Proletarec. [volume], March 23, 1915, Page 7, Image 7

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
vain jo res toliko za osvoboditev
*' Slovenske, *' čemu ne začnete?,
Najlepša prilika vam je bila in
vam je dana zadnjih 7 mesecev.
Angleži, Francozi, Srbi, Rusi, vsi
potrebujejo prostovoljcev; koliko
^ vas je šlo tja? Koliko vas pojile
sedaj tja, ko je Liga ustanovlje
na T Kaj vi, g. Maeck v Moon Kun
Pa. in Falctič (ne vem kje;. Mi
slite, da bodo drugi /.a ras hodili
po kostanj v ogenj! Vi boste pa
sedeli za zeleno mizo ter zajemali
iz polne sklede? Mislim, da vas
je malo junakov, ki hočete daro-;
vati svoje življenje za domovino;
tako sirokousti.
ta ko širokousti.
Nadalje piše neki Falctič v (i.
N\, da je sodrug Kristan prišel v
Ameriko, da bi živel od žuljev slo
venskih delavcev. Falctič kot tu
di C5. N. mora vedeti, da je sodrug
Kristan stopil tukaj med delav
ce, da sodeluje v razrednem boju
kakor se j<' bojeval že v domovini.!
Kakšen boj so pa začeli F. Sakser
in duhovni, ki so tudi sem prišli,
da lu živeli od žuljev slovenskih
delavcev ? Hoj hussincsa, da bi kar
največ i/.prešali iz slovenskega de
lavca.
Mislim, da boj z 'Ligovci' ne bo
težak ker poveljnik " Proletarea"
dobro razume sukati jezik kot pe
ro, za njim pa stoji še polno nabi
tih topov, in kanonirji imajo mož
gane, ne pa slauic v glavi.
F. Barbie.
Universal, Pa.
Cenjeno uredništvo! Iz nase na
selbine še nisem čital nobenega
slovenskega dopisa, zato Vas pro
sim, <la mi ilovolite iv.alo prostora.
Z delom gre bolj slabo. Tukaj si>
tovarne za izdelovanje cementa,
kjer je večina delavcev zaposlena
po dva do tri dni na teden. Ali
tam ne tlela noben Slovenec. Ti so
večinoma v premogorovu, kjer se
dela samo po dva dni na teden,
drugi se pa pečamo z obrtjo in tr
govino.
Čital sem veliko o Slovenski li
gi, češ «la je to edina pot za ohra
nitev slovenskega jezika. To pa
nikakor ne more biti res. Doslej
ni bilo nobene Lige, ne tukaj, ne
v Avstriji, pa so se Slovenci bori
li za svoj jezik in so si priborili
nekoliko več pravic, nego so jih i
meli v preteklih stoletjih. In če
ne bo sedaj Nemčija ali Italija
vzela Avstriji kos slovenskih de
žel, gotovo ostane slovenski jezik.
Če pa pride kaj slovenskih krajev
pod Italijo, bo gotovo v par deset
letjih vse italijansko in nobena
Liga ne bo tega zabranila. Jaz ne
vem, kaj bo po vojni in katera
država bo dosegla svoj cilj, mi
slim pa, da tudi Liga tega ne ve.
Sicer ji pa nič ne nasprotujem.
Kdor jo hoče podpirat i, naj jo
podpira ; jaz dobro vem, da je ne
bom.
Pozdrav vsem naročnikom in
čitateljem Proletarea!
Naročnik.
Pittsburgh, Pa.
Zadnji čas beremo po raznih
slovenskih listin o narodni zaved
nosti. Kaj pa z delavsko zaved
nostjo? Tudi v tem oziru Pitts
burgh ne spi. Kljub slabim razme
ram se tu delavstvo pridno zani
ma za razredno politično gibanje
— za socializem —.
Mar:<il:do sprevidi v dobi. krize,
da je le obstoječi gnili vladajoči
sistem povzročevalec razmer, v
katerih živimo in da se morejo
te razmere odpraviti le z odstra
nitvijo kapitalističnega sistema in
nadomestititvijo s pravičnejšim.
