Proletarec. [volume], March 23, 1915, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
JUGOSLOVANSTVO IN SOCIALIZEM.
Nekoliko nesramnih misli narodnega izdajalca o svobodi in licemerstvu, o
zlatih gradovih in pesku za oči, o svobodoljubnih državah in dobičkarskih špeku
lacijah, o narodnih heretikih in narodnih izveličar jih. Sploh nekoliko pelina v sladko
pijačo. In tudi nekoliko materijala za novo zavijanje, obrekovanje in oslovsko riganje.
Mednarodni boj proletariata. |
Socializem je mednaroden. Drn!
gačcn no moro biti, kajti socialno
vprašanje je mednarodno. Kapita
listični sistem 11 i omejen na eno]
deželo in tudi ne pozna deželnih
ali narodnih mej; njegova oblasti
se razširja po vsej zemlji, kjer
koli je mogoče kakršnokoli izko
riščanje. t'e pa spoznavamo v ka
pitalizmu glavni vir in vzrok trp
ljenja sedanjega človeštva, tedaj
si- moramo za boj proti temu med
narodnemu kolnsii mednarodno I
organizirati. To je tako naravno.)
da mora to enostavno resnico ra
zumeti vsaka zdrava glava.
Zastopniki kapitalizma l>i radi
preprečili to organizacijo. Tudi]
to razumljivo. Kdo ne Id po
skušal nasprotniku onemogočiti |
sestavo njegove armadeKar na
ravnost se pa lir more reči delav
cem: " NV združujte m-, da ne po
stanch''močnejši od nas!" Kajti!
to hi ravno odprto oči tistim, kij
Še Bliže.
Torej hodijo agenti po ovinkih.
Eni nov ore o edinst v a cerkve,
drujri «' edinstvu naroda, vsi pal
hočejo ovirati edinstvu delavske j
ga razreda. Kdor pa ima odprte
m"i in se ne da premotiti, je izda-j
jalee vseh mogočih svetosti in ide
alov.
Čemu smo se učili?
Tako je sedaj z nami. Preroki
vstajajo in zahtevajo od sloven
skih delavcev, naj pozabijo na
vse. česar so jih naučile bridki
izkušnje življenja; pokopljejo naj I
mednarodno solidarnost delav
stva, poteptajo naj načelo sploš
ne, mednarodne delavske organi
zacije in naj zapišejo zopet na
rodno sovraštvo na svojo zasta
vo.
Ker varujemo delavce, da se ne
dajo zapeljati, smo "sovražniki
slovenskega naroda" in "nočemo
njegove osvoboditve." Posamez
nike med nami izključujejo razni
"narodni velikani" snloh iz naro
da. Kljub temu nam je usoda
naroda bolj pri srcu kakor vsem
tistim deklamatorjem, ki sr sedaj]
množe kakor gobe po dežju.
Razlika med nami in njimi je
pa v glavnem dvojna; prvič ie
naš pojm o narodu in narodni
svobodi drugačen od njihovega
drugič se ne ženemo za iluzijami
in se ne vdajamo pijanemu navdu
šenju, ampak hočemo ostati trez
ni in računati s stvarnimi posto
jankami.
211 kaj je vojna?
Vpričo sklatijo vojno jo naša
proklcta dolžnost, <la varujemo
delavstvo samoprevaro. V Evropi
so no bojujejo svobodni narodi
zoper svojo zatiralce, amparc na
vseh straneh se bijejo nesvobodni
narodi v .>lužl>i s-vojih tiranov in
izkoriščevalcev. Kako naj so iz
tako vojne porodi svoboda?
Pravijo nam, da bodo zavezni
ki osvobodili .1 u trosi ova ne. Posta
vim", da zniniraio zavezniki. Ve
deti lie more t epa danes .še nihče.
Ali recimo, da ko z pod i tako.
V tem slučaju so ho morda z
njihovimi računi vjomalo, da raz
bijejo Avstrijo, ampak ne zato,
da bodo Slovenci, Hrvati in Srbi
svobodni, temveč v prvi vrsti, da
spravijo s sveta velesilo, ki jim
j<- na poti, v drupi vrsti, da si pri
dobe vpliv na novo državo ali na
nove države, ki nastane jo po voj
ni.
Balkan in mednarodni kapita
lizem.
