Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 23, 1915, Image 4

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 23, 1915, Page 4, Image 4',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1915-03-23/ed-1/seq-4.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1915-03-23/ed-1/seq-4.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1915-03-23/ed-1/seq-4/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1915-03-23/ed-1/seq-4/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], March 23, 1915, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.6 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 23 March 1915. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1915-03-23/ed-1/seq-4/>

Newspaper Page Text

PROLETAREC1
LIST ZA IN TE K h' K DELAVSKEGA
L.UU IVA.
IZHAJA VS I KI TOKEU.
— l.aatmk in .fdajatctjt
Jugoslovanska delan ta tiskoma diužba
» Chicago. Illinois.
Naročnina: Za Arr. rinO $2. Co za celo
leto, $1.00 tu pol leta. Za Kvropo
$2.6" z.a celo leto, $1.26 ta Jh.I leta.
Oglasi po dogovoru. Prt sprcmernt t
btvaliSCa je pele g novega na z nun t! t
tudi stil'i n,tslov.
Glasilo ilovenik« orianiiariie Ju«o»l.
— »ocialiititie nett V Ameriki. —
Vse pritožbe ulede nerednega pošiljanja
lista in družil« nerednoati, je pošiljati
predstdniku družbe
(V Podlipcu. SOJU W. 25. PI. Cicero, lil.
PROLETARIAN
Owned and pul 'i shed every Tuesday by
South Slaviu Women's Pubishing Company
C"ic 'go. Illinois.
Subscription ra es: United States and
Canada. $2.00 ;i year, $1.00 for half
year. Foreign countries $2.BO a year,
»1.25 for half vear.
Advertising . ites *>n agreement.
NASLCV (ADDRESS!:
"PROK.F.TAREC" *
4008 W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Kdo bo rešil delavstvo?
Stare stranko obljnbn je jo ljml
stvn vse nuogočc dobroto in po
mori. Ono inuijo neštete '' dobre
ljudi," ki bodo storili čudeže za
ljudstvo. Le socialisti nimajo tu-,
kili dobrotnikov med sabo. Ako
kandidira socialist za kakšno za
stopstvo ali javen urad, no zna
obljubiti nič druzogu, kakor tla
bo ravnal po načelih in programu
svoje stranko.
1'ri ljudeh, ki malo in kratko
mislijo, je to slabo priporočilo.
Kdor jim veliko obeta, so jim bolj
prikupi.
Ali če bi so taki ljudje malo
potrudili in s.' vprašali, kako bo
posameznik izpolnil svojo veliko
obljubo, bi morali spoznati, da i
grajo v loteriji, v kateri so no mo
ro zadeti.
Temeljni nauk socializma jo ta,
da no moro biti delavsko ljudstvo
rešeno do konca dni, če se no re
ši samo. In odtod prihaja naj
večja razlika med socialistično in
vsemi drugimi strankami.
Demokrat, republikance, pro
hibicionist, progresist, naciona
list, klerikalec prihaja in pravi:
".Jaz ljubim ljudstvo. Pomagal
Vam bom. Storil Vam bom vsa
kovrstno dobrote. Rešil Vas
bom."
Socialist pravi:
".lilz sem posameznik kakor
vsak izmed Vas. .laz nimam več
moči kakor človek. .laz Vas ne
morem rešiti. Lahko Vam povem,
česar sem se naučil in kar sem
spoznal. Rešiti se morate sami.
Organizirati se morate. da boste
močni. Spoznat i morate, odkod
prihaja Vaša beda. Vaše trplje
nje, Vaše stradanje, negotovost
Vašega položaja. Povem Vam
kaj je kapitalizem, kaj delo, kni
izkoriščanje in odkod prihaja
Ampak jaz nisem far, ki zahteva,
da bi mu slepo verjeli. Prepričaj
te s'- sami. To ni nemogoče, 1'itaj
te časopise; zaninyijte se za to,
kar se trodi po svetli in kar se go
di v Vaši delavnici, v Vaši okoli
ci. Primerjajte svoje življenje z
drugih debivev. Pri
merjajte ga z življenjem kapita
listov. Vprašajte se, koliko je
vredno Vaše delo in koliko kapi
talistovo, [»a koliko dobite Vi in
koliko ostane njemu. Potem se
pa še vprašajte, zakaj je tako in
zakaj ne more biti v sedanji dru
žbi drugače."