Pred zadnjimi volitvami so pri
staši republikanske stranke kri
čali "nazaj v prosperiteto!"
Pittsburghu ni potreba nazaj pod
republikance, ker je v rokah re
publikanske klike že lepo vrsto
let. Tukajšnji mestni odbor ob
stoji iz 8 veletrgovcev, podjetni
kov in advokatov; seveda taki go
spodje se bolje razumejo v mest
nih poslih kot pa delavec. Da to
v resnici znajo, nam dokazuje
mestni deficit od leta 1014., ki
znaša okroglo poldrug miljon do
larjev.
Mesto je gotovo zapravilo denar
za brezposelne, katerih šteje o
krog 50 tisoč? Kaj še! Pri teh go
spodih se mestni denar za vso kaj,
druzega porabi, kakor na primer
za zboljšanje doma mack in psov,
za milico in enake stvari.
Mestni deficit bo treba porav
nati, razume se s povišanjem dav
kov. Posledice že čutimo. Pri tej
priliki se tudi za brezposelne ma
lo poskrbi. Zgo<lilo se je s tem,
«]a so vrgli 200 mestnih uslužben
cev na cesto, kar ima pripomoči
k poravnavi lahkomiselnega de
ficita.
Tukajšnji slovenski sne. klub
zboruje zilaj v K. S. I). kjer hoče
v bodoče razpravijati o življen
skih oduošajih in ukrepati o zbolj
šanju razmer v prilog delavstva.
Tajniška zveza* socialist ičnih
klubov v Peunsylvaniji l»o imela
svojo trimesečno sejo zadnjo ne
deljo v marcu. Ker se imajo na
prihodnji seji rešiti velevažni u
kropi za Penn-o. je želeti, da se
slovenski klubi številneje odzove
jo; dolžnost vseh slovenskih klu
bov je, da se priklopijo taj. zvezi
in pošljejo svoje tajnike na seje.
Sodruiri, čas je zrel. Delavec je
z vedno večjo silo pritiskati k
tlom.-V takih okoliščinah mora
spregledati. l)a s<- mu krivica go
di, vidi sam, naloga zavednih de
lavcev pa je, pokazati sotrpinu,
kako se more rešiti izkorišeevan
ja.
Pozdrav vsem razredno zaved
nim delavcem!
Poročevalec.
Newark, O.
Očetu Ahasverju v t 'levelandu'
Vem, da so Slovenci v Clevelan
ilu toliko pametni, da niso izvoli
li za delegata " Ahasvcrja." Am
pak tega nisem jaz kriv; kdor ne
zna druzi'ira kakor zabavljati iz
za plota, ni zmožen za stolcc, ker
je trelia v javnosti stvarno odgo
varjat i. In to elevelamlski Sloven
ci vedo, in vedeti bi mogel tudi
Aliasver, prej ko si je upal zabav
ljati sodrugu Kristanu.
Aliasver je najprv pismeno pro
sil sodrugu Kristnnt. naj mu po
jasni zadev«' un Kranjskem. Po
tem (si je mislil), bom šel pa za
delegata v Chicago.
Seveda, jaz in še marsikateri
ve. da Kristan ni tako neumen, da
bi odgovarjal znorelemu šovini
stu.
Aliasver, rjoveti proti Avstriji.
Kaj misliš, da smo pozabili, kaj si
pisal v odprtem pismu *'• *'arcu.'
Ali nisi odločno povedal, da imaš
na Kranjskem dve hiši, v kojih
stanujejo avstrijski žandarjii !
Ti tukaj pa rent vlečeš od njih.
Če hočeš dobiti ugled pri ljudeh,
moraš najprvo zapoditi avstrijske
žandarje iz svojih hiš. potem sv le
piši proti Avstriji.
Kristan je bil prvi, ki je pove
dal v "Proletarcu," kaj je Avstri
ja. in kdo je zakrivil vojno; jas
no je dokazal in razkril tajnosti
dunajskih lumpov. Jaz. hranim vs.
tiste številke Prolctarca in hranil
•jih bom, dokler bom živ.
