Proletarec. [volume], March 23, 1915, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Llat ca kortatl d«lkv
•k®g a liudatva. Delav
ci »o opnvl£«nl do
v»»g* kar productra|o.
Thle paper la devoted
to the intereete of the
working claaa. Work
era are entitled to all
what thev produce.
Štev. (No.) 393.
Ent.rvUa« •«con4-olM« matter. Dm. 8. I WIT. >1 iti. pout offlr*
»t ChtMfo III. uador tb» Act ofCoDtmiol Miroh Ird. lies.
Olfict: 4008 W. 31. Str., Chicago,
"Delavci vseh dežela, združite se!'
Chicago, III., 23.marca (March) 1915.
PAZITE
na Atevllko v oklepala
ki ae nnha|a poleg va>
*ega naalova. prilepile«
nega apodal all
naovitku.Ako (394)
|e atevllka . .
tedal vam a prlhodnfo
ite vilko natega llata po
teče naročnina, Proal
mo, ponovite |e tako|.
Lclo (Vol.) X.
Kadar govore u socializmu ljudje, ki nič ne
razumejo o njeni, se mora i/, te^a iz.leči neumnost.
A veliko jih je, ki mislijo, da se o socializmu
li'hko tako govori kakor se tarejo orehi. Med te
učene glave spadajo tudi gospodje, ki izdajajo
Ave Marijo. Za njihovo slavo Iti liilo veliko bolje,
če bi č it al i nuišo in ostali pri svojih cerkvenih
opravilih. "Domiiius vohiseuni" in "sicut eiai 111
priucipio" znajo morda izvrstno; iu če hi se le
tei;a držali, l»i človek lahko mislil, <ia so učenjaki
t'iin pa stopijo na polje socializma, pokažejo, da
so vse drugačni "aki" iu tla jim ne sveti uoheitu
lux aeterna.
V marčni številki filozofira Marijin modro
vale«' o enakosti v socializmu in se šemi, kakot da
hi bil ves socializem razdrl in razcefral, tako da
ne ostaja ud vsega socialističnega poslopja niti
košček opeke, niti kupček prahu.
Začenja pa filosof takoj /. neumnostjo, rekoč:
4'Socializem zahteva enakost vseli ljudi. Na pr.
katekizem za Knights of Labor, Buffalo, 1*91."
Ne glede na to, da *>• bili 'Knights of Labor'
unija, ki je pač imela socialiste med svojimi čla
ni, ki i«i je predstavljala socializem prav toliko
kolikor kakšna (Joinpersova unija, si' mora danes
osmešiti človek, ki govoriči, da zahteva sociali
«en enakost vseh ljudi, t e hi hilo poštenemu
kristjanu pri Ave Marija kaj do tega, da hi pisal
resnico, l>i se bil kaj lahko poučil o tem: najmlajši
član najmlajšega socialističneua kluba ve, tla nima
socializem nič opraviti z "enakostjo vseh ljudi",
in to lii moral vedeti tudi katoliški učenjak, če
hoče kritizirati socializem.
RIMSKO SLEPOMIŠLJENJE
Seveda ni Ave Marijinemu farju nit- < 1<> tega,
da lii raziskal resnico, ampak bi le rad osmešil
socializem vpričo ovčic, ki ne znajo .same nič
misliti. Zato začenja svoje modrovanje z neum
nim vprašanjem: "Ali j«' mogoča popolna ena
kost vst •h ljudi?"
In na trapasto vprašanje si sam trapasto od
govarja : " \Y ! Ljudje so si enaki le \ tem, da
imajo vsi telo in dušo, da je vse Bor ustvaril."
S temi besedami je rimski dušolovcc pokazal,
da nimajo njegove eenčarije nič opraviti z zna
nostjo. Kajti njc.go\ stavek o duši in telesu in
o božjim stvarstvu j> popolnoma nezuanstven.