Mod vzroki sedanjo vojno jo
Balkan. Kapitalizem Avstrije in
Rusije sta tam najbolj tekmova
la: ampak zadej so bile vse ostalo
velesile. Nemčija išče čez Bal
kan zvezo v Malo Azijo, kjer ji j
delajo železnico pot. Francija jo j
vojna liferantka za Srbijo in (»rš i
ko. Anglija je bila stara protek- j
toriea Turčije in je sploh no manj-1
ka nikjer, kadar gre za kupčijo !
Italija ima na Balkanu interese,!
ker hoče biti absolutna gospoda-!
l ica •Jadranskega morja in ker je
s svojo nivo afriško ekspedicijo;
stopila mod imperialistične drža
ve, pa ji je seveda Balkan bližji
od Afrike.
Balkanske zadeve so zadeve ov- i
ropskoga kapitalizma. Nobena]
velesila nima v jugoslovanskih!
krajih nesebičnih namenov. Kai
se ii. pi\ Italije tiče, l»i najrajša
dobila \se Jaiidranske obrežje, ne j
le. Trst in Istro, ampak tudi hr
vaško Pritnorje in Dalmaeijo, vso
to 'beneeansko dedščino' v svojo
oblast ; in da bi se izplačalo, je
naravno, da bi rada pograbila tu
di " Hinterland."
Kusija je smatrala že sedanje
balkanske države /a svoje vazale.
Na Hol^nrskem in v Srbiji so bili
njeni poslaniki nekakšni carjevi
podkralji, liatjuška v Petronra
dii je citiral sofijske, belgrajske
in eetinjske ministre in kraljičke
k sebi na raport kakor svoje ve
like vojvode in vojvodkinje.
t'e pomaga Kusija, da se usta
novi kakšna Jugoslavija, lio v tej
novi državi z vsemi silami skrbe
la /.a svoj vpliv. Slav iti se bo da
!<t seveda kot "osvoboditeljica'*
Jugoslovanov.
Knkšna more biti Jugoslavija?
Uecimo torej, da se ustanovi
Jugoslavija. Tisti dan pač ne bo
konec zirodovine, ampak pričelo
se bo novo poglavje. (Jorje naro
du, ki ga začenja s sainoprevaro,
namesto z odprtimi očmi! Nenado
ma bo v su/nosti, ki bo lahko še
hujša od prejšnje.
Naloga političarja si- ne izčrpa
va z agitacijo. To je včasi še naj
lažja stran njegovega dela, ker
zahteva le napor. Najpoglavit
nejši je zanj po vrb ti v bodočnost,
čim Širše obzorje p<> sedanjosti in
odtehtanje vseh možnosti in vseh
dejstev.
Kadar pa zahtevamo tako res
nost od tistih ljudi, ki hočejo vo
diti narod, smo zopet vsako
vrstni izdajalci. Predvsem pa
smo sovražniki osvoboditve in
združitve Jugoslovanov.
Take smešne očitke si največ
dovoljujejo politični analfabeti,
ki nimajo o delu socialistov no
benega pojma.
Z 'osvoboditvijo Jugoslovanov'
s.- pač ne damo slepiti. Na vsem
svetu ne poznamo nobenega svo
bodnega naroda in nobene svo
bodne države. In nič ne kaže,
<la bo pričela zgodovina ravno
pri Jugoslovanih. Ako se ustano
vi Jugoslaviji,, bo prav tako ka
kor je llenvegh pel v pesmi
" Aelitzehnhiuidert vierzig und
acht," ko je apostrofiral novo
m insko cesarstvo:
Aehtzehnhundert sicbzig and
dre i —
Reich der Reichen, da stehst
dii, juchhoi!
AIkt wir A mien, verknuft und
VI'ITJltfll,
denken der Proletaricrtaten!
Jugoslavija s« lahko porodi;
ampak svobodna »o bo kot drža
va. če so m- zgodi povrh 8« nekaj
druzega, velikega: in še manj bo
svobodno njeno ljudstvo. Kapita
listični imperializem drugih dr
žav in« izUv...! ;-'i njej svoj"
kremplje kakor doslej po Srbiji,
Kolgarski. Turčiji, Kitajski i. t
<1. Domači kapitalisti bodo gle
dali, da utrdijo svoje gospodarske
postojanke, seveda na račun de
lavskega ljudstva, ker ni drugače
mogoče v kapitalističnem svetu.
S svobodo torej ni nič.
Habsburžani in Avstrija.
"Ali narod se reši habsburške
ga jarma!"
