Proletarec. [volume], March 23, 1915, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
Ustanovila« IS. iaaur*r>a
1891.
Bol. Pod. Društvi
Inkorportren« ti ftbravi a
1WI v drUvi IUaim
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, K. Mineral, Kan«.
Podpreda.: JOHN GORfc>EK,Box 17!), Hadley, Ka.m.
Tajnik: JOIIN ČERNE, Box 4, Brtezv Hill, Mulberry, Kan*
Blagajnik: FRANK STARCH*',Box 245., Mulberry, Kana
Zapisnikar: LOUIS BRKZNIKAR, L. Iiox 38. Frontenac. Ki«
NADZORNIKI:
PONG RAC J URŠE, Box 207 Rdley, Kan«.
MARTIN KOCMAN. Box 482, Frontenac, Kaju
ANTON KOTZMAN. Frontenac, Krniš.
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, R. 4. Woodward, Iowa.
FRANK STI'CIN, Box226, Jenny Lind, Ark.
MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kana.
Pomožni odbor:
FRANK SKLAK, Box 27, Frontenac, Kans.
JOHN M1KLAVC. Box 227, Frontenac, Kans.
Sprejemna pristojbina od IG. do 45 leta znaša $1.50.
V« dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajaika.
Vae denarne ooailjatve pa r1. blagajniku.
IZ URADA OL. TAJNIKA A S.B.P.D.
Izkaz o Izidu splošnega glasovanja
štev. 1 in 2.
® _E - - ž
1 *9 2 140
2 29 29
3 :t5 — 41
4 80 — 119
5 SI — 40
H -6 — 4»
7 27 — 29
S 88 29
9 «50 5 s.",
1"» 48 | so
11 S3 1 127
12 18 — ls
13 ;s6 — 4-j
14 1(1 — 24
1H 5s 2 89
1" .15 — |s
1H 2n _ xi
19 29 — 44
20 51 — 59
21 15 — 15
2:« 11 — 12
>«24 13 114»
Opomba:
Za združitev se i«* oddalo »21. proti
združitvi 13 glasov. Predlog za zdru
'Vtev sprejet z Ml glasovi večine.
^ Za predlog štev. 1—2 — •'! -4 in ~> je
članstvo glasovalo prav v istem številu
kot za in proti z<lru/.it\i. radi t«*n:» naj
zadostuje zgoraj označeno poročilo.
Obenem n 11 znan jam \sein uradnikom
in i lanom A. S. R. p. 1»., kakor hitro
prejmem glasovnice iz tiskarne, da jih
bom takoj razposlal društvenim tajni
kom za nadaljno splošno glasovanje.
Na glasovnici je navedeno •> predlo
gov; članstvo naj temeljito preujari
vsak posamezni predlog, predno odda
svoj volilni glas.
Kdor glasuje za predlog št. 1, naj ne
glasuje za predlog št. 2, in obratno.
Ako slučajno kilo glasuj« za oba ta
predloga, bi bila dotična glasovnica
neveljavna. Kdor glaauje za predlog
fit. 3, naj ne glasuje za predlog št. 4,
in obrntno.
Posebne pozornosti je treba pri jjla- |
sovanju za predlog št. 5 in 6. Kajti
s tem glasovanjem ne mislimo le na
sedanjost, ampak računati nam je tudi
na prihodnost. Na primer? združena
organizacija naj |M>sluje od sedaj na
prej 25 let; s tem moramo računati
vplačevanje mesečnih nsesmentov, to
ie če se sprejmeta z zadostnim Številom
oddanih glasov predloga št. 5 in •>.
Glasovanje se vrši v istem smislu kot
prvo: glasovnice se hranijo pri dru
fitvih. a |w»ročilo o izidu glasovanja se
pošlje gl. tajniku in predsedniku pri- 1
pravljalnega odbora. .
John ('erne, #1. tnj.
