Proletarec. [volume], February 22, 1916, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
L.let It koristi dtlkv
ekega Ifudatva. Delav
ci so opravičeni do
vttgt kar produclra|o.
Thla paper la devoted
to the Intereata of tha
working claaa. Work
• ra ara entitled to all
what thav produce.
ŽTEV. (NO.) 441. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
PAZITE*
na itevllko v oklepalo,
ki •• naha|a polet va«
*•1» naalova. prilepil«,
nega apoda|all
na ovitku. Ako (442)
le itevllke . . '
tedat vam a prlhodnfo
itevllko naiega llata po
teče naročnina. Proei
mo, ponovite |e take).
CHICAGO, ILL., DNE 22. FEBRUARJA, (FEBRUARY) 1916. LETO (VOL.) XI.
PODRZAVLJENJE VOJNE INDUSTRIJE.
Zedinjcne države ho nekoliko pripravljajo,
da prevzamejo izdelovanje oklopnih plošč za hoj
ne ladje v svojo režijo. Kongresova zbornica
poslancev so je že izrekla za to, v sonatovem mor
nariškorn odseku je dobro razpoloženje za to, in
zdi se, da bo tudi v senatu samem mnogo članov
naklonjenih takemu koraku.
Senatov odbor je izdelal poročilo, v katerem
pravi, da bi bili privatni tovarnarji posvarjeni,
že če bi vlada začela graditi svojo lastno tovarno,
pa če tudi ne bi potem res obratovala. Fabrikan
tom bi to pokazalo, tla je tu točka, kjer se prene
ha potrpežljivost vlade in kjer se ne gre dalje.
Poročilo pravi, da izsilijo tovarnarji v seda
njih razmerah oil vlade lahko vsako ceno, katero
le hočejo, in da lahko kakor cestni roparji uka
žejo vladi: "Stoj pa daj!" Varstvo, ki so ga
uživali fahrikanti, jim je omogočilo, da so popol
noma razbrzdali svoje profitarstvo in svojo la
komnost. in od leta 1887 so razmere naravnost
škandalozne. Vsi poizkusi vlade, da bi izzvala
konkurenco, so se razbili; na zadnji razpis vlado
so prišle tri ponudbe, ki so se strinjale do zad
njega centa.
Tako govori poročilo senatovega odseka. V
zbornici reprezentantov je bilo že prej slišati še
ostrejše besede. Jeklarski magnati so takoj, ko
so slišali o teli namenih, zažugali. da podraže vla
di materijal. in ko jo bilo to naznanjeno v kon
gresu, se je zaslišal klic: Hotno pa konfiscirali!
Razmere morajo i > i t i ros že prekomerno grde,
če se izražajo v kongresu taki nazori. Kajti ta
kongres je bil od nekdaj zaščitnik privatne last
nine, katero je smatral za pristno "ameriško na
čelo." Že lani je mornariški tajnik Daniels pra
vil, da ravnajo fahrikanti po roparsko z vlado in
da jim mora ta plačevati toliko, kolikor zahteva
jo. četudi ve, da je grdo osleparjena. Kongres bi
torej rad obvaroval vlado tega grdega izkorišča
nja.
Kongres še ne vitli ali vsaj noče videti, kako
izkoriščajo drugi privatno kapitalistični monopo
li ljudstvo. C o je treba ščititi vlado, bi bilo rav
no tako treba ščititi ljudstvo, in če jo opravičen
vladni obrat v tovarni za jekleno plošče, bi bilo
enako opravičeno pmlržavljenje vseh privatnih
obratov sploh.
Ali tudi kar se tiče vojne industrije, je vlad
ni načrt mnogo pretesno. Izdelovanje oklopnih
plošč v vladni režiji je komaj kapljica v morje.
Cesar l>i bilo treba, je podr/avljenje vse orožne
in munieijske, sploh vse vojne industrije. Ne le
iz enega, ampak iz. mnogih razlogov.