Ti, Aliasver pa malo bolj napiti
ušesa, pa boš slišal, kaj govore
ljudje, ki čitajo tvoje oslarije. Ti
kričiš o socializmu in o delavskih
organizacijah. Delavci vemo, da
nisi bil še nikdar član strokovne
ali politične delavske organizaci
je. , ...
T«.r« j človek brez. značaja ka
kor Koiula, med tem pa pišeš, kaj
moramo delati socialisti. Lansko
leto si pisal j»r>iti tistim, s kateri
mi se sedaj družiš, sedaj ravno
narobe. Menda hodiš na šnops k
Materi ?
Povem ti. da pride Tone kmalu
v Cleveland, samo da se ne boš
skril, ko bo treba debatirati na
ulici.
Tretji Aliasver je v sin.
Rock Springs, Wyo.
Cenjeni Proietaitc!
Da je delavski položaj tukaj
slab. je že splošno znano, in mi trn
ni treba opisovati. Delavcem le
svetujem, naj nikar ne hodijo v
Wyoming, ker bi le zastonj podpi
rali bogate železniške družbe.
Zimo smo imeli doslej še dobro.
Snega je bilo malo in tudi mraza
ni bilo hudega, kar ni tukaj na
vada.
Paz.no zasledujem mnenja roja
kov po časopisih. Zelo različna so.
Pa tudi jaz imam svoje mnenje.
Ravno sedaj se snuje Slovenska
Liga, a jaz mislim, da bo bolj piš
kava. Zakaj če bi hoteli knj poma
gati slovenskemu narodu, bi bilo
treba na čelu preudarnih mož.
Mila nam majka. dokler nam bodo
farji snovali revolucije in lige!
Pojdite se solit s svojo pomočjo,
če je prav božja, in s farskimi re
volucijami in ligami.
Drugi zopet kriee: Živela revo
lueija! — ampak povedali naj bi
nam, kdo naj sedaj uprizori re
volucijo? Otroci, Sest desetletni
slarci, ali žene? Lahko je kričati
"živela revolucija" iz Amerike,
ko dobro veste, da ne boste do
bili vrvi za vrat in vas ne bo za
dela svinčena kap. Če bi bili v se
danjih časih v gnili Avstriji, vami
pa ne bi Sla revolucija po glavi.1
Naj vam poveiu resnično 'zgod
bo iz svojega življenja. 1-cta
sem služil kot vojak v Trstu. Ta
krat so delavci bogatega Lloyda
zaštrajkali zaradi plačo. Policija
l»a je takoj nastopila z vso bru
talnostjo proti delavcem. To je bil
povod, da so se pridružili še dru
gi delavci, in bil je generalen
štrajk v Trstu. Policija ni bila več
kos svoji nalogi, in tedaj je bilo
alarmirano vojaštvo. Se preden
smo marsirali nad uboge št raj
karje, so nas naši predpostavljeni
učili, če pride do tega, da se Jut
ostro streljalo, da ne smemo stre
ljati v zrak, ampak naravnost v
delavce. Nemara so se bali, da bi
kdo Boga sklatil i z nebes. Res si
je zgodilo, da je •». stotnija ostro
streljala. Dobili so povelje, da naj
merijo v delavce. Ali vojaki so bi
li večinoma tako pametni, da so
merili v svetega Antona, pa ne v
štrajkarje. Kdor ne verjame, se
lahko prepriča: kadar pride v
Trst, naj pogleda cerkev sv. An
tona, pa bo še videl /.namenja
krogel. Kljub temu sta bila v ti
stem štrajku dva ustreljena in
več ljudi je bilo ranjenih.
Tako je bilo v mirnem času.
Kako pa bi bilo sedaj, ob vojni,
si je lahko misliti. Torej proč s
|krikom o taki revoluciji, še poseb
no, če so ji farji na čelu.