ZADNJA VOJNA
Dosti modrijanov pripoveduje s
svetim prepričanjem, da je sedan
ja vojna zadnja v zgodovini. Saj
bi bilo prav, če bi bilo tako; mi
ne bi protestirali. Ampak treba jo
le malo odpreti oči, pa se že vidijo
v sedanjem klanju kali novih,
morda strašnejših bojev.
Kar se sedaj godi v Aziji, je
vredno vse pozornosti. Japonsko
je šlo v boj proti Nemčiji. V re
snici hoče podjarmiti Kitajsko, ki
prihaja v to kolobocijo kakor Pi
lat v Credo.
Zgodovina piše komedije, kakr
Snih si ne more izmisliti noben hu
morist. Par let je tega, kar se je
Rusija tepla z Janonsko. Takrat
je Viljem simpatiziral z Rusijo,
ampak Japonci so zmagali, in
ofieielna Nemčija je plesala o
krog Japa kakor puran okrog
pure. Zdaj je Japonska zaveznica
in prijateljica Rusije in seveda tu
<li A11 t;l i.i« ■; \ Berlinu imenujejo
Japonce zopet "Japaneze" iu
rumene opice i''
Ampak kolo s«. /.,■ obrača in Vi
I jem m viha brke. Njega so "ru
inciii1 opice' spodile s Kitajskega,
toda zdaj >e pripravljajo, <la vtak
nejo polagoma vso nebeško drža
vo v svojo bisago, in britanski
buldog že renči, ker se boji za ki
tajski" kost Balkanska vojna se
je končala s tem, da so so zavezni
ki stepi i; sedanji pretep ima lahko
podobne posledice
Nacionalni evangelisti nam pri
digajo, da se vodi sedanja vojna
za osvoboditev narodov. Odprite
vendar oči! Za rop in tatvino se
vodi. Angli'a ni ljubosumna na
svojo zaveznico zaradi kitajske
svobode, ampak zaradi slojih ki
• iskih profitov. In Rusiji, ki i<
znala pohrustati -Mandžurijo, si
ne simli kitajska republika, am
pak Japonski ne privošči tatvine,
kjer I »i sama rada kradla. Itali
ja se pripravlja na "osvoboditev
nerešenih pokrajin," njeni časo
pisi pa že tiskajo zemljevide, na
katerih je vse Ooriško, vsa Istra,
pol Kranjske, in vsi dalmatinski
otoki last \ iktorja Kmanuela. Ru
sija hoče anektirati vzhodno Ga
licijo m Bukovino, kjer ne živi de
set pravih Rusov, ampak Poljaki,
Rusini, Rumuni in Židje.
Medteni pa agitirajo na Rus
kem, na Nemškem, v Avstriji, i.,t
Ogrskem vsakovrstni politikam i,
med njimi tudi vplivni ljudje, za
separaten mir in za svoje zveze.
Kni hočejo Rusijo ločiti od njenih
sedanjih zaveznikov in uicšetarijo
za nemsko-rusko poroko. .* '»*ugi
priporočajo mir tn*tf Avstrijo in
Rusijo, <la bi Nemčija ostala na
cedilu in se Avstrija z rusko po
močjo rešila.
\ se balkanske države so \ mr
zlici. Turčiji se res ne godi pre
dobro, in kadar konj krepava, 1>I
si vsak volk rad zagotovil kos pe
čenke. I'ri tem se pa med seboj pi
sano gledajo, ker bi vsak najraj
ši sam vse požrl.
Ne, to ni vojna, od katere je
pričakovati, da prinese Kvropi
trajen mir, ampak veliko bolj sr
je hat i, da se bodo roparji med
sabo sprli za plen, kar ni in< .1 ray.
bojniki nič nenavadnega.
Obračaj mo stvar, kakor hoče
mo; edino upanje more biti v tem,
da se okrepča socializem in dobi
toliko moči, da se aktivno upre
novemu klanju. In ker imajo soci
alisti v vojskujočih se državah
zavezane roke, je naloga nevtral
nih socialistov, zlasti pa ameriš
kih, da podvojc in potroje agita
cijo, da vstane Internaeionala z
novo, povečano močjo in ustavi
krvavi ples kronanih tolovajev.