Predvsem bi bila najnaravnejša stvar na
svetu, da bi država vsaj svoje lastne potrebščine
iz.dclavala sama. Posebno pa velja to za vojni
materijah Kajti če je vojna po njenih naukih
potrebna, tedaj je tudi zmaga potrebna. Ta je pa
največ odvisna oil dveh faktorjev. Prvi so ljud
je, ki se bojujejo. Naglašali smo že večkrat, da
jo ogromna razlika, če vedo vojščaki, zakaj gredo
v boj in kaj naj branijo, ali pa če se le po sili
stisnejo v zakopo. l'e bi ameriško ljudstvo uživa
lo pravice, ki so vredno obrambo, pa bi napadel
Zedinjene države sovražnik, čigar zmaga bi lahko
oropala prebivalstvo blagostanja in svobodo, bi
imela Amerika ne le dovolj bramboveev, ampak
tudi take, ki bi znali delati čudeže v boju. t'e se
je pa treba bojevati za Koekofellerjeve, (Jarvje
ve, llearstove in Schwabejeve interese, tedaj bo
imela vlada vedno le plačenike na razpolago, in
od teli ne more pričakovati ne navdušenja ne po
žrtvovalnosti. To so dobri vojaki zoper neoboro
žone štrajkarje, ne pa brambovei deželo.
Drugi faktor je orožje.
Vlada ima s privatnimi podjetniki izkušnjo,
tire jim za to. da napravijo čim več profita in
prodajajo svoj materijal deželi za nesramno ode
ruško oeno. Zakaj ne bi, če imajo monopol, po
izkušali priti tudi po drugi strani do profita" Za
kaj ne bi obešali stricu Satnu tudi slab materijal
za drag denar? Sedanja vojna v Kvropi je dovolj
pouči ji va, tudi če Iti bili izginili že vsi spomini iz
prejšnih ameriških vojn. Lahko je tupatain kak
šna častna izjema, ali v vseh državah, zaplete
nih v vojno, je toliko procesov zaradi dobavitelj
skill sleparij, da hi tudi ameriška vlada lahko od
prla oči in se vprašala, kako hi se v tem o/.iru
njej godilo, če hi postala vojna res neizogibna,
tembolj ker so so zavezniki onkraj morja tudi za
radi ameriškega blaga že dovolj pritoževali. I'
panje na zmago hi moralo postati zelo čudno, če
hi namesto šrapnelov naenkrat eksplodirali to
povi, ali pa tudi če hi vojakom v prvem blatu od
padali podplati.
Za kvaliteto vojnega inaterijala ne morejo
iineti Zedinjene države nikakor zadostne guran
eije, ee ga ne izdelujejo same. Obenem je to tudi
edina garancija zoper nesramno navijanje cen.
Iz enakih razlogov hi bilo tudi neizogibno po
trebno. da se podržavijo železnice, in da se gradi
trgovska mornoriea v vladni režiji, pa da se
ladje tudi pozneje ne izroči* privatnemu kapitalu.
Ako zagrozi Zcdinjenim državam tuja inva
zija, ki jo vsaj dotlej, dokler s«' ne zgodi s Ka
nado kakšna nepričakovana, temeljita izpremem
ha, mogoča le z Atlantičnega ali Paeifičnega oce
ana. je za vojsko na suhem prva naloga, da zase
de dotično obrežje. Za to je potrebna velikanska
in nadvse točna prevozna služba. Kdo garantira,
da IhmIo to službo privatne železnice tako oprav
ljale kakor državne? Trgovske ladje pa dobe v
takem slučaju tudi važno vojno nalogo, in nikdar
se ne more vlada na privatno mornarico tako za
našati, kakor na svojo.
Pripravljenost za obrambo ne tiči le v tem,
da se zidajo nove kasarne in množe rekrutne po
staje, ampak treba je gospodarske, intelektualne
in prometne pripravljenosti, ("e se le pomnožuje
armada, ima vsakdo pravico verjeti, da je vse
kričanje za preparedness velik huinbug.