Dobro. Za Ilabsburžane nima
mo nobenih simpatij. Seveda bi
nam bilo najljubše, če bi se mogli
s Habsburžani vred pognati Ho*
henzolleroei in Wittelsbachovcl
in Romanovei in Karagjorgjoviei
in Kobur/.ani in vsa ostala nepo
trebna svojat nekam, kjer ne mo
re nikomur Škodovati.
Ali sedanja vojna se ne vodi
proti monarhom, temveč za mo
narhe. Telo tam. kjer je ta šara
odpravljena, dviga monarhizem
zopet drzno svojo glavo; na Fran
coskem je postala klerikalno mo
narhistična propaganda ž«' celo
nesramna.
Avstrija se lahko razpade. Ce
se to zgodi, bomo zadovoljni.
Kajti Avstrija ni razumela svoje«
ira zgodovinskega poklica, ki je
bil krasen: uničila je vse nade in
ji« izgubila pravico do obstanka.
Avstrija je l>ila v takem položaju,
<la l»i Inlii lahko dala svetu zaleti,
kako morejo različni narodi ure
diti skupno življenje. Mala slika
velike bodočnosti I• i bila Avstrija
lahko postala; namesto da odbi
ja v se svojo delo. Iti liila lahko po
stala privlačna sila za sosede.
V resnici se je razvila v veliko
kaznilnico, iz katere sili vse ven,
kamorkoli.
Združitev Jugoslovanov.
A ko se Avstrija razpade, smo
tudi mi za Jugoslavijo, to se pra
vi za združitev jugoslovanskih
i narodov. In zopet ponavljamo:
Združitev ni osvoboditev!
Smo pa za združitev, ker ima
iiio za to stvarne razloge N'isino
kriv i. da je tudi tukaj razlika med
nami in nacionalist i V vodi nas
nobena .sentimentalnost, iz katere
se tako rade izležejo vsakovrstne
laži. Tako n. pr. ni (trav nič res
nice \ piMiiih o enotnem bratske
čuvstvu vsili Jugoslovanov. Sto
letja realnega /ivljoiija se ne da j >
meni nič tebi nič izbrisati. V Tr
stu m' Slo v i • uci in Italijani nepre
nehoma politično t«-po in včasi na
stane i/ tega tudi fizičen pretep;
pa se vendar ne da vtiijiti. da sNi
si tržaški Italijan in Slovenec po
šegah, po načinu življenja, po
[temperamentu, po migneuju za
gotovo umetnost m po stoterih re
čeh bližja kakor primorski Slove
lice in Suuiadinec ali .Macedoinc
Kapitalizem zahteva koncentra
cijo.
Kljub temu smo za združitev.
Živimo v času splošne koncen
tracije. Sila gospodarskih raz
mer, ki jo je razkril socializem, se
pokazuje tudi tukaj Trust i niso
edino znamenje koncentracije. (V
pogledamo na polje, ki je navi
dezno najbolj oddaljeno od okoiio
iitičncga, v znanost in umetnost,
opažamo enako tendenco po kon
centraciji. Koliko bi bilo vredno
delo te ali ono zvezdarne, če ne
bi bile vse vzajemno v zvezi? Ka
dar se pričakuje v neskončnem
prostoru kakšna drama, se upira
jo nešteti daljnogledi v določeno
nebeško točko in iz mnogoštevilnih
opazovanj izide zanesljivo spozna
vanje. IVi rod oslov ci, tehniki,
zdravniki izmenjujejo rezultate
svojih ved na mednarodnih kon
gresih. Akademije, umetniški in
stituti stoje v vzajemni zvozi.
Kapitalistična doba ugonahlja
vse, kar je premajhno za tekmo.
In jugoslovanska plemena, vsa
ko zase. so premajhna za razvoj
iu napredek. Kar ne more z ena
ko silo sodelovati v kulturnem
življenju, je ovira kulture. Prej
alisle.j je obsojeno na pogin ka
kor malo rokodelstvo in male bra
n jarije.
< V hi 1>ila jugoslovanska pleme
na na tako nizki Ktopniji kulture,
ila m«- Ki pomenil njih pogin nobe
ne izgubo za človeštvo in če hi se
mogli taki procesi izvršiti l»r<• r
pogubnih boji v, ne i>i bilo prav
ni«* limit ira. če l>i se germauizira
li. nofrančili. poitalijančili ali pa
porušili. -Večno n«iro<lno življe
nje nam itak ni dosojeno kakor
nobenemu narodu ne. Prišel bo
čas, ko ne bo na naši zemlji ne
Nemcev, ne Angležev ne Japon
cev, tako kakor ni več Itiinlja
nov, Asircev, Kartažanov.