KDOR SE NI PORAVNAL ZA08TA
t.K N.\KO<'MNK, NAJ TO STOKI TA
KOJ, KER 8E MU SICER V KRAT
! K KM USTAVI 1.1ST. Čakali bomo
samo tiste, ki se javijo, naj se Jim Ust
ne ustavi! Pozor na to!
SODRUGI!
Vsak socialist bi moral naroči
ti "PROLETARCA," kajti list ii
vi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti
"PROLETARCA", kajti to j«
prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno
plačati naročnino za "PROLE
TARCA," ker le na ta način se
more osigurati napredek našemu
listu.
JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA.
— Ivan Molek — (Konec.)
Fe le ne l>i špekuliranje /.»viselo oil zmage
zaveznikov! In če ros zmaga Anglija s svojimi
trabanti — cesar še ne verno — kdo more jamčiti,
du ne l>i Rusija pobasala v«1«'ji «lel Avstro ogrsko
in potegnila Slovence .ter Hrvate v svoj okvir?
Ali |>u je ruskemu earizinu kaj zaupa!i? Ali je
«><i carja pričakovati kako svobodo? Hrcat Scott
jaz ne zaupam in noben človek, ki razume po
nu n svobotle, ne! Ruski car bo takrat <ial svobodo
Jugoslovanom, kadar jo da nemški kaizer ali pa
Franc Jožef. Vsi trije so «'iiaki in I\«lor na
pada Franca Jožeta, a se navdušuj«' za carja, j"
pomilovanja vmicn. Far mora poprej dati svo
bodo ruskemu narodu, zatiranemu ruskemu pro
letariatu, preden je od njega pričakovati, <!a jo
<la drugim narodom, 'l udi avtonomija v okvirju
liusije je zelo meglena reč, vprašanje republike
bi «<e pa ravno lak«> zategnilo, kakor se |»«», ako
ostane Avstrija ncraztlcljeiia.
K.>j pa «*•«• zmaga pruski militarizem in zlomi
Anglijo in njeni- zaveznike'.' Kakšno vlogo bo po
t'ni lina igrala.' Ali se o tem W«ij premišlja? '•
kakši.i svobodi Slovencev se potem ne sine niti
sanjati; uamaitj petdeset l«'t ni' sme biti govora o
l.aki osvoboditvi .lu poslov a nov iz robstva pru
skilt mogotc« v raz«n v slučaju, da izbruhni*
revolucija v mogočni germanski monarhiji, kate
ra lu strmoglavila cesarstvo in dovolila podjarni
Iji'iiim narodom kako avtonomijo ali neodvisnost.
Ako izbiramo meti večjim in manjšim zlom
zlili duhov, ki vladajo Kvropo, potem je največje
zlo nemški militarizem Na zato. ker je nem
ški. marveč zato, k«-r je najsihiejša m najbolj
satanska klavna luašina za ljmli na vsem svetu.
Tudi druge dižavc imajo pošastne militaristične
mašine, to<la z«li se, <la je ]iruski militarizem naj
višji ideal nemškega moiiarho-kapitalizma. Ruski
carizcm in britanski navalizem sta res velika zla,
ali oba skupaj manj nevarna Kvropi in svetu
kakor pruski militarizem. In kakor hi želel smrt
raheljskemu carizmu in ošabnemu navalizmu,
želel bi, da poprej zleti v zrak v biljou kosili
pruska klavna mašina s svojim avstrijskim rep
kom, pa naj jo požene v zrak kdor hoče. Pruski
niilitarizem je pričel vojno v imena kapitalistič
nih interesov .Nemčije in A vari je. (Nesramni
avstrijski ultimatum Sihiji je bil brez dvoma
diktiran v Berlinu.' Vojna s«- vrši zato, da Nem
čija oine Angležem veliko kramarsko torboe, da
zavlaila na oceanih. Vojna j>' komercijalna, n«
pa za pravice narodov. To si morajo vžgati v
uiožgane vsi tisti, ki še mislijo, <la je to plemen
ska vojna za premoč Slovanov ali Nemcev. Nem
ški proletariat je ravno toliko zakrivil vojno
kolikor slovenski, ruski ali francoski proletariat.