Za podržavljenje vojne industrije se pa ogla
ša še en razlog. Med vzroki sedanje utilitaristič
ne gonje je eden najpoglavitnejših ta, da bi ob
oroževalni kapitalisti radi še nadalje dobivali ve
like profite. Z Wall streeta so razpredeni skriti
kanali na vse strani in marsikdo, ki mu sicer res
no roji skrb za varnost dežele po glavi, sam ne ve,
odkod iiiti prihaja prepričanje, da je treba ravno
lakih ladij in ravno takih kationov, kakor jih
]>redla^a vlada in — kakor jih žele prizadeti ka
pitalisti.
(V Iii Iti lit vsa ta industrija v rokah vlade,
seveda resnično vsa, l»i minili kapitalistični pro
fiti. in tedaj, če bi bilo treba za vse to militari
st ično blago le davke plačevati, bi se kmalu po
kazalo, koliko navdušenja za oboroževanje bi se
ostalo med kapitalisti. Zdi se nam, da bi se njiho
vi nazori o "preparedness" hitro in temeljito iz
premenili.
Kako znajo kapitalisti, dokler so sami intore
sirani, ustvarjati "potrebo" novega in vedno no
vega oboroževanja, je pokazala Kruppova afera
v Nemčiji, katero je razkril dr. Liebkueeht. Krup
pova tvrdka je znala s pomočjo denarja priti do
franeoskih listov in vtihotapiti vanje članke, ki
so silovito napadali Nemčijo in govorili o nevar
nosti vojne. Te članke so potem čitali v Berlinu
in i/, njih izvajali, da se je na vsak način treba
pripraviti za uspešnejši boj. Militarizem je od
prl svoje žrelo, Kruppovo podjetje pa je imelo
nove miljonske profite.
Kar zna Krupp, to znajo tudi ameriški kapi
talisti. Kdo bi izsledil, če niso bili nekateri na
padi na Ameriko v nemških in angleških listih
naročeni za — ameriški denar T
Take manipulacije bi bile nemogoče, ako ne
bi nosilo oboroževanje kapitalistom profita. In
to se ne da preprečiti na drug način, kakor da se
jim odvzame to delo. Hoj proti poželji' osti ne
katerih utilitarističnih gospodov bo na vsak način
lažji kakor proti kapitalističnim vplivom.
Toda sedanji kongres se gotovo ne povzpne
tako visoko. Razburjenost zaradi specialnega o
deruštva [tri oklopnih ploščah še ne izpremeni
njegovega kapitalističnega značaja. Naloga za
vednega delavskega ljudstva je, da pošlje pri je
senskih volitvah drugačne ljudi v kongres. IjO
tako more varovati svoj žep in morda tudi —
svojo kri.
Morda je predsednik Woodrow Wilson res
idealist. Kdo naj to ugane, če ne živi in ne ob
čuje 7. njim dannadan? Spoznati človeka je bila
od nekdaj velika umetnost, in umetnikov, ki so
jo znali, je bilo od nekaj malo.
Vsekakor je Wilson sani o sebi prepričan, da
je idealist. Spoznati samega sebe je še teže, ka
kor spoznavati druge. Mogoče je, da se predsed
nik o sebi moti, mogoče je, da ima prav.
Toda on gre še dalje. On smatra Annriko
za deželo idealizma, Američane za narod idealiz
ma, ameriško vlado za vlado idealizma. Ko je bil
v Chicagu, kjer je agitiral za preparedness, je v
svojem govoru med drugim dejal:
"Mali smo družba idealistov, in smo prej pri
pravljeni žrtvovati svoje življenje za kakšno mi
sel, kakor pa za dolar. Namen Amerike je idea
len. Amerika nima razloga za obstanek, če ni njen
namen in njena naloga idealna. Amerika ima ne
prodatno pravico, da ščiti pravice ljudi. Nič dru
zega ni vredno boja. Za kar se mora Amerika
bojevati, če pride čas. ni nič druzega kakor spo
štovanje do samega sebe."
Kdo bi se čudil, da je tem besedam sledilo
glasr.o ploskanje! Aplavz je moral biti že zato,
ker so bili na shodu sami izbranci. Še izmed ta
kih, ki imajo debelo listnico, jih je bilo mnogo
prevarjenih v nadi, da bodo slišali prezidenta;
kdor je bil tako srečen, da je dobil prostora, se
je že lahko štel med dobro podkovane. In tem
pravi Wilson, da so idealisti. Kako bi ne odo
bravali t
Druga reč je pa. če je res tako, kakor je de
jal Wilson, in če bi imelo kaj pomena, ako bi bilo
res tako.