Neko polaliko internacionaliza
cijo narodov že M-daj lahko opa
žamo. Ampak razna rodova nje ce
lih plemen !>i se moglo vršiti le z
brutalno silo, ki l>i nujno rodila
mogočen odpor. Kan t ust i, ki pri
povedujejo, da bi bilo najbolje,
če bi imeli vsi ljudje na svetu en
jezik, So se veliko prezgodaj 10
dili.
Koristi združitve.
Iz tega pa sledi, da si morajo
Jugoslovani ustvariti pogoje, ki
jim omogočijo tak kulturen raz
voj, da lahko obstanejo v gigan
tičui tekmi narodov, ki nc bo
manjša, ampak od dne do dne več
ja.
Zaradi napak preteklosti preta
kati solze je zelo nehvaležen po
sel. Le mirno mislimo izraziti
svoje mnenje, da bi bili pogoji
Jugoslovanov danes veliko ti god
nejši, če bi se bilo pred sto leti
namesto ilii-skih fantazij pričelo
> st varnejšim delom. Ni les, da
mi nas vedno le nasprotniki tepli.
Kulturnega zbliževanja Hied Ju
goslovani in- lii l»il mogel nihče
zahraniti, če so lie !>i liili Jugo
slovani sami glodali kakor pes in
mačka.
Kiltn hove. da se /boljša bodoč
nost, mora začeti »loma.
Združeni Jugocdovaui lii šteli
okrog 1."» uiiljonov ljudi. Kajti če
govori «i /družitvi Jugoslova
nov, lie vemo, zlikaj naj se iz.klju
rijo Bolgari in Črnogorci, kakor
so jili izključili \ hotelu I-a Salle.
Bolgari in Srhi so si pač veliko
bližji kakor Srhi in Slovenci.
Petnajst miljonov ljudi ji sku
pina. ki iina že lahko toliko .samo
stojnosti, kolikor ji- je vpričo vza
jeiiine itdvisiin.sti v človeški druž
bi uingot-e misliti. Vtakeiu obse
gu se lahko razvije nekoliko in
dusti ije, scvi da kapitalistične. Tr
govina dohi lahko večji okvir. A
grikultura s-- lahko modernizira.
Ako si mori jo ta plemena raz
umno /ediniti. da indijo vsaj za
znanstvene potrebe skupen jezik,
pusta"!- jugoslovanstvo lahko tu
di kulturen faktor. Za tako mno
žino je inoiroči* pisati, tiskati in
zalagati knjiirc. izdajati časopise,
ustanavl inti visoke šole in drugo
kulturne znvode, o katerih ni v
tesnili mejah malih plemen niti
sanjati.
Združitev in kapitalizem.
V taki skupini bi se pospešil
kapitalistični razvoj. In toga si
želimo. Kajti kapitalizem gre
pred socializmom. Kakor priroda.
tako tudi ekonomija v svojem raz
voju lie dela skokov. In če se lito
ra kapitalizem po vseh gospodar
skih zakonih razviti do gotove vi
šine. ji- gotovo najbolje, da se to
zgodi čimprej, kajti temprej pri
de tudi osvoboditev.
Samostojna Poljska, neodvisna
Finska, avtonomna Indija. Jugo
slavija i. t. d. ne pomeni sociali
zma. Ali vsi- take narodno kon
centracijo pripravljajo socializmu
pot. Socialna nasprotja postane
jo jasnejša, zatomnjevanjo raz
rednih nasprotij izpuhi svoj vir.
Narodne avtonomije ne osvobo
di- delavstva. Ampak socialni boj
pospešijo. Torej bi bili kot soci
alisti neumni, če bi nasprotovali
/.edin jen ju Jugoslovanov. Na
sprotno! Želimo ga. in čimprej se
izvrši, tem ljubše nam je.
Razredni boj se nadaljuje.
Toda če priznavamo, da bi sto
pila zgodovina s tako ustanovitvi
jo /a korak naprej, ne smemo do
voliti. <la bi se to našemil delav
stvu prikazovalo kot izvcličanje
in <Ia bi se odvračalo od razredne
ga boja, ki je za proletariat naj
važnejši. In na noben način ne
bomo trpeli, da bi se med na.še de
lavstvo zopet sejalo narodno so
vraštvo, ki jr samo hinavsko, hu
dodelsko sredstvo kapitalizma.