Prvič ni za eksistenco duše nikjer nobenega do
kaza. Tu so teorije, nazori, mnenja; ali z mne
njem se ne more operirati kakor z dokazom. Dru
gič pa je znanstveno popolnoma n< resnično, da
je človeka Moi» ustvaril, kajti dokazano je, da je
človek prav tako kakor vsako bitje plod razvoja
V teli rečeh ne bomo delali katoliškim zgagar
jeni prav nobenih koncesij. Dokazi evolucije —
razvoja — .s<- ninože od dne do dne, za Adamov raj
ni na vsem svetu nikjer prostora, vsak čas pa pri
hajajo tudi novi dokazi, da ni sveto pismo ni
kakršno božje razodetje, ampak da so njegove
bajke in pravljice zinšene iz najraznovrstnejših
dob in iz vseh mogočih krajev.
Katoliški petelini naj se nekoliko zanimajo
y.a arheološke izkopiue asirske, babilonske, egip
tovske, pa za geološke izkopiue po vseli krajih
sveta, pa se bodo prepričali, da morajo postati s
svojimi nebeškimi nauki veliko skromnejši.
Katoliška cerkev ni znanstvena institucija;
zato nima svojih "naukov" mešati v znanstvene
razprave. Hajka o Adamu in o njegovem rebru
nima s socializmom prav nič opraviti, ni če kdo
kritizira in raziskuje socializem, ne sine graditi
svoje kritike na takih neznanstvenih trditvah.
Drugače je humbugar.
IGRAČKANJE Z ENAKOSTJO.
Kaj pa je z enakostjo v socializmu?
V učinkovanju prirode opazujemo najštevil
nejše variacije. V velikem in v malem je miljo
lie i biljone in triljone razlik. Dva lista z enega
drevesa si nista popolnoma enaka. V neskonč
nem svetovnem prostoru so brezštevilne nebeške
megle kakor naša Rimska cesta ;cria ni enaka
drugi. V vsaki je na tisoče, na miljone solne: eno
ni enako drugemu. V kapljici vode je na tisoče
infuzorij; vse se razlikujejo med seboj.
Kako naj bi prišlo socialistom na misel, da
bi hoteli ljudi napraviti enake?
Med človekom in človekom so gotove temelj
ne "enakosti", ki se pač razlikujejo od farje
vih. O duši ne vemo ničesar ; če jo ima človek, jo
mora imeti tudi konj in žaba in hrast in trpotec.
Ali s tem, kar ni dokazano ne moremo operirati.
Pač pa lahko trdimo, kar je dokazono: Vsak člo
vek je sestavljen iz takozvanih celic; iz njih pa je
sestavljena tudi vsaka žival in vsaka rastlina. V
bivstvu niso celice papeževega In cesarjevega te
lesa nič druzega kakor celice, iz katerih je zgra
jeno delavčevo ali trampovo telo. Va tudi medve
dje in gosje celice so jim bivstveno enake.
Človeška telesa so sestavljena iz enakih sno
^vi, pretežno iz vode, pa iz vapna, fosforja, železa
t i. t. d. Matematično razmerje teh sestavin je
splošno enako. f"e je katere snovi preveč ali pre
malo v telesu, nastane bolezen.
Ljudje imajo enake organe: praviloma ho
dijo vsi po dveh nogah, vsi so zaviti v kožo, imajo
po vsem telesu po znanih pravilih napeljan sistem
krvnih kanalov, žil, krvotok regulira srce, s pluti
dihajo, y. nosom diihajo, z'očmi gledajo.
Vsi ljudje vzdržujejo in obnavljajo svoja
, telesa s hrano. Četudi je hrana lahko zelo raz
lična, je proces uživanja, prebavi-, asimilacije I
! užitih snovi za vse ljudi enak.
T;.kr .so enakosti. Nekatere izmed njih so
železna zahteva nature. Ako se želodec tako
spunta. da noče opravljati nalog, predpisanih
\ si m človeškim želodcem, da noče sprejemati
hrane, ločiti potrebnih snovi oil nepotrebnih in
prvih oddajati telesu za obnovitev celic, je smrt
, posledica te neenakost i, in s telesom vred pogine 1
I želodec sani.
Kljub \seiu tem pravilom ne pride pametne- |
| mu človeku na misel, da bi hotel izenačiti ljudi j
i kakor 1'rokrustes, ki j« imel mnnijo. da je pola- '
j gal potnike v svojo normalno posteljo, pa razte- i
j Koval tiste, ki so bili prekratki in odsekal nogi* I
| tistim, ki so bili predolgi.