Čeprav nisem doma iz Rock
Springa, so mi vendar >lobro zna
ne tukajšnje razmere. Tudi tukaj
se snuje Liga: ali kdo ji je na če
lu? V prvi vrsti far in njegove
cerkvene miši. S cerkvijo menda
lie ere prav: saj govore, da pride
na leant in da jo misli kupiti slo
venski trgovec /.a lile*. Morda bi
se pa z ligo vendar ljudje zopet
zvabili vanjo, in če bo kai denar
ja, se na ta način reši bankrota.
V Cilasn Naroda pa zopet pi
sari Ahasver, da je Rusija sveta
in da se ni treba prepirati zaradi
ruskega barbarizma, ki ga ne po
znamo. Jaz mu svetujem, da naj
(kar gre v sveto Rusijo. Car ima
j v Sibiriji dosti zlatih rudnikov, pa
jpojde lahko tja delat zanj.
Krašovec izpod Snežnika.
Glencoe, 0.
Cenjeni sod rug urednik!
Zdehati se mi začne, ako čitam
tiste slovenske liste, ki se ogreva
jo za "Slovensko l.igo." Dragi
prijatelji ligarji, ali ste že vpraša
li kranjskega deželnega glavarja
Sušteršiča in škofa Bonaveuturo
Jegliča, če bosta zadovoljna, ako
jim priborimo slovensko avtono
mijo ali pa jugoslovansko repu
bliko.' Ona imata tam ljudstvo na
vajetih; če pravita ona "bista
hor!", mora ni vsa dežela bista
hor.
Nil Kranjskem so pred najsve
tejšim prisegli, da bodo zvrst i Av
striji in cesarju. < Na (Soriškem tu
<li. Up. ur. I Duliovniki so blago
slovili vojake, ko so prisegali, da
se bodo tepli /a Avstrijo. Srcu Je
zusovemu so se tudi posvetili. Kaj
pa hočete se, ljudje božji?
1'rijatelji ligarji. aii nima
kranjska dežela svojega deželne
ga zbora? Ali nima v držav nem
zboru svojih po enaki volilni pra
vici izvoljenih poslancev? Ali ste
že slišali katerega, da bi bil v
Ljubljani ali pa na Dunaju zahte
val združitev .Jugoslovanov?
Kadar so socialisti v državnem
zboru predlagali, da se reši narod
no vprašanje "a podlagi narodne
avtonomije, so Slovenci vedno
glasovali proti njim. Take može
smo imeli, pa s<> tako sijajno skr
beli za narod, da smo morali van
drati s trebuhom za kruhom v
Nemčijo pa v Ameriko. In zdaj,
ko smo tukaj postali državljani,
naj prenesemo sem uarodnjaške
prepire iz stare domovine?
Res je pa tudi to, in kdor je mo
ral iskati tlela po svetu, mi bo po
trdil, da je po vseh državah o
krog Avstrije za delavca še naj
bolje v Nemčiji, ('emu zdi^j mobi
lizirati ameriške Slovence in Nem
cem vojno napovedali in jih obrc-j
kovali?
Kaj pa če Nemčija in Avstrija
zmagata? Prepričan sem, da se ho
moral vsak Slovenec, ki se vrne iz
Amerike domov in ki je bil tukaj
ligaš, zagovarjati pred sodiščem.
Ako bi se muglo kaj pomagati
rojakom, ne bi nobeden pameten
nasnrotoval, če bi se delalo brez
lirušča in prevdarno ter s skleni
počakalo, dokler se položaj ne zja
sni in ne spozna, kdo bo sploh i
mcl kaj besede. Dokler se ne za
čne Avstrija razkosavati, ni prav
nič zamujenega, ako se ostane le
po pri miru na straži.
Vidite, sodrug urednik, ti ligar
ji ne čitajo druzega kakor povesti
Io ravbarjih in zakletih gradovih,
sedaj pa neresnično novico o voj
ni. Zato tudi nič ne vodo, kaj ko
delali socialisti in jim ni znano,
da so jo na jugoslovanskih socia
lističnih strankarskih zborih in
konferencah bolj temeljito iti
stvarno razpravljalo o jugoslo
vanskem vprašanju, nego oni zna
jo. Treba jim j«' po domače pove
dati, da .1. S. Z. v Ameriki ne bo
capljala /a njim, ampak ho svojo
dolžnost sama storila, kakor jo je
vselej.