Povedali bomo pa tudi še, kje
ji- za soeialiste prilika, da dejan
sko kaj store za boljšo in pamet
nejšo uravnavo evropskega zem
ljevida. Na vsak način je najza
nesljivejša pot v socialistični
stranki sami. Ce bo sploh mogo
če kaj storiti, gotovo ne pojde
brez njene pomoči.
USODA STAVKOKAZOV
Skeli je kapitalistom sveto bit
je Razžalitev take kreature je ve
čji zločin kakor razžalitev Koga.
Vse državne oblasti so dolžne skr
beti za varnost skebov Zanje mo
ra nastopati policija ; zanje se mo
bilizira tudi milica.
Delavci, ki ne znajo misliti
dalje kakor do nosu. ali pa delav
ci, ki so tako propadli, da nima
jo nobenega čuta več zu poštenje,
l>a vidijo, kako je skeb protežiran
in brižno oskrbovan, si nazadnje
res sugerirajo, da je nekaj fine
ga biti st ivkokaz. Nekateri se še
ponašajo s svojo podlostjo in za
ničujejo poštene delavce, ki v ča
su stavke hrabro trpe pomanjka
nje.
Ali skebova svetost traja le ta
ko dolgo, dokler ga kapitalist po
trebuje. Potem pa dobi t vid i on
>••••••••••••••<
Zimski kašelj —
kateri se ni hotel vdati nohenem naii
nu zdravljenja ali katerega ste vsled
kateregakoli vzroka zanemarjali — se ;
lahko hitro olajša in bolnik spravi zo- j
pet k zdravju, ako se uporabi
Severa's
Balsam
for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo
te&ilno vrednost je izkazal v mnogih
tacih slučajih. Sledeči je eden izmed
teh:
"Mo)a mil« lifcrkn )<• lui«-l i k»»-Hj /«m»I zimo. DhII i
uno j» S4»\««ruv I(h I z h m /; t l'lju«*a in k<> -m«» (Hint bi I i
U\o stfkU* nlrl. )«» k*Avl) |Mip«iln«tiiijt i/.^ i nil. Mi trnu
iiio Nrvrrov«' Cripruvk«' \flno i*ri r«.ki mi ti s»-\fr iv
Regulator. Severov £ivlj«'ti*ki . s«*w*r*>\ Vtv«. |
t«n ^vemv ni gn*nfw*. si vwivi1 .lelrno kh>al' I
)l«'o in severov« Gotlmnluko < »lj»« \ -i ti **» Utmrut I
pripravki." Jom>|)Iiiiip lUtujivnk.
21 K. Stu'itoii M., HihKoii. 1*3».
»••••••••
Zoper kašalj,
o»l«*»kl k»WJ. «p
i'i k.t. Iiripiiviwt In <lu\ico
pwkuiite Severov lluUum
tu IMjnta.
On« 25 in M centov.
Ako it« a« prehladih,
po»kiiMte Nevera'* ('»»ki
ami Cirip Tablet« (Sevens
v© T»bltt8 io|wr pretilad
in Impo],
Ona 25 c«nlov,
Spomladanski opahki,
| in riuko vrl« /«« koine bo*
■ kitii lahko hitro iti uspeš
no odpravi Stvoru'* Nkin
Ointment tSrvrrovo Mazi
lo toper koin«' bolezni.)
< >n* ivntnv.
Severov« Pripravka
itnajo naprodaj lekarnarji
% M'pOVMtfli. lljt«*
Severov*. Ako jih no mo
rete dohiti, narofijte jih ul
• W. F. SEVERA CO., "".SJ1/"" •
K ADAR potrebujete društvene po
trebščine kot zastave, kape, re
galije, uniforme, pečate in vse drugo
obrnite se na svojega rojaka
F*. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
$ Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano.
: Edini slovenski pogrebnik j
| MARTIN BARETINČIC
• 321 BUOAU STHKKT TKL. 1475 JOHNSTOWN. PA.
POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI!
Tuknj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar,
3 pristne pijače, nko kupit«* od tvrdko A. 1IORWAT. To pa radi tega, ker
- zdravilne. jaz ne plačujem dražili agentov ali '' managerje v'' in
opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Ameriki,
ki importira iz Kranjskega: brlnjcvec, troptnovec in sli
vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne,
ki nosijo na steklenici napis: " IMI*ORTKl>". Tudi izde
lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Gren
čec Hitters . te vrste pijače su najbolj zdravilne, kolikor
uit je liilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo.