Kako s, more torej taka budalost podtikati
socializmu? Očitali so pač že socialistom vso ino- i
goče in nemogoče, ali za trumo samih bebcev jih j
vendar še nihče ni razglašal. In vendar bi morali
biti to, ako bi res učiti "enakost vseh ljudi." Ako
bi pa socializem imel take temelje, ne bi bilo tre- |
ha Ave .Marije, zakaj že davno bi sr bil moral
zrušiti sam v sebi.
ENAKE PRAVICE - ENAKI POGOJI.
Kaj pa torej hoče socializem? Nekaj ima
vendar opraviti z enakostjo. Četudi ne bodo so
cialisti v "državi bodočnosti" sklenili zakona, da
morajo vsi ljudje imeti plave lase in modre oči
in četudi ne bodo debelih itovali v stiskalnico,
i tenkih pa napihovali, vendar ne morejo utajiti,
da imajo neko enakost v svojem programu.
Ne, to se iii da utajiti, pa tudi ni treba uta
jevati.
Socializem zahteva enake pravice. 'l'o pa
je tisto, kar najbolj bode zagovornike kapitali
stičnega sistema in / njimi učenjake pri Ave
Mariji, ki uživajo v sedanji družbi velike, a po
polnoma neupravičeno privilegije.
Sociali/.v.ii zahteva enake pravice; to se
pravi: 1'stvariti hoče take razmere, da bodo po
goji materialnega in duševnega življenja za vse
ljudi enaki. S t eni pa nikakor ni rečeno, da bodo
vsi ljudje uniformirani in da bodo res ,n| prvega
do zadnjega nako živeli.
1'riroda ustvarja ljudi različne. Tega tudi |
socializem lie more odpraviti. Vendar ko pa ne
sme prezreti, da se marsikatere škodljive razlike 1
lahko popravijo. Kirurgija n. pr. dandanes iz- j
v a.1;i operacije, ki bi jih bili naši predniki sina- i
11 ali za nemogoče; ako bi dobila znanost širše
]»olje i:i ugodnejše pogoje, bi bil njen napredek še i
veliko večji. Priznavamo pa, da so tu meje, ki
jih 11 i mogoče prekoračiti.
PRIRODA IN KAPITALIZEM.
Ali v našem gospodarski m sitemu so ravno
tiste različnosti, ki jili je ustvarila pri roda, lic- j
štetokrat umetno razveljavljene, in sicer ne le na ;
škodo posamezni k a, ampak pogostouia na škodo
v se človeške dru/.hc.
IViroda ustvarja ženialne, raznovrstno talen
tirane, normalno pametne, malo razumne ljudi, pa
.slaboumne, trpce, idiote. Za blaginjo in napre- i
dek človeštva bi bilo gotovo najkoristneje. če bi
se najniodrrjše besede najbolj slišale. Toda kdo
bi se upal trditi, da se v naši družbi res tako godi? !
Ako bi imel najvišji razum največ vpliva,
bi bila taka krvava blaznost, kakršna divja sedaj i
i.a -milem in morju, :'.f.v.'*aorn Toda na tro
11ili sede gumpci j»o ilosti božji, izmed katerih
si marsikateri ne Iii znal zaslužiti hrane, obleke
iu stanovanja, če ne bi bil po "sverem redil*" p"- i
dodovul krono in oblasti. Njih svetovalci so
ljudje, mod katerimi so talenti tako redko pose
jani, <la 1 • i j-li moral Diogenes iskati .s svojo
latcrim.
Kapitalistični red dajo največjo veljavo bo
gastvu. <'.• pi i«!«■ v oni sekundi dvojo »»trok na
svet, m za njiju bodočo iisimIo najvažnejše, koliko
duševnih in telesnih moči jima je priroda dala na
pot, ampak koliko denarja je v očetovskih bla
gajnah. Večji talent pojilo v jamo kopat premog,
če ni sredstev /a študije, pulila glava se l>o pa z
vsemi uiuetuinii pripomočki napolnila s tistim me
haničnim znanjem, ki je potrebno za izpit«' in ki
izpuhti kakor par, če se odmakne pokrov.