Niti toliko kolikor je črnega za
nohtom, ne obljnbuje socialist
Ali če bi ohljuboval, ne bi bil
delavski prijatelj, kajti z oblju
bami bi jih slepil.
Rockefeller je bogat mož in ve
lik gospod. Predsednik Zedinje
nih držav je majhna reč v primeri
■/. njim. Rockefeller je prepričan
o svoji veličini. Ali če kdo mi
sli, da bi mogel bogati, mogočni
Rockefeller rešiti delavstvo, se ze
lo moti. S svojim denarjem bi
pač temu in onemu lahko poma
gal, da bi si kupil hišo, farmo, no
vo obleko, avtomobil, klavir. Am
pak delavstvo je več kakor sto,
več kakor tisoč in več kakor mil
jon posameznikov. In rešitev je
nekaj druzega kakor pomoč za
par tednov ali bodisi za nekoliko
let.
Danes imam lahko farmo in
drugo leto sem lahko bera?. Pred
kratkim je v New Yorkn umrl
mož, ki je imel pred par leti mil
jone, umrl je takorekoč brez cen
ta. Drugega so zaprli v prisilno
(klavnico.
Buda dclavskep razreda ima
globokcjše vzroke. I a le če se od
pravijo njeni vzroki, mine beda.
Ce imam v Iliši psa, ki grize, bo
malo pomagano, ak<» peljeui ogri
zene ljudi k zdravniku. I*es bo
trrizel druge. Torej moraiu od
praviti psa.
Vzrok delavske bede je kapita
listični hist eni. Ako Ne star de
lavec, ki je pustil \ se svoje moči
v tovarnah, pa si ne obeta kapita
list več dosti dobička od njegove
ga dela, zgrudi na cesti in ga u
sinilj<'iii ljudje ihIpeljejo v bolniš
nieo, ni s tem rešeno delavstvo.
Ce I * i l> 11 bogat, l>i dal takemu re
vežu lahko par dolarjev Ali je
s tem resen delavski razred? Dru
iri delavci bodo ostareli in kapita
listi jih bodo, neporabne, izžetc
limone, metali na cesto. In kilo
me more prisiliti, da mu dani kaj
vbogajme? Ce sem dobre volje, se.
/< ni \ žep; če flpčcni, ga grdo po
gledam, pa ti rem svojo pot. Dan
dams, ko se vozijo premožni ljud
| je v avtomobilih, pa nimajo niti
prilike, da bi vifflli take žalostne
slučaje.
Z miloščino ni nič 7. blagimi
srci t i i ni>*. \' Ameriki jo \. liko
"zlatih duš,'' usmiljenih družb,
t imbrotlelniii i uvodov. Koliko s>
pozna vsa ta dobrodelnosl \ sA|a
li.ji brezposelnosti'.' Niso I; velika
mest a kljub temu prenapo 1 uj--na
/. ljudmi, ki hi najslabši Belo srna
len I i za boljšo polno kakor \ sn
d ob Bdel nos t
In kafltalistični sistuni jim m
/.na preskrbeti dela, čeprav m Bra
.ju Drugod pelavri garati tako, da
/iv tlaka njilio\o zdravje, čeprav
bi bilo /a vse miljone dosti dola
ako lii se zaposlenim ib-Hvcem
dovolilo malo več počitka! ffleprav
imamo na miljone aktov neobde
lanih zemljišč, čeprav bi bilo tre
lui vsakovrstnega zboljšanja na
/leb /nieali. da !>i bila vožnja var
nejša. čeprav I• i bili koristni no
vi kanali, čeprav bi bilo treba re
gulirati reke, čeprav lu bilo / c
HO besedo dela iti .i<-la /.a vso
Kapitalistični sistem ne /na, no
more spraviti reda v to anarhijo.