Seveda znajo biti litini koman
danti hudi. Ko je njih kano izve
del, da znate tudi nemško. Vas je
kar izključil iz naroda. Kaj bodo
še z menoj storili, ko imam celo
nemško ime?
Pozdrav zavednim socialistom!
Ignac Zlemberger.
Mesaba, Minn.
Poor time ;ta beseda se je že
tako vdomačila, da če pride še
kdaj 1'good time", ne vem kako
se mit bomo mogli privaditi. Ali
kljub temu, da je ta tisočkrat
preklicani "poor time", vendar
hodijo za cerkev pobirat in foh
tat. .Mi smo prišli iz Avstrije in
da se bo znalo, da smo Kranjci,
si moramo narediti novo cerkev;
stara ni za nič. In tako lepo od
mesta do mesta, od hiše do hiše:
"Hvaljen bodi .Tczns Kristus, če
hi nam kaj dali." To pa že naprej
povoda, da jih ni treba "špota
ti", če kdo noče dobre volje dati.
Da. Njihov Bog naj zna. kaj ti
ljudje mislijo! Mi se mučimo, m
na vse kripljc delamo, da bi se naš
narod v Ameriki kaj vzdignil in
spregledal, pa na pride 1'ilatoš
samo da dela na kak način intri
ge. Rojaki, premisletc ! Ljudi ima
mo, ki se žrtvujejo za nas, kažejo
nam pravo pot, opominjajo nas
še o pravem času! Kaj pa mi?
Hrbet jim obračamo, žalimo jih
za njihov trud! Kaj to zaslužijo?
Kosali se boste, ali prepozno bo.
Vzgledov je vse polno, kamor se
okronete; brez potrebe bi bilo še
pisati.
Samo tega ne razumem, zakaj
delavec noče delavskega lista ci
tati? Dovolite, da vam povem ne
kaj iz starega kraja. Neko jutro
je prišel k meni poljski delavec
(ki dela na polju) ; jaz sem ravno
čital "Zarjo". Ker sem vedel, po
kaj je prišel, odložim list in grem
na posel da ga odpravim. On pa
vzame '"Zarjo" in čita. Naenkrat
kakor bi mu strela v roke udarila,
spusti list, in teče k vodi, da se
opere. Zakaj si roke pereš? ga
vprašam. Zato, ker greni k sv. ob
hajilu, pa nisem znal, kake cajten
gi so to, mi odgovori. Nekoč je
prišla stara ženica k meni: Hva
ljen bodi Jezus Kristus! In takoj
je začela: Cuj'-jo, gospod niajstcr,
kaj imajo oni res letakovc bukve,
da krivo vero učijo? — Cujtc
strina, sein ji rekel, mene ni tre
ba. tudi nočem, da bi me nazivali
"oni", jaz nisem prost in ne faj
niošter. — Pa vendar luikvice
imate. — Imam bukvio ja, pa te
nimajo s krivo vero nič opraviti,
in ako hočete, vam jih posodim,
pa boste videli. •— Vse, kje je,
kaj pravi, da ste vi jako proti
gos]ft)dom in proti veri, pa zakaj
ste letakovi? — O, jaz imam do
volj povoda zato, da sem lahko
proti njim; še kot otroku so se mi
zamerili. — Pa povedajte kako.
\o pa bom.