Socializem hoče odpraviti te umetne, pogub
ne, napredek človeštva in blagostanje ovirajoče
razlike, ki niso utemeljeno v prirodi, ampak so jih
ljudje napravili m jih zato tudi ljudje lahko od
s t ranijo.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI
4 a lil ti i iti ušesom bi tudi angelj sodnega din-va
/.iti i m ii trobil. In težko se je prepirati o sliki s
človekom, ki vidi barve narobe.
Tako jo tudi težko polemizirati z Ave Marijo
in z njenimi učenjaki, dokler postavljajo najeno
stavnejše pojme na glavo. Njen člankar n. pr.
"ubija" socializem s sledečo duhovito primero:
"Vzemimo slučaj, da bi vsaj za trenotek po
stavili \ se ljudi na isto stopinjo pravic in dolž
nosti. lveciino: Dam« opoldne naprej imajo vsi
ljudje enako dolžnosti, vsi so si enaki. Kako
dolgo bo to trajalo? Tu so 4 bratje: Anton, Blaž,
Ciril. Davorin. Anton ostane samski, ostali trije
s.' oženijo. Hla/ nima nič otrok, Ciril ima tri,
Davorin pa osem. Kako neenake so pravico in
dolžnosti teh štirih bratov ' Anton ima skrbeti le
zase, Blaž zase in za ženo, Ciril za pet oseb, l>a
vorin za deset . Ink temu pride še neenakost \
nadarjenosti in sposobnosti, bolezen m n«*sročc v
družini. Kaka neenakost že v prvem kolenu!" . . .
Človek s.« mora res šiloma premagovati, da ne
pove takemu filozofu s pristno slovensko besedo,
kaj da je. Ampak svoje ovčice mora že smatrati
za prokleto zanikano, da jim ponuja tako "du
ševno" hrano
(•glejmo si malo njegovo pobožno sleparsko
modrost.
1'vodoma pravi besedni žongler "Vzemimo
slučaj, da bi postavili ljudi na isto stopinjo pra
vic in dolžnosti." Komaj pa je zapisal besedo,
ho.". že čitatelja ogoljufati zanjo. Kna. dve. tri
in enako pravice in dolžnosti so izginilo v nje
govem rokavu.
Kdo daje v organizirani družbi pravice in
kdo imlaua dolžnosti'.' .Menda pač družba. Co bi
odločevala Ave Marija, bi bila seveda enakoprav
nost do srninoga dneva nemogoča. Ali socialistič
ni! družba ne bo enaka kapitalistični. Ave Mari
jin Anton ima pravico, da so oženi ali pa da osta
ne samski. Njegova dolžnost do družbe pa obsto
ja v tem. da opravi tisto delo, ki odpada nanj po
njegovih sposobnih in po pravici razdelitvi.
Taka je pa tudi Blažova. Cirilova o Davoriuova
dolžnost.
Da mora Davorin skrbeti za deset ljudi. Tone
pa le sam zase in da imata nemara oba enako pla
ča ali pa še celo Davorin manjšo, je ravno ena
i/.ined lopovščin to kapitalistične družbe, kamero
Ave Mana tako naporno zagovarja in blago
slavlja.
Komu pa bodo služili Davorinovi otroci,
kadar dorastejoV Družbi, ravno tako kakor Ciri
lov i in Metodovi in Bonifaeijevi! Torej je druž
ha dolžna, da skrbi za njihovo vzgojo in gleda,
<la .ji postanejo čini koristnejši člani. Ce velja
sedaj načelo, da dobi miljonarjev paniž, tudi če
Kanonska obrt.
Na Ni-mškeni imajo društvo za pospeševanje
obrtno marljivosti" (Yerein zur Foerderung <l«'s
(:<\v< rlti fh iss' •<. ) l'red kratkim je imelo društvo
v berlinskem li«»t«• 1 u Adlou štiriindevetdesetletni
po svojega obstanka. I'o pravilih j<- bilo lotos od
dati zlato spominsko medaljo, katero zasluži tisti,
ki si je pridobil zadnjih pet let najvee za si up za
pospeševanje obrtne marljivosti.
Ta medalja jc bila "z nepopisnim navduše
njem" priznana glavnemu ravnatelju Kruppove
tvrdke, možu Berte Kruppove, za brezpriinerne
rezultate na vseh poljih artilerijske tehnike.