Torej je treba na mesto kapita
lizma tiruti sistem, ki bo znal in
mogel urediti vse te zadev«-. Zem
Ija bi lahko redila še veliko več
ljudi, nego iih živi. Torej je ure
ditev i in >«oča.
Socializem pove, kakšen je nje
gov sistem, pokaznje, da lii se s
tem sistemom lahko uvedla pra
vičnost in kaže tudi pot do cilja.
Ali delo osvoboditve morejo iz
vršiti le tisti, ki sn zasužnjeni.
Noben pitsameznik nima te moči;
vladajoči kapitalistični razred se
pa ne h« lotil tega dela, ker je
v sedanjih razmerah popolnoma
zadovoljen.
Poštenost socializma je v tem,
da no zida zlatih gradov v obla
kih in <la ne obljubuje ljudstvu
ničesar, ampak m 11 i>ove resnico:
O hočeš hiti rešeno, se moraš
sauto rešiti. Xohen izveličar no
pride i/, nebes, da umre zato in
vzame bedo od t ••ho. Xohen voli
kan ni rojen, ki hi mogel s svojo
pestjo zat ret i kapitalizem in sneti
hf«'int* s tvojih rain Samo mo
raš raztrgati v< rivr«*. s katerimi si
uklonjeno. Zato pa moraš hiti
močno, kajti tudi tvoj sovražnik
j'- morali. Tvoja moč jo v zdru
žitvi, v organizaciji, \ znanjn.
' >rganiziraj so. uči so' Z naukom
boš spoznalo svojo sovražnike,
svojo razinoro, svojo življenj«1 in
svojo moč. Spoznalo hoš, da jo
v tvojih rokah delo. največja sila
sveta, hroz katere hi zmrznilo vse
življenje na zemlji. Kadar hoš
to spoznalo, hoš vedelo, da si v
združitvi nepremagljivo Kajti
kadar imaš to moč, da lahko u
staviš vsa kolesa, se mora izpolni
ti tvoja volja. Dolarji ne dela
jo. če ne delajo delavsko roko. Vsi
<•• • k i 11 i sveta no zmenijo in ne spe
čejo onega hlehea, no z g rad o ne
ene bajto, ne proorjejo no ene
njive, ne spišejo in ne natisnejo
ne eno knjižice, ne sešijojo no eno
srajee, ne spravijo uiti funta pre
moga na dan.
Delo je močnejše od dolarja.
Delo jo delavska bist. Organizi
rano delo je največja sila na sve
tu. Z organizacijo, z združitvijo
se morajo delavci rešiti.
Ce vidito človeka na ulici, ki ta
va od one strani na drugo, veste,
da je pijan. Kaj sodite o človeku,
ki tava od ene stranke do druge?
< V se delavec ne briga za delav
sko vprašanje, kako mu boste ver
jeli, da se resno briga za kakšno
drugo?
Odbor "Slovenske Lige" nam
je poslal sledeči i/.javi:
Sloveuccm in Slovenkam!
"Slovenska Liga."
1.) Kaznicre, v katerih se na
haja sedaj slovenski narod v sta
ri in novi domovini, prisilile so
nas, ainerikanske Slovence, da se
združimo v "Slovensko Lino."
2.) Namen "Slovenske Lige"
je samoobrambno delo v dosego
kulturne, politične in gospodar
ske samoosvojitve naroda.
.'I.) V doseg«) teba vabi "Slo
venska Liga" v svojo organizaci
jo vse Slovenec in Slovenke brez
obzira njihov stan, versko in po
litično prepričanje.
i i Vstanovljajo naj se zato
povsodi za Združenih državah A
merike in Kanade, kjerkoli žive
Slovenci, podružnicc "Slovenske
1 .ige."