Pišite po cenik.
A IIORWA T. 600 JT Chicago. St.. JOL1ET. ILL.
Ali hočete celo svoje življenje žrtovati
svojim delodajalcem in jim kupičiti bogastvo s svojimi /ulji, da vas
potem v slučaju bolezni in nesreče ter na stara leta prepuste svoji
usodi in vas pošljejo s trebuhom /.a kruhom ker jim vsled starosti ne
morete več koristiti.
LASTIM T K FAR.M<»! Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje
v zdravem prijaznem in ugodnem kraju.
Zemlja bode vaš najsvetejši prijatelj. Zemlja vam nosi naj
večje obresti. Zemlja bode redila va> in vašo družino. Zemlja vas
bode postavila na noge ter vam pripomogla <lo samostojnosti. Zemlja
Vam bode dala bogatstvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neod
visno življenje. Zemlja iu življenje na prosti naravi vas obrani pri
zdravju. Bodite samostojni ker imate priliko.
Vprašanje je: kam se obrniti, kje kupiti da bodete dobili dobro
/einljo na kateri vse to lahko doseže! e. Veliko je prodajalcev i ti vsak
hoče prodali pod raznovrstnimi vabljivimi pretvezami. Kadi tega
vam svetujemo. <la se /aupuo obrnete na rojaka A. Mantel-na ker on
vam bode <lal brezplačno in točno informacije, dober nasvet in resni
čen popis < »brnite se osebno ali pa pismeno ua rojaka
A. IVfantel
133 W. Washington St., Room 1007. CHICAGO, ILL.
I>ivo kakor p« s, in «'•<• ga vrag vza
me, je kapitalistu tudi vseeno.
To s.i morali i/kusiti tn« 1 i skebi,
ki so prišli i/. < 'ineinnati, da I »i zlo
mili štrajk ohikaških latvarjev.
V mestni urad za javno blaginjo !
so prišli v soboto Isaac Jackson,
A. C. Sparks Tom Allen, Robert
Van in Harry Lenhard, vsi iz
Cincinatti, tor so izjavili:
".Mi smo stavkokazi. I'ripe
ho nas v torek ponori iz ('incinum,i
• la l>i skrnšili stavko latvarjev. (><1
tega časa nimamo ne dola no <lo- (
narja, in dejansko so nas imeli)
kakor jetnike v hotelu Imperial !
Neki .1 \V. Shelby, ki zastopa A.
I> 1'eco.v, 17. \. La Snlle Str., nas
jo najel in podpisati srno morali'
pogodbo. On nam jo plačal vožnjo [
v Chicago. Prišli smo v 1'ecovevo
pisarno in ta nas j< odkazal neko
mu Cummingsu. Ta Cummingii
nas jo danes vrgel i/, hotela. Zdaj
smo lačni in nimamo denarja."
Mrs. Moder od urada za blagin-i
jo jo odposlala inšpektorja, da
preišče zadevo, in ta jo dognal, da
so 1 >i I i najeti za Empire Construc
tion Co. tor j i ni j' bilo obljubljeno
70 centov plat*«' za uro. Vožnjo v
Chicago ji"1 j"' imela plačati dru
žba ; pozneje pa naj 11 i m- jim
odtrgala oil plače. Cummings pa
pravi, <{a so slabi delavci iii tla m
mogel «l<-liiti mesta zanje.
Ali naj s«- ti gospodje skt lu snii
iijo komu? < udijo se, «la jih je
doletela tuka usoda. Kaj pa so mo
gli druzcga pričakovati od kapita
listov, ki iščejo med delavci izda
jalce? Sami se niso sramovali po
skusa, da bi pripravili svojim to
varišem bedo. Torej se tudi ne
smejo zgražati, da se nad njim u
resničuje stari pregovor: Kdor
drugim jamo koplje, sam vanjo
pade.
Kapitalizem nagradi izdajstvo,
izdajalca pa vendar zaničuje.
•
Od začetka krščanstva pa ve*
srednji vek so cerkveni možje t»
čili, da pride kmalu konce sve
ta in sodni dan. Neštetokrat je
bil napovedan splošni pogin.
Svet se Se vedno suče po svojih
zakonih, cerkev pa zahteva, naj
se ji vse verjame.