7. besedami se je lahko igrati, posebno s ta
kimi, katerim vsakdo lahko podtakne tisti pomen,
ki ga sam hoče. Idealist je naposled vsak človek
v tem zmislu, da ima kakšen ideal. Lenuhu je
ideal, da nič ne dela, goljufu, da si mnogo prisle
pari, podjetniku, da si napravi mnogo denarja s
tujim delom.
Kadar govori mož kakor Wilson o idealizmu,
pa že vemo, na kakšno sorto misli. Ta idealizem
je v nasprotju z inaterijalizmom in pomeni nekak
šno zbirko vsega, kar so razni filozofi označevali
za plemenito, lepo. dobro. Wilson misli, da žive
v Ameriki najčistejši ideali človeštva in človeč
nosti, da služi tem idealom Amerika, ameriška
družba in ameriška vlada.
('e predsednik vse to verjame, tedaj je nje
gova zmota res velikanska in zelo bi mu bilo pri
r poročiti, da bi svoje sicer no ravno majhno zna
nje še nekoliko obogatil s študijem dobrih socia
lističnih pisateljev o zgodovini in zgodovinoslov
ju. Motor, ki giblje življenje, razvoj in napre
dek v človeški družbi pred Kolumbom in za njim
v Evropi in v Ameriki in kjerkoli, v dobi in v
oblikah barbarstva ali fevdalstva ali kapitali
ziiiH, ni idealizem, ampak stvarne, zlusti gospo
darske razmere. Ideje so plodovi razmer; če po
tem. ko so se porodile iz njih. vendar vplivajo nu
nadaljni razvoj, se zato ne smemo vdati zmoti, da
ustvarja ideja razmere. Nastala je i/, njih, pri
njih preustvarjanju sodeluje, in z izpremembo
razmer se tudi sama izpreminja.
Nobena ideja ne more izpremeniti temeljnih
pogojev našega življenja; misel le lahko pomaga,
da se jim bolje prilagodimo. Spoznavanje, brez
katerega sploh ne more biti nobene ideje, nas po
uči, kako je sestavljena zemlja, na kateri prebi
vamo; potem nam lahko pokaže, kako si moremo
koristiti s to sestavo; farmar lahko izve, kaj je
bolje saditi na eni, kaj na drugi zemlji, katerih
snovi ji ji- treba dodati, da bo rodovitnejša. Ali
ideja ne more zavreči ali odpihniti kemičnih dej
stev in napraviti iz zemlje nekaj bi vst veno dru
gega kakor je.
Idealisti v Wilsonovem zinislu so pa ljudje,
ki postavljajo idejo pred in nad dejstva. In Wil
son hi, node*' po njegovih govorih, rad idealistično
vladal.
Toda. cenjeni predsednik, to ne gre! Ob naj
boljši volji ne morete iz Amerike napraviti Utopi
je, ampak vzeti morate Zed i njene države in Ame
ričane taki-, kakršni so.
Amerika stoji v vrsti tistih dežel, ki so do
slej najbolj napredovale. In kakšne so te dežele?
— Naj bo beseda kakšnim ušesom prijetna ali ne
prijetna. reči se le ne more drugače, kakor da
so kapitalistične. To se pravi: Stare oblike go
spodarstva so se umaknile kapitalističnemu go
spodarstvu. Se tiste maloštevilne skupine, ki so
si ohranile star način življenja in so oil ostale a
meriške družbe ločene, kakor <la prebivajo na
kakšnih otokih, niso ostale nedotaknjene od kapi
talizma in čutijo njegov vpliv. Indijanci, ki mo
rajo biti že zato popolnoma ločeni ml bele druž
be, ker l>i sicer v kratkem čnsu izginili, izumrli,
Indijanci, ki so v sedanjosti ostanek »lavne pre
teklosti, nekakšna živa okameninn. morajo l»a
rantati s kapitalističnim svetom, prodajati mu
morajo plen svojega lova, od njega si morajo na
bavljati potrebščine, dajati mu morajo profit,
-kratka kljub rezervacijam se ne morajo od
tegniti njegovi moči.