5.) Članarina za "Slovensko
I,igo" je uajmanje letnih 50e.
t>. "Slovenska l.iga" vsredoto
lea se v izvrševalnem o<lboru, ki
ga volijo podružnice po svojih po
oblaščencih.
7.1 I/vi šivalni odbor sestoja
iz: predsednika, treh tajnikov,
blagajnika in dveh odbornikov.
s.) Zastopstvo v odboru se da
je tudi \sem. "Slovenski Ligi"
naklonji tlim časopisom.
!•.) ('.lavni blagajnik polaga
varščino v roke predsednika.
10. t Hbčiti zbor vrši se po po
trebah in okoliščinah, najmanj pa
vsako drugo leto \ mesecu marcu.
Kraj določa odbor.
11.) Pravico do sklicanja obč
nega zbora ima i/.vrševalni odbor.
12 Izvrševalni odbor določa
■ lelokiog posameznim odborni
i kom.
jChieairo. 111., din 11. marca 1015.
Delegat je: Gri>. Brozich, J. .la
_•< r, Krant .lustin. Kdward Ka
lish, lie v. Mat Ki be. M. Kovač,
Ivan Novak, Uudolf rerrtan. t'.
1'iedovich, I*'rank Sakser, Rev
Frank šaloven, Rudolf Trošt, .lo
>ip Varšek.
RESOLUCIJA.
l>clegatje 27 podružnic, zbra
, ni pri vstanovljanju "Slovenske
! Litre" \ rhieajru, lil., dne 9. in 10.
j marca 1915 \ "Little Hohomia
llall" deloma zastopajoči slovcn
! xko-am. riške državljane in nedr
! /avljane, sprejeli smo nastopno
l{KSuLll'I.Jt»:
1 Protestiramo proti nemške
mu nasilju in njego\ i povzročitvi
»vetovne vojne.
2 Protestiramo iiajodločnijše
proii krutemu zatiranju narodnih
nedolžnih rtev po avstro-ogrski
vlači i.
t Protestiramo proti nosram
nemil barantanju /. našimi slovan
skimi pok raj i 11» m i. in- <la bi si- pri
tem vprašalo narodno voljo.
t Protestiratno. da hi bilo ko
ilaj naše slovensko Primorjo, ali
sploh kak dol naši ma ozemlja last
| Italiji*, ali kakega drugega tuje
| ira naroda.
Dnsiravno nismo nikaki prero
ki. vendar p.i /a trotovo pričaku
jemo. da >e i/.vr.ši po to j vojni ve
lik politični preobrat, pri kate
rem se bodo vpoštovalo pravične
težnje vseh pi'i/adetili narodov
• aw :
1 I >a se združi vse Slovenec.
Živečo v različnih politično ločo
nili pokrajinah v 0110 samouprav
no coloto.
2.) Da naj velja zanjo načelo
svobode, enakopravnosti in brat
stva Na podlagi tega:
Spoznavamo, da je svoboda
predpogoj razvoja vsakega kul
turnega naroda;
spoznavamo, da je politična,
verska in socialna enakopravnost
podlaga trajnega zadovoljstva
narodov;
spoznavamo, da je bratstvo pogoj
v dosego prav«* svobodo in enako
pravnost i:
spoznavamo cut bratstva, ki
liani veleva, da se mi kot majhen
narod /vežemo na imenovani pod
lasri s svojimi krvnimi sosedi v
Jugoslovansko Federacijo.
Chicago, III., dne 10. marca 1015.
Po čem naj sodimo "Ligo," če
ne po tem, kar dajo sama od so
bo?
Zdaj imamo torej njeno usta
novno izjavo in resolucijo pred
seboj. Prvi vtisk teh dokumen
tov, ki so po natančnejšem čita
iiju le še ojača, jo popolna lneglo
nost. Dobra \olja gor. dobra vo
lja dol — iz teh sestavkov ni mo
goče destilirati nič rosnega; od
Lige .ki /aeelija svoje "veliko
delo" s takimi akti, ni pričuko
vnti nobenega uspeha.