Zato j-' velika napaka metati odgovornost nem
škemu ljudstvu za barbarizem in hudoib-lstva, ki
jih izvršuj«- nemški kronni lopov s svojo milita
rist ično uiašino. (»n je odgovoren, on mora pla
čati zločin, lic pa mase ljudstva!
V interesu Jugoslovanov je torej, ako zma
gajo zavezniki iu če Srbija anektira Slovence in
Hrvate. V tem slučaju se najbrž zgodi, da se |
mirovna konferenca ne bo dosti ozirala na želje I
Slovencev in Hrvatov, ki bivajo v domovini, a Se
manj se bo ozirala na kake prošnje ameriških
Jugoslovanov. Kajti lahko bi se zgodilo, da
večina obeh narodov v stari domovini sklene ne
i kiij ravno nasinot mga temu. kar l>i litra iz Ame
rike zahtevala, namreč da se Avstrija ne smo de
liti in da ostane pri starem, ako hi jim <lali na
splošno glasovanje. In kdo bi se čudil? Saj po
znamo politično zavest slovenske mase pod kleri
kalno odgojo: hrvatska masa ni pa nič holjSa.
Zgodilo .se ho torej tako. kakor ho zahtevala
Srhija. Sieer hi ne hil tak greh, če ameriški
Jugoslovani v ohliki spomenice izrazijo svoje želje
pmi mirovno konferenco, kaj namreč mislimo,
da.hi hil«) dobro za naše rojake v stari domovini,
samo ako nas bo hotela konferenca zaslišati.
Vendar se mi pa zdi, da bo moralo avtonomijo za- i
htevati slovensko in hrvatsko ljudstvo, ki živi
tamkaj, ako jo hoče imeti — v slučaju, da hi se
temu proti vila tista država, katera ga sprejme
v svoj okvir. l'o vojni, ako Avstrija pade, bodo
že imeli svobodno besedo in nihče jim ne ho več
vezal rok, kakor se t<> gadi zdaj; in vsi tudi ne
bodo ohh-žati na bojišču.
Slovenci, Hrvatje in Srbi v Ameriki imamo
tukaj polne roke dela in problemov, ki so za nas
in naš ohstanak v novi domivini bolj važni kakor
pa vojna in politika v Kvropi; zlasti velja to za
tiste, ki so državljani ameriške republike in ki
ne mislijo nikdar več iti v stari kraj. Ali če nas
že veže narodni čut z rodnimi brati, katere smo
ostavili za seboj, iu če jim želimo boljšo bodoč
nost, katera jim lahke garantira obstanek ter
gosjKxlarski in kulturni razvoj, ki vodi v ekonom
sko demokracijo, brez katere ni prave svobode -
tedaj jim pomagajmo, da pridejo čimprej do
jugoslovanske republike. Ako ima slovenska liga
| res edino ta namen, da hoče pomagati Slovencem
v stari domovini do boljše bodočnosti, tedaj naj
zapiše na prvo mesto v svojem programu, da
mora biti ultiinatični cilj Jugoslovanov republi
ka, dočiin naj bo avtonomija Slovencev in Hrva
tov v mejah srbske monarhije samo pot do t©g»
cilja. V tem smislu naj se vrši sistematična pro
paganda, ki naj s potrebnimi in dovoljenimi
sredstvi izobrazuje jugoslovanske mase, da se
bodo čimprej zavedali tega cilja, da bodo čimprej
zreli za republiko. Z vsako javno akcijo ali za
ključki, ki bi se nanašali na kake korake lig«
takoj po vojni seveda v slučaju zmage zavez
nikov — o priliki sklepanja miru, naj se pa po
čaka do konca vojne, ali vsaj do tistega časa, ko
bo zmaga zaveznikov absolutno sigurna. Kajti
vsaka prezgodnja tozadevna akcija ne bo rodila
v slučajevu kajzerjeve zmage nič druzega kakor
poparjenost in blamažo. To bi bila po mojem
in 11 < * 11 j ii ctl ina prava pol ill brez dvoma nisem
sain.