Indijanci pa so pravzaprav le nekakšen mu
zej. in Wilson gotovo ne misli nanje, kadar iro
Vori o Ameriki in Američanih. Civilizirane Ze
dinjene države pa so kapitalistične, in to je fak
tično najvišja stopnja razvoja, ki jo je človeška
'družba doslej dosegla. Na višje stopnje se mora
šele povzpeti.
Kaj hoče predsednik z idealizmom v kapita
listični družbi? Kje ga hoče iskati T Jedro kapi
talističnega gospodarstva je izkoriščanje. I?rez
njega je kapitalizem nemogoč. S pojmom kapi
tala je nujno združen pojm profita; šele dobiček
napravi iz denarja kapital. (V položiš sto ali sto
tisoč dolarjev v miznico m jih pustiš tam ležati,
ni to kapital. Glavnica je tisto, kar nosi obresti.
T vsakem slučaju so pa obresti sad tujega dela.
Naj plačuje banka tri odstotke od shranjenega
denarja ali pa naj občni zbor delniške družbe do
loči trideset odstotkov divideude, naj pridejo ob
resti iz jam ali pa z železnic, vedno so sad tujega
dela, sad. ki je odvzet njegovim pravim stvar
nikom.
To se imenuje izkoriščanje, in brez njega je
kapitalizem nemogoč.
Ker so Zedinjene države gospodarsko zelo
razvite, je kapitalizem v Zedinjenih državah mo
gočen, in zato je izkoriščanje veliko. Izkorišča
nje in Wilsonov idealizem se pa na noben način
ne vjemata. in če je predsednik dejal: "Mi smo
družba idealistov," je sicer izrekel lepo frazo,
toda ta fraza nima nič opraviti z resnico.
Wilson je že nestvarno govoril, ko je dejal:
"Mi — smo družba idealistov." — Mi. Kdo je
to: Mir
V Ameriki sta dve družbi: Kapitalistična in
proletarska. Nekaj malega je še vmes, kar tava
semintja in ne ve prav, kam da spada. To so ve
liki služabniki kapitalizma, ki bi sami radi šteli
za kapitaliste; to so manjši posredovalci med pro
ducer) t i in konzumenti, ki žive od konzumentov,
pa mislijo, da jih plačujejo producenti; to so raz
ni delavci z. glavo, ki m- čutijo ponižane, če jih kdo
uvršča v delavski razred, itd.
Ločitev v kapitalistični in proletarski razred
je neoporečna. Toda to ni le ločitev, ampak tudi
nasprotje. Kajti kapitalistični razred je iu mota
biti izkoriščajoč, proletarski je pa izkoriščan. To
nasprotje mora povzročati boje, in sicer popol
noma materijalisticne boje.
Predsednik Wilson govori o ameriškem ide
alizmu, ki stoji nad dolarjem. To je velikanska
iluzija. V resnici gre vse za dolarjem, tudi oba
glavna razreda in vse tisto, kar je vmes.
Razlika je le ta: Kapitalizem gre za tem, da
odtegne delavskemu razredu čim več dolarjev za
svoje profile; delavstvo gre za tem, da si ohrani
čim več dolarjev, ki jib je zaslužilo s svojim de
lom.
Wilson hoče biti idealist, pa je le iluzionist.
(V opazuje človek d'-janjske razmere, mu mora
biti največja utranka, kako prihaja predsednik
do zaključka, da j«- nniin-n Amerike idealen. In
kdo ji je dal tak namen?
Nekoliko pač vemo. kaj da misli Wilson. Kad
so l»avi z zgodovino Zedinjenih držav, boj za ne
odvisnost ga posebno privlači, in iz idej revolu
cije črpa mnenje, da so Zedinjene države svobod
ne, vnete za svobodo, da dajejo svobodo vsem
preganjanim, da jo ščitijo in tla jo prinašajo vse
mu