1
Takrat, ko sem s«' v šolo hodil, I
se mi j»* zgodila bud a krivica odi
strani kateheta. Mogoče ste ga
poznali, suh je bil, pa večkrat se
j< napil, ime mu jc bilo Alojz
Jars iz Ajdovščine. Vsak torek in
petek je bil krščanski nauk po
eno uro, to pa neznani, ali je učil
dva ali tl i razrede, samo to znam,
i da je učil tudi mojo sestro, ki je
[ 1 »ila še mfftjša od mene. Ona Je
! hodila v .prvi, jaz pa v tretji raz
| red. V šoli se je šetal gor in dol
| [m dvorani. V roki je imel debelo
[ palico, ravno tako, kakor bi bil
| v zverinjaku, in ako ni kateri
| znal, gorje mu. Tako se je meni
zgodilo. Vprašal me je redko
| kdaj in kadar me je, takrat jo
ravno tam vprašal, da nisem znal.
Pripoznati pa moram, da se nisem
nikdar rad učil krščanskega na
uka. Xo, in enkrat me je vprašal,
ker pa nisem znal, me je poklical
iz klopi, pa me je tako preloma
>t i I s tisto debelo palico, da sem
se sam sebi smislil. Čudim se pr,
da me je tako pretepel, in vendar
se nisem mogel jokati. Sel sem
v klop in sram me je bilo; mislil
sem, da vsi vidijo brazde na moji
zadnjici. Godrnjajoč se komaj
vsedeni, pa noč, je bil že za peta
mi. Kaj godrnjaš, kaj je rekel?
vpraša druge. Ali nihče mu ni
znal nič povedati, o<l samega
straha so drugi otroci trepetali,
še bolj pa jaz. Zagrabil je me za
roko, tako meje porinil, da sem
samo tri korake napravil, tam
kjer bi jih moral deset. Potem
me je vlekel kakor lev iz šolske
sobe in v učiteljsko pisarno. Tam
je odprl inizalco in mi rekel, da
naj položim prste vanjo; nato je
on miznico zaprl, in jaz sem bil
lepo v kleščah. Potem mi je hlače
napel, pa na koleno oprl, pa je
t»>lik<* časa nabijal, da več nisem
niti znal, da me tepe; ni me več
nič bolelo, otrpli so mi udje. Ko
pridem nazaj v šolsko sobo, so
me součenei milo gledali, v stra
hu. da ne pride tudi na njih kate
rega vrsta. On pa je pihal še
zmirom kakor gad.
(Konec prih.)
DOLGO TRPLJENJE
.Mi-, .los. Kocsis iz Westville, III.
je trinajst let bolehal na želodcu,
preden je našel pomoč. On pravi
o tem sledeče: "Trpel sem hudo
skozi trinajst let na mojem želod
cu, dokler 11 i s< ■ 111 našel pomoči v
Trinerjevem ameriškem zdra
vilnem grenkem vinu. Rabil
sem ga nekaj časa, krr sem se po
toni mnogo bolje počutil. I*epa
hvala. Jos. Koseis. 1'. O. Box 2,
Westville, 111." Trinerjevo ame
riški) zdravilno grenko vino ima
odločen učinek pri bolnem, slabem
želodcu in pri nedelujočih črevih.
l/čistilo bo drob in s tem odstra
nilo uzrok bolezni ali slabosti.
Tudi bo ojavilo prebavne organe,
ustvarilo novo slast, ter odstrani
lo za|H'ko in njene posledice.
V lekarnah. Cena $1.00. .los.
Triner. izdelovalec, 1333 133!)
So. Ashland, Ave. Chicago, 111.
• -
Kadarkoli počutite bolečine v
kakem delu telesa, poskušajte Tri
nerjev liniment. Drgnite ga do
bro v kožo in kmalu bo pomoč pri
šla. Cena '2:"» in 50c, po pošti 35 ali
60 centov.
"Drugi in tretji zvezek"
imenika padlih, ranjenih in vjetih
naših rojakov v sedanji ev
ropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih
vojn epa. ministrstva z ozironi na
tretje zborno poveljništvo (corps)
pri katerem službujejo izključno
skoraj sami Slovenci. Tu so nave
deni vojaki ljubljanskega, spod
nje-štajerskega, spodnje-koroške
ga, tržaškega i t. »i. pešpolka; na
ših lovskih bataljonov, dragonske
ga in domobranskih polkov; Slo
venci drugih oddelkov in vojne
mornarice, skupno nad 4000 imen.