Hlaznnst zmaguje.
Ob sedanjem militarističnem razpoloženju, ob
splošni vojni pijanosti se nam ne bi zdelo čudno,
fe bi slavili Kru p po v o tvrdko iti jo odlikovali na
vse mogoče naeine za njene kanone in možnarje,
• lasi je to podjetje bogato in prebopato iiaplaeano
z mil jonskim i profiti, ki mu jih prinaša sedanja
sijajna kupčija z morilnimi sredstvi.
Ampak Delbrueekova zlata medalja se daje
za pospeševanje obrtne pridnosti. In društvo
smatra vlivanje topov in možnarjev za tako po
speševanje .... Obrt, ki služi mirnemu napredku
človeštva in eivilizaeiji, naj se gre solit! Kanoni
so vrhunce vse obrti.
Blagor rudarjem!
Državni rudniški urad za IVnnsylvanijo jo
i/dal svojo poročilo /a lansko loto, in i/, njega
zvemo, da .i«- izgubilo leta 1"14. \ pounsylvanskih
jamah čez. HMK) rudarjev svoj«1 življenje. V roveli
trdota premoga j«' hilo 111 > i t i 11 <»< >0 oseb, med njimi
mnogo nedoraslih; kjer sr koplje mehki premoti,
jo )io<riii il<> 413 ljudi.
Več kakor tiso." mrtvili \ eni državi in \ oni
industriji. Nekako so nam zdi, da ni to nič manj
važno kakor evropska vojna in diplomat ione in
trigo. Vojna ho minila, kajti če ne ho katera
stran tako tepena, da ho morala reei amen, so hu
do pa tako izčrpali, da ne hodo mogli nikamor
več. Ubijanje delaveev so ho pa nadaljevalo leto
za letom, ee ne bodo spoznali, da ne more tej hivz
veatr.i igri s človeškim življenjem nihče drogi na
praviti konec kakor dol a ve i sami.
Na bojiSčih, kjer se strelja, padajo tudi čast
niki in generali. Se kakšnega princa včasi zade
ne. Kadar pošlje torpedo ali j>a nima barko na
dno morja, gre tudi kapitan z njo in so admiral,
<V jo na njej. Roekofellerja no ho zasulo v jami
in zato mu je dobiček voo vreden kakor varnost
ne naprave. Dokler ne bo delavstvo delalo po
stav, ho za kapitaliste vedno le predmet izkorišča
nja ▼ vsakem oziru in življenje mulo bo več vred
no ol delavčevega.
ima vinlo namesto možgan, dojiljo guvernanto,
tri in.struktorje, kup privatnih profesorjev, ples
nega mojstra, sploh o«■! bataljon vzgojiteljev in
dr<'M-rjev, medtem ko mora iti dela\čev talenti
rani tant s štirinajstimi 1 < • t i kakor krt pod zemljo,
njegova hči j*a morila še prej v steklarno po je
tiko, si pobožni kristian pri t>voji zlagani devici
ne sine domišljati, <la I»«» tudi socialistična druž
l>a utemeljena na taki tolovajski "pravičnosti",
liospodje farji naj 1 »i \sak <lan Boga molili, da
Ki e im pre j zmagal socializem; kajti tedaj lin rinit
/a njihove otroke bolje poskrbljeno kakor veči
noma sedaj.
KOLOBOCIJA V KATOLIŠKI GLAVI.
Ampak Ave Marija ima sploh trdo glavo.
Sicer imajo gospodje vendar zelo bujno fanta
zijo. < »pisati znajo nebesa in pekel, d asi še nihče
m prišel iz tistih pravljičnih krajev, da bi povedal
kako je tam. Ampak malo pametnejšega življe
nja na tem svetu, nej»o je sedanje, si /.a noben
denar ne morejo prestavljati.
Tako le se joka uboga Ave Maria:
"In če bi bili vsi ljudje enaki. Kaka kolo
bocija bi to bila! Nikdo bi ne hotel drugega ubo
gati, nikdo bi ne imel pravice drugemu zapovc
dati, nikogar bi se ne smelo siliti k pokorščini,
nikogar, bi ne smeli kaznovati. Nered in anarhi
ja bila na dnevnem redu.''
t e bi vedeli, da kaj zaleže, bi zmolili za tega
modrega patra par očenašev, da bi mu dal Hog
malo več pameti.