Kaj s<- to pravi: ''Razmere, \
katerih se nahaja sedaj slovenski
narod v stari in novi domovini,
prisilile so nas, amorikansKe Hk
vence, da s«- združimo v Sloven
sko ]<i|{ol'
Kaj si' to pravi?
K. eiino, tla se smatrajo razme
re Slovencev v Avstriji lahko za
/naiie. Recimo za trenotek, de
Nt- govori o teh razmerah latiKO
izključno z narodnega .stališča,
• lasi m- bo mogel nihče trditi, da
je SuSteršič, Lamp.-, Jeglič, liri
l»ar sedaj v enakih razmerah ka
kor katerisihodi delavee ali kaj
/ar. T oda r.ciiuo: Slovencem v
Avstriji uedostuje narodne enako
pravnosti; .širi sv gernuinizacija;
za najvišjo uradnike. sodnike i. t.
'I. jim nastavlja avstrijska vlada
Neme«' lia/delj.iii s,. \ različne
pokra jim-, Jako <la ne morejo —
i/\• ii l\ianjskf nikjer odloča
ti o svojih zadevah.
\ kakšni /\.-/i so s ten! rii/iiie
iv slov. nskega iiuroda v Ameri-|
kiKako se more v eni sapi go
voriti o i a/merah slovenskega na
roda v stari in novi domovini''
Kaj mislijo ustanovitelji "Lige,"
•'•o govori- o razmerah slovenskega
nartfla \ Ameriki .' Tu so vendar
razlike.
' • tia j v i rja niemo v odkrit.>
srčnost trospiHov. Iti morali tu že
prositi /a nekoliko vee jasnosti,
• la l»i Vsaj vedui, če imajo v mi
slih gosjHdarsS razmeri- ali ka
jterega zlodja. Zakaj razmere bo
irai.'/a Slovenca so tudi v Ameri
ki preeej drugačne kakor razme
re_Slovenea siromaka.
Slovi nska Bga pravi, «la je
njen namen samoobrambno »lilo
v i losi 'go kulture, politični- in go
spodarski- osamosvojitve naroda
"Samoobrambno delo" je fra
za. za katero ne daitfp počem-jja
groša. Ta beseda ne pove niti
toliko kolikor "mav." Ce l>i bili
gospodje kaj po v i ilali o sredstvih,
s katerimi mislijo doseči svoj vi
soki namen, 1 »i s.- o jj jih vsaj lah
ko govorilo.
Ali tu je seveda težko. Kajti
"kulturna osamosvojitev" je zo
pet I raza brez vsebine in brez
/misla Za tak namen Ki morali
sezidati okrog krajev, v katerih
žive Slovenci! kitajski zid visok
kakor (Jrintovec in strm, da ga
m- lii mogel noben hriliolazi-c pre
|»le/.iti. Za kulturo se morajo na
rodi spajati, ne pa "osamosvaja
ti /lasti pa velja to /a male na
'ode. Hodimo vemlar nekoliko
odkifflosi eni. pa priznajmo želez
no resnico, da si Slovenec brez
znanja tujih jezikov nikakor ne
more pi idobiti koli. kaj višje kul '
ture in na mnogih poljih se niti
strokovno ne mor. izobraziti s
samo slovenčino.
Vseh slovenskih zdravuikev jo|
okrog dvesto. Kje i>;t jo listi o-,
t rok. ki verjame, tla bo mogoče t
za tako številec vzdržavati slo
veiisko medicinsko literaturo?
Kdo mi j napiše toliko medicin
skih knjig, študij, člankov, da ne,
bodo naši zdravniki zaostajali za
' K !••> naj r.«l«ga knjig",
ki lii moralo hiti v slovenščini |
petdesetkrat, še<tdesetkrnt, sto
krat dražje kakor v drugih jezi
kili ' S tehniško literaturo ne hi
hilo nič boljše. Saj je še naša le
poslovna literatura kljub velikim:
talentom, ki jili imaim. uboga re
vien, da se mora človeku smiliti !