Vkupno j<- do zdaj navedenih nad
f>000 ponesrečencev v vojski. 1'ri
nekaterih vjetih je navedeno, kje
se nahajajo v vjetništvu a pri ne
katerih padlih naveden j«* celo
grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je Ilf« cen
tov, za vse tli do zdaj izšle zvezke,
ki obsegajo '200 strani, pa samo 50
centov. Naročila in denar pošljite
na:
FELIX M. DOLINAR
45 Vesey St., Dep. P. New York.
Kdo želi razprodajati imenike, naj
piše po pogoje.
(.Advertisement).
CHAS. J. OCASEK, M. D.
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADNI STRANI CHICAGE.
Dasiravno že star zdravnik, vendar so
<lo sedaj še ni nikdar posluževal ogla
sov. Kdor je bolan naj se zaupno obr
ne do njega. Kadar ste bolani, ne ho
dite k raznim zdravniškim mazačem;
edinolo zdravnik, kateri je vešč svo
jega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE URE
8 do 10 dopoldan,in od J do.T popoldan
Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawndale .11.13
PHONE; CANAL BOl«
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim kegl|£čen
Bivši Martin Potokar place
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in
druge raznovrstne pijače ter unijske
smodke. Potniki dol*' čedno prenočišče
za nizko ce«io.— Postrežba tannin iz
borna. — Vsem Slovencem in drugim
Slovanom sc toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Racine Ave., Chicago, III
Pazite na ti
ovitek!
Nič »redne ponared
ke slnvntva Pain
Expdler-ja dobite
testo, ako niste pa
rni. Pazite na sidro
in ime Richter 26c
in 6<>c pri vseh do
brih lekarnarjih.
F. Ad.
Richter & Go.
74-10 iatkligtia SI.
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIČ
moderna gostilna.
Toči pila ens ko pivo in vina.
Kegljišče. Tel. Oanal 4134
2348 Bine Ialnad Ave.
Chicago, m.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa aa nab sodiščih.
specialist za tožbe v odškodnins
kih zadevah.
$t. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL.
Telefon: Main 3989
Dr. W. C. Otilendorf, M. D.
Edrarnljr ta notranje bolacnl
In raaocalnik
.adrarmlka prmakava hroiplafim—pl»
• !• .• ;r» 1924 Blu* Tilaat
At*.. CfcicafO. lTr»duj« »d 1 d» 3 p»
I V.. »d 7 d« 9 ivmr liran
iivati bolaiki aaj piicj* »1 o t enako
BELL PHONE 1318-J KISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAvNl NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI. Pittsbnrgh, Pa
ALOIS VANA
— i;.delovatel j —
sodovice, mineralne vode in raz
nih neopojnih pijač.
1837 80. Fisk 8t. Tel. Canal 140i
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
U4MIUniVI.. KENOSHA. VIS
Telefon 1199"
«J. A. FISCHER
Buffet
Ira» DI rtcpolago ▼MkOTntOO ptT*
TiDo, imodk*. t. t. d.
lzvratai pro«tor zm okrepiilo.
3700 W. 28 th St., OMcitfe, IU
Tel. L*wnd*le 1761
Socialistične slike in kert*.
"Piramida kapitalizma", s slo
venskim, hrvatskim in angleškim
napisom.
"Drevo vsega hudega" a slo
venskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatskim
napisom.
"Prohibition Dope" 1 angloi
kim napisom.
Cene slikam so 1 komad 15e;
1 tucat $1; 100 komadov $7.00.
Cene kartam: 1 komad 2cl
1 tucat 15e, 100 komadov 70c.
Poštnino plačamo mi za
kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO.
1311 E. 6th St.,
Cleveland. Ohio.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 12 A. M. —3 P. M.
in od 8—10 P. M. V sredo in ne
deljo večer neuraduje.
Tel. Canal 476.
1801 80. Ashland are.
Tel. residence: Lawndale 899#.