno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrodi raznovrstni poljski pridelki; tudi tohnk raste tam. Črna prst, hrez vsakega p. ska. Vsi predpogoji za uspešno' s.itljerejo in živinorejo. Cel okraji že 1,'ostt) naseljen in na stotine a-1 krov sčiščenega zemljišča. Oh na i selil svetu teče bistra trka Chipp' >va n svojimi pritoki; v obilici j" tutli kristalno čiste studenčuiec Dohre cisti' vsepovsutl. Pet milj oddaljena železniška postaja mič nega mesteca Cornell s tvornieo za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji irhivno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Palls, eno naj vrejih mest - \ ■ r<> zapadne^« ^ sina. z bogato industrijo in velikim trnom za poljske pri de)!; Pišite nam še danes po <iatanč>ii popis naš zemlje, ki ga i uši jemo hrt ztilačno Aker od j? 16 ■SLO. \ ozue otroške povrnemo, a! o ni \s> to n s, k:u pišem«' /daj .j- si- ras. tla s; fti'li'date \ zaii dite !■ pt ! k' P šii nam takoj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 1st '-.ve , Milwaukee. Wis HOČETE LASTOVATI SVOJO FARMO? Kartiio, '.i naj Iti bila violin ikki Neki navadni delavce, ki j<- ilcliil v opekarni \ (lr/avi Illinois in si j> prihranil šel ji> v Arkansas in kupil si j«' Ki ti k rov zemlje, ki jo liila po ceni in j«- le malo vsoto odplačal takoj. Sedaj poseduj«- 4K8 akrov «lol»i! in bogate zemlje. ki j«- vredna $35,000. In ravno takti prilika se nudi tudi vam v ti deželi. Pišite j ali sv pa osebno zglasite /a na tančna pojasnila pri meni L. M. ALLKN, 1». T. M. ROOM 718 La Salle Station, Chicago. Ill Vsakemu smo na uslugo, ki želi kmetijo. (Adv.) Socialistične slike iti Karte. "Piramida kapitalizma", s slo-j venskim, hrvatskim in angleškim; napisom. "Drevo vsega hudega" s slo venskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom. "Piohibition Dope" /. angl-š kim napisom. Cene slikam so 1 komad lf>c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tueat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E 6th St., Cleveland. Ohio ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Itlnad Ave. Chieaeo. Ill Pazite na ta ovitek! Nif-vmln«' (wmarvd !«• slavnega 1'ain Ex|>eller-ja »Inliite i-t-stii. ak«> niste i>a : /.ni. Pazite na sidro : in ime Kichtei" 2f>o !in 5iic pri vsehtlo lirih lekarnarjih. F. Ad. i Richter & Co. 74-80 iiihligtoii St H NEW YORK, N. Y. Cenjeni rojaki! Kot stara tvrdka /a izdelovanja harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, s<- Vam pri poročam za Ma^uliotna nar<><"ila, I'enc so najiii/j'', kvaliteta naj boljša. ANTON MERVAR, ml. 1162 E 61. St., Cleveland, Ohio. CARL STROVER Attorney at Laiv Zastopa :a issh sodiščih. specialist za tožbe v odškodnins kih zadevah. •5t Kiltc llMiM 133 W WASHINGTON STREH CHICAGO, II L. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendoif, M. D Z&ravuljr i. noli an j* roitttl Is ranotei&ik ladravmika |>reisi»»» itr-n».a no ,>.» ifati i» Ic zdravila i'J2i Blue Iniaa4 At*., Chicago i'reduje o.l 1 !o X pa Vol.; »! * do f ti*f*r if m < hi»aj. iivMi tiolnik: g> ; »»JO »iu>euakv BKi.t PHONK I'lHJ FlSK Matija Skender SLOVENSKI JAvNl NOTAR ZA AMKRIKO IN STAR! KRAJ 5227 Kutler SI. Pittsburgh. J'a. ALOIS VANA — ii.de!ovatelj — sodovice. mineralne vo3e in rai nih neopojnii« pijač. 18J7 So VitV 8» -i ' ..ml 1-» LOUIS RABSEL moderno urejen *alun Ni 460 G?.AN0 AVE., KENOSHA, WIS Telefon 1 lV»t« «J. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vaakovratno piva, vino, amodke, i. t. d. Izvrstni prostor /.a okrepčilo. 3700 W. 26th St., CMcac«, IU Tel. t*wndale 1701 "Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven ske grafofon&ke plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo." POZOR! Lepa prilika /m žensk*, ki se že je učiti slamnike šivati. Pouk po dogovoru pri II Vičie, 458 North llalstcd St.. Chicago, 111. RAVNOKAR JE IZŠLA KNJIIŽICA Katoliška cerkev in socializem.' Knjižica obsega 52 strani. Ko mad 10c. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta. Naroča se pri upravništvn Pro letarca. M. A. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik Uradu je od 12 A. M. —3 F. M. in od 8—10 P. M. V sredo in ne deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47fi. 1801 So. Ashland ave. Tel. residence: LawndaV v^Važno uprašanje! M mi opravf m 'ijctnijt j Konzularne , sodnijske "'7 Hjkbo»«tr ih "i,v* ^Milwaukee, Wis.