Ta kulturna osamosvojitev j>'
torej otročarija.
Kaj naj človek pravi o "gospo
darski osamosvojitvi?" Vse gre
na gospodarskem polju iz malega
v veliko in vedno večje. Ameri
ški t rust i razširjajo svoj delokrog
po stari Kvropi; stroka je odvis
na od stroke; producira e za sve
tovne trge; dela se z ogromnimi
kapitali: konkurenca dosega fan
taslične razmere ; tu nam pa do- i
klnmirajo o gospodarski osamo-'
svojitvi iiarodičn, ki št-eje poldni«? j
miljmi duš in ki bo svojo vojno'
izgube bridkeje občutil od vseh;
drugih!
Ostane politična osamosvojitev
<> toni bi se dalo debatirati, ee bi
jo bili gospodje nekoliko defini
rftli. Tako pa nima človek kaj
prijeti, in tudi tukaj ne ostane
nič druzega kakor beseda, ki naj
služi za valio. Ali kjer jo vse ta
ko nejasno, tam jo krntkomalo
nemogoče, da bi se združevali vsi
Slovenci, l»rcz oli/.ira na stan, ver
sko in politično prepričanje.
Imamo torej se resolucijo. Ta
začenja s protesti, ki ne bodo ni
kogar boleli. In sicer zaeenja s
protestom, ki izključuje iz Lige
v«aj vsakega zavednega sociali
sta.
M i poznamo gospodarsko, pol i -
tično, monarhičiio, militaristično,
cerkveno nasilje. Ampak besede
"nemško" nasilji- ni v našem slo
varju in ne trpimo, da bi se me
tala žalitev v obraz vsemu naro
du. ki šteje med sabo obilo pošte
njakov in naših sotrpinov, pre
našajočih enako nasilje kakor mi
l.iyi s takimi resolucijami tudi
ne more pristopiti odkritosrčen
socialist, ker se 11 • - bo hotel lila
utirati s tako naivno izjavo, da je
nemško nasilje povzročilo vojno.
I »asi nočejo ligaši biti prero
ki. vendar prerokujejo, da se bo
do pri političnem preobratu po
tej vojni vpoštevale pravične tež
nje vs.-h prizadetih narodov. Vsaj
za trotovo pričakujejo to.
Um! Ali tudi, če zmaj:a Vi
Ijem .' Ali pa, če si' h. pr. Vilček
in Miklavžel; pobotata.' Mi tudi
nočemo bili preroki: ampak <la
Berlin in Petrograd zelo koketi
rata, mora slepec opaziti.
.\iii|nik naj !>i že bilo, če bi se
gospodje zadovoljili s tem, da pro.
klatilirajo zahtevo po samouprav
ni celoti. Sicer l«i bilo tudi tukaj
še mnogo, mnogo dctaljnih vpra
šaji, na katera ne dajo muzejske
fraze o "svobodi, enakopravnosti
in bratsvu" imlieiiega odgovora.
Ali človek bi molčal, če ne bi pri
hajali nazadnje z nekakšnimi
"spoznavanji'', ki zapode resne
ga človeka čez hribe tri in doline
ti: Zlasti tiste sentimentalnosti
o bratstvu morajo človeku po
kvariti MS tek.
Kaj vraga nam govoričijo o
bratstvu, ki je v kapitalistični
družbi tako nemogoče kakor živa
riba na suhem? Nemara bi nam
radi uatvcz.ili, da bo njihova dr
žava socialistična!
Mi smo za združenje Slovencev
in Jugoslovanov. Ampak za norca
se ne damo imeti. <"e doživimo .Ju
goslavijo, se bodo v njej delavci
za vsak košček pravice bojevali
in noben jugoslovanski kapitalist
ne b<< bolj socialen <»1 nemškega,
madjarskega ali ruskega kapita
lista.