Summa suiiiinarum gornjega izvajanja
torej je:
Sedanja vojna jo koinorcijalna vojna, ki se
vrši zato, tla nemški kapitalizem razširi svoje iz
koriščevanje preko mej Nemčije, pomnoži svoje
trge in da zavlada na oceanih sveta. Nemškemu
kapitalizmu v tej vojni služi kajzer b svojo pruske
utilitaristično mašino, ki je najgroznejša klavna
mašina na svetu. Avstrija je le priropek pruske
klavne imišiiie. Kavnotako Turčija.
Na drugi strani se vrši vojna pa zopet zato,
<la angleški kapitalizem stare svojega nevarnega
tekmeca na morju, Nemčijo, in <ia utrdi svoj
mariiiizcm ali gospodstvo na morju. Angleškemu
kapitalizmu pomaga francoska buržvazija in
ruski carizcm.
Ako zmaga pruska utilitaristična mašina, l>o
uničen angleški navalizem in imperijalizeni,
morila tiuli ruski earizem, kolikor ima vpliva v
Aziji, na Poljskem in ob Baltiškem morju;
I raneija bo potlačena in Avstrija kot <lel Nemči
je zavlada na Balkanu. Pruska militaristična
mašina l>o gnjavila vso Kvropo; vsa Kvropa l>o
ena sama velika kasarna vse države, ki bodo
ostale, bodo morale graditi klavne tnašinc i>o
modelu pruske v strahu, da ne • zaostane jo za
Nemčijo. Zato je pruska mašina največje zlo, ki
grozi Kv ropi. in želeti je, da zmagajo zavezniki.
Trditev, da je sedanja vojna boj med slo
vanstvoni in germaustvom, je neumnost. Noben
človek, ki pozna ekonomski razvoj in njegove
učinke, ne more tega verjeti. Jugoslovani se no
smejo preveč zanašati na nobeno svobodo od
strani kraljev in carjev, ki so sami doslej bili
največji zatiralci svobode Kar čez noč se nc
bodo spremenili v demokrate. Pač pa Jugoslo
vani lahko izrabijo priliko in mogotcem nekaj
izpulijo v slučaju, če pride do delitve Avstrije.
Jugoslovani morajo stremeti po republiki. Noben
napreden Jugoslovan ne sme v načelu zagovar
jati Veliko Srbijo, Veliko Hrvatsko ali katero
drugo veliko državo v obliki monarhije, temveč
mora zahtevati samo veliko Jugoslavijo v obliki
republike, v kateri naj bodo združeni Slovenci,
Hrvatje, Srbi. Črnogorci iu Bolgari. Ker pa
vojna ne i.iore prinesti republike, se lahko zado
voljimo za enkrat s tem, da pridejo Slovenci in
Hrvatje pod pogojem avtonomije v okvir Srbije;
če so že enkrat politično združeni, bodo imeli
ugodnejšo priliko, da asimilirajo svoje notranje
neenakosti jezikovne diference itd. — in tako
pripravljajo pot republiki Jugoslaviji. V rem
času se bodo tudi Kol ear i spametovali, da pože
nejo svojega kralja v Črno morje in polože krono
v muzej.
Ker pa danes Se ne vemo, kilo bo zmagal, je
najbolje, da se ameriški Jueoslovani vzdrže vsake
resne akcije tako dolgo, dokler ne bodo kazala
znamenja absolutne zmage zaveznikov, in potoni
lahko predložc svoje želje v prilog Slovencev in
Hrvatov mirovni konferenci. Med tem se pa
mora delati na to, da se v jugoslovanskih masah
vzbudi demokratična zavest, da si ustvarijo re
publiko, katera pa mora biti že danes ultiniatieni
cilj vseh naprednih Jugoslovanov.
KRAVAL V RAJHSTAGU.
Iz Londona poročajo, da je prišlo v nemškem
državnem zboru do liurnili prizorov pri drugem
! čitanju proračuna. Socialno demokratični posla
! me Lcdchur je ostro napadel utilitaristično poli
tiko, ki je zavladala v Nemčiji. I>«-jal je, da za
služijo vojak: vso hvalo, ali vojaške oblasti niso v
političnih rečeh na mestu. Protestiral je proti po
izkusom, da se zanaša gcrmanizacija v posamezne
francoske kraje in je naglašal, da izvira v Alzeiji
in Loreni odtod želja po Franciji. Nadalje je de
jal, da je bil oKUpnjen, ko je slišal, da bodo za vsa
ko od Kusov razdejano vas uničene tri ruske vasi.
Sodrug liiebkneeht je zaklical: To je barbar
stvo !
Na desnici so pa zatulili patriotični protesti
| in sodruc Lcbedur je zaključil svoj govor ob sil
1 nem hrupu.
Bilo je poročano, da je Nemčija zagrozila tri
kratno maščevanje za vsako škodo, ki jo Rusi sto
re na vzhodnem Pruskem, kamor so zopet udrie
njihove čete. Rusija je na to odgovorila, da ne
store ruske čete nobene druge škode kakor tisto,
ki jo direktno povzroči boj. To pač ne bo dobesed
no res. Tudi če bi bila ruska vojska temeljito dis
ciplinirana, so vendar v vsaki armadi vsakovrstni
ljudje, in še nobene vojne ni bilo, da se ne bi kra
dlo, ropalo, posiljevale ženske in uničevale reči
brez potrebe. Tako je bilo vedno in povsod; ruski
polki pa tudi niso sestavljeni iz samih angelnov.
Toda nemška grožnja je res harbarična, kajti
razlika je, če izvršujejo posamezni vojaki zločine
na svojo pest, ali pa če se jim divjaštvo oficielno
ukaže. Izza vsega, kar se je godilo v Belgiji in na
Poljskem nima oficielna Nemčija nobene moralne
pravice, da grozi z maščevanjem.
Poslanec Lebedur je imel prav in Liebknecht
tudi. Nas pa vesele ti pojavi v nemški socialni
demokraciji, ker nam jamčijo, da socializem v
Nemčiji ni uničen. In če čitamo nemške sociali
stične liste, vidimo, da Liebknecht in Lebedur ni
kakor nista osamljena. Nemška socialna demokra
cija preživlja krizo; o tem ni dvoma. Ali kadar se
vrnejo normalni časi, se ho ta kriza rešila v prid
Internacionale in proletariata. Tudi o tem ni
dvoma.
Poznejše poročilo Reuterjcve agenture v
Londonu pravi, da sta pr> vesti v "Vorwacrtsu"
socialistična poslanca Liebknecht in Kuehlc gla
sovala proti proračunu, 29 drugih socialistov s
sodrugom Ledeburjem je pa pred glasovanjem
zapustilo dvorano.
Chicago, 111.
Jugoslovanski social. draniat.
zbor " 1'iosvjcta' priredi v nede
ljo, 2*. marca v Narodni dvorani,
ix. ulica in Kacine Aye. drama
tično predstavo in sicer igra
"Prokletstvo",
tragedijo v štirih dejanjih od
Ogrizoviča in M ilčinoviea.
Drama nas vodi v Zagreb 13.
stoletja, in prikazuje boj svobod
ne vesti s tiransko cerkveno
oblastjo, ki je znala takrat z ver
skim " prokletstvom' \ z odreka
njem zakramentov in cerkvenih
obredov razširjati strah in trepet
med ljudstvom. Nekateri momen
ti tragedije, ki slika zelo zvesto
življenje tedanjih časov, so zelo
učinkoviti in pretresljivi, in če ne
Ki bile v delu ostale nekatere teh
nične napake, l>i se ta tragedija
lahko štela med najboljše hrvaške
drame Vsekakor pa spada po
svoji snovi med najzanimivejše in
tudi med najpogumucjše. V Za
grebu je vlada pod popovskim
pritiskom prepovedala uprizori
tev, k<> je bilo že vse pripravljeno.
Vstopnina je za moške 30 cen
tov. za ženske 'JO centov. Začetek
ub 3. popoldne.
Cleveland, O.
V nedeljo, dne 28. marca ob 9.
dopoldne bo
VELIK JAVEN SHOD
v John fJerdinovi dvorani, na ka
terega vabimo vse Jugoslovane.
Ker očitajo nekatere osebe, pri
padajoče "Ligi" socialistom tako
nesramno izdajstvo naroda, bo
do naši govorniki na tem shodu
natančno pojasnili načela sociali
zma in pokazali stališče, na kate
ro se moramo opirati v sedanjih
kritičnih časili.
Dočim je Mr. Pire nas socialiste
izgnal z zadnjega shoda, vabimo
mi nasprotno vse, naj se na ude
leže, ter jim bomo hvaležni za o
bisk in tudi za dostojno kritiko.
A. Bogatay.
tajnik kluba št. 27.
N. S. Pittsburgh, Pa.
Jugoslovanski socialistični taj
niški zbor št. 1 za zapadno Penn
sylvania ima v nedeljo, 'JS. mar
ca t. I. svojo redno s<jo v pms.o
rih J. S. udru/.cnja št. na
Chestnut St. (N. S. Pittsburgh,
Pa.) Vsi sodrugi tajniki se prosi
jo, da pridejo zanesljivo s točnimi
poročili.
Začetek točno ob 9. dopoldne.
S socialističnim pozdravom
P. Šafar, tajnik.
PRESTIŽ.
Avstrijska vlada je izdala tako
zvano rdečo knjigo, s katero na
svoj način razlaga, kako je prišlo
do vojne. Vse te diplomat ične
zbirke diplomatičnih aktov, ki jih
izdajajo vlade kot bele, rdeče, ze
lene in pisane knjige, niso to, kar
hočejo biti; one imajo namen po
staviti vi ado, ki jili izdaja, v naj
lepšo luč, druge pa prikazati v
najtemnejši senci. Diplomacija je
umetnost zvijače.
Ali kdor čita take dokumente
pazno in s svojo glavo, najde v
njih dosti zanimivega.
Kdeča knjiga obsega med dru
gim pisma, ki ga je pisal avstrij
ski poslanik \ Bolgradu baron
Gicsl dne 21. julija 1H14 grofu
Berchtoldu. V tem pismu pravi
gospod baron, da smatrajo v Srbi
ji avstro-ogrsko monarhijo iz no
tranjih in zunanjih razlogov za
slabotno. "Ta opis — pravi Gicsl
— smatram za izhodišče posledic,
ki se razumejo same po sebi. nam
reč da se ne bomo mogli izogniti
obračunu s Srbijo in vojni za sta
lišče monarhije kot velesile ....
Daljšega poškodovanja našega
prestiža ne moremo prenašati. (V
se torej odločimo pre.dložiti Srbi
ji dalekosežne zahteve z učinkovi
to kontrolo, je treba uvažiti vse
mogoče posledice in od vsega za
četka je potrebna močna in trdna
volja, da se vztraja do konca."
Dva dni pozneje je poslal
Berchtold v Belg.ad tisto noto, ki
je morala povzročiti vojno in jo
je res povzročila.
Avstrija je imela torej premalo
prestiža, to se pravi ugleda. Zato
je morala začeti vojno.
Ali se zdi baronu Gieslu, da so
je sedaj ugled Avstrije povečal"
Res je, da ga prej ni imela veliko;
sedaj ga nima nič. To je dosegla s
s svojo "prestižno politiko".