Kdo lic ve, da se bojuje socializem za orga
nizirano družbo? Maloprej je katoliški člankar
še sani govoril o enakih pravican in dolžnostih.
Od ene vrstice do druge je pa že pozabil, da uči
socializem dolžnosti tako kakor pravice. Naj
brže je tudi že pozabil na krščanski nauk: Kdor
m dela, naj tudi ne je.
('bogati in ubogati je razlika kakor zapove
dovati in zapovedovati. l'e uboga nekoliko
miljonov vojakov svoje kronane rablje, pa se med
, sabo koljejo, n»- da bi vodeli zakaj, vsekakor pa
i na svojo škodo, je to blazno in nemoralno. IV
ima par ljudi tako moč, da lahko zapovedujejo
miljononi I'bijajte! Morite! — je ta absolutizem
podlost. Ako si narod izvoli ljudi, da vodijo
upravne posle in da so mu odgovorni, je to orga
nizacija dela. na najširši podlagi organizacija
j družbe.
Nikdar še ni učil socializem, da razdenimo
kapitalistično družbo in da bomo potem žive.i
kakor nn-dvi-di, volkovi ali pa vrabci. Socializem
zahteva boljšo in popolnejšo organizacijo, in če
bi ne bilo tega. tudi ne bi bilo boja med socializ
I utoni in anarhizmom.
Ave Marija se boji nereda iti anarhije. Kje
pa je tega blaga več kakor v kapitalistični druž
iti? -le li to božanski red, kar se sedaj godi v
Kvropi? V čem se je od anarhije razlikovalo to,
kar s< je godilo v Michiganu, zap. Virginiji, Colo
radu. pa v časi v JVnnsvlvaniji, pa v Illinois
i. t. d.?
ANARHIJA V KAPITALIZMU.
< M kar se j<- pričela zgodovina civilizacije, še
i i i bila anarhija skoraj nikdar tnko velika kakor
v dobi kapitalističnega sistema. Kdaj so bili zloči
ni tako razviti kakor sedaj? Kdaj je bil samomor
taka vsakdanja prikazen? Kdaj je bilo toliko
kaznilnic in kdaj so bile blaznice tako prenapol
njene?
Anarhija je v produkciji blaga; anarhija je
na t j trili; anarhija je v mednarodnih stikih, v
vzg<ni. v izbiranju sposobnih, v razmerju nuni
znanostjo in družbo, v parlamentih, cerkvah,
sploh skoraj povsod, kamor se človek o/.re.
liogabojcči Ave Marijin elankar se pa boji
anarhij«' t•« 1 socializma, ki hoče odpraviti nered iz
gospodarstva in tako napraviti temelj, na kate
rem bo šele mogoč socialni red.
Kaj preniodri mož resnično res tie more ra
zumeti, da je red v produkciji le tedaj mogoč, ako
ji- koncentrirana in niononolizirana od naroda?
Kdo more danes kapitaliste prisiliti, da fabrici
rao. kar je ljudstvu potrebno za življenje? Kdo
jim inore ukazati, da odpto skladišča, ako
nagrmadijo v njih blaga, pa ga zadržujejo, da
nastane pomanjkanje in da pot »in lahko po/eno
cene navzgor?
Ko je nastopila zima, se je brezposelnost raz
širila po vsej Ameriki in še sedaj ni skoraj nič
zboljšanja. Xa miljone delavcev, ki bi radi dela
li, je brez zaslužka. Ali se pobožnemu kristjanu
ne zdi, da je to anarhija in nered in več kakor
koloboeija?
S takimi bedarijami lioče Ave Marija pobi
jati socializem. Take traparije imenujejo ma
ziljeni učenjaki "argumente", pa so še tako pre
drzni, da se upajo govoriti o "zdravem razumu"
in o "luči".
Da — kdor ima kaj zdravega razuma, mora
spoznati, da se ta blagoslovljena družba ničesar
bolj ne boji kakor luči in da ji ne gre za nič dru
žeča, kakor da razširja neumnost v interesu ka
pitalizma. ker se ji pod njegovim okriljem dobro
godi.