Imnnio pa še eno vprašanje. Za
odgovor lie l>fnii" ravno .sitni Na
posled nam jo vsoono, če ira dobi- j
mo ali no. Najdemo ga lahko tudi
sami.
\" kakšnem i a /ni*1 r ju jo Sloven
ska Liga / i< solucijo i/, hotela La
Salle, ki smo jo zadnjič objavili?
Kolikor nam jo znano, so ligaši
glasovali za tisto resolucijo. V
skupili odbor pride tudi enajst
Slovencev, menda ligašov. In go
spod Trošt so jo v hotelu La Sallo
kušrval se profesorjem Radosav
Ijoviooni, kar je dalo vsej kome
diji pravi teatralni značaj.
Kako pa se vjema resolucija Li
ve / Lasallsko resolucijo .' Kaj ve
lja in kaj ne volja ?
Tu prihajamo v oireulus vici- j
osus, v vrtinec, iz katerega ni iz
hoda. Tako je to sl< pomisviije ua j
vseh koncili in krajih, in zakljn- j
čok vseh zaključkov je ta, da jo i
zavodnomu socialistu vso to liga- j
štvo popolnoma nepotrebno. Kar]
bi mogla "Lipa" dobrota storiti,)
če l>i imela trdna tla pod nogami j
in so ne bi lovila po zraku, stori
Jugoslovanska Socialistična Zve
za lahko sama; taka, kakršna je, j
pa no bo storila prav nič koristno-j
ga, in socialisti pač niso zato naj
svetu, da bi delali gospodom pa-1
radarjom štafažo.
TREBA JE OROŽJA!
V Washingtonn nimajo veliko
skrbi. Vsak dan je več sitnosti in
na vseh straneh so porajajo. An
glija in Francija sta prepovedali
vsak uvoz živil v Nemčijo. Viljem
hočo s svojimi podmorskimi čolni
izstradati Anglijo; John Buli od
govarja. kakor zna, pa hoče na
svoj način i/siliti lakoto na Nem
škem. Moderna vojna so vodi s
smodnikom, dinamitom, ekrasi
toui, s strupenimi plini, s poplavo,
z ognjem, na suhem, v zraku, na
morju, pod morjem. Staro sred
stvo lakoto jo tudi modernizirano.
Ampak mi smo nevtralni. Kaj
so to nas tiče? 1'sta vit i 110 more
mo vojno; naj so torej koljejo in
pobijajo, kakor vedo in znajo. Za
j varuhe takozvancga mednarodne
ga prava tudi nismo poklicani,
j l'rei>rcčiti nismo motri i, da se je
porušila n vtralnost Belgije; Av
[ strijc tudi nismo mogli prisiliti,
da In bila .šla s svojo I0/.I10 protij
Srbiji pred liaško razsodišče.
Kaj naj se torej še brigamo za to
klavrno mednarodno pravo?
Kjlia, pri'atriji, saj se ne bi bri
gali, če ne bi imeli v Ameriki svo
jega kapitalizma, ki ji- zatulil ka
kor zaboden vol, ko je slišal, da
je njegov biznis z Nemčijo v ne
varnosti. Amerika sieer pretežno
sinipatizira z zavezniki, ali prve
in najsvetejše simpatije njenega
kapitalizma so posvečene profilu,
pa naj prihaja i/. Britanije, iz (Jer
I mani je, ali pa i/. Satanovega kra
I jest v a
In zdaj mora Bryan pisati noto
za noto in jih pošiljati v London,
v Merlin, v Pariz, na vse strani
sveta.
Izhod iz te zagate ne bi bil rav
no težak. V Ameriki je dosti ljudi,
ki se ne morejo suhega kruha do
sitega najesti. Kaj lu bilo. če Iti
mister Wilson ukazal: Nič živi! i/,
Amerike.' Stavimo, da bi se vse
lahko porabilo doma, le tistim, ki
nimajo kruha, bi bilo treba dati
i prilik«-, da pridejo do njega, pa ne
bi spi, sni! nit i en hlebce.
Ampak ameriško žito ni raslo za
ameriške delnvc< 11 Nemčije pri
haja večji profit. Torej zahteva
jo kaiiital vi j s\ obodno umrje, da
i morejo prodajati hrano v Nemči
jo, puški pa na Angleško. Wilson
in Bryan si morata pa bol it T gla
ve, kaj je blokada in kaj ni, ter
študirati zgodovino prešnjih vojn.
da izna jti« ta, kako je ta ali ona
država ravnala \ podobnem sluča
ju.
S ti*m i>u niso izčrpane washinff
tonske skrili. Z Mehiko s« tudi še
I nerodnost i. In | m > t < ■ 111 si- nekaj ku
lia v vzhodni Aziji, .laponsko jo
inapi>\i <lalo vojno Nemčiji "kot
7. v os t zaveznik Anglije," vzelo jo
jViljonui Cinjrtav, zdaj pa hoče iz
j prcšati i/ nevtralno Kitajsko ta
lk'' pri. il< irij.-, da hi l>il predsed
nik v Pekingu sluga tokijskega
| mikada.
j Niti zaveznikom Japonsko ni
všeč ta proniotona igra. pa žo pro
testirajo in nikakor ni izključeno,
da se zavezniki še rosno skregajo,
preden bo vojna kotirana.
.laponsko-kitajsko homatije pIJ
delajo tudi stricu Sanm pro«lavi
oo in "japonska nevarnost" je žo
zopet na dnevnem rodu.
Vsa sroea jo še. da imamo v A
moriki ljudi, ki stoje neomajno
na straži. Zdaj so ji- postavil v
prednjo vrsti' senator Hamilton
Lewis, ki jo v .Jefferson Citv pre
daval državnim poslancem o polo
žaju.
«'ast, komur east! Mister Lewis
l>i ImI sposoben za škofa. Noben
katoliški pop no zna pekla nasli
kati s temnejšimi barvami kakor
senator i/ lllinoisa položaj Zodin
jenih držav. Vsa Evropa jo proti
nam. Japonsko čaka, da nam n<>
uzma Filipine in liavajsko otoke,
srednja Amerika nas sovraži, ker
smo se šiloma polastili panamske
ga oz.mjja. Osamljeni smo na
svetu!
In senator Lewis prihaja do žo
nialnega zaključka, da potrebuje
mo na Atlantiku mornarico, ki so
lahko j>> z hrvid-ivjem vs
rope, na Pacifiku pa floto, ki lah
ko pošlje vse japonske in kitajsko
ladje na dno moria.
To so krasni izgledi. Ameriškim
kapitalistom so pa očividno vsi ti
naprti /<lo všeč, in eo bodo še ne
kaj <"asa vladal«1 sedanjo kapita
listično stranko, jo gotovo, da do
bimo sčasoma pod pritiskom to
airitaoii' v Zodinjonih državah
tak militarism in marinizom, da
lio ljudstvo orno od plačevanja.
Kdaj bodo delave; spoznufi, tla
»o niorojo samo kot organizirana
sila, kot samostojna politična
stranka uspešno nproti tem aten
tatom na plodovo njihovega dola?
Kapitalistično tiranstvo jo naj
hujšo, kajti iz njega izvira vsaka
druga tiranija.
Kdor si sam plete bič, s katerim
bo topen, ne sme pričakovati spo
štovanja.
\oben socialist no more pripa-, J
dati dvema strankama To ne stoji
le v pravilih, ampak jo tudi po
polnoma naravno. Kajti to hi so
reklo z ono roko šivati, z drugo
pa parati, po dnevi zidati, po noči
pa podirati.

Proletarec. [volume], March 23, 1915, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 23, 1915, Page 4, Image 4 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 23, 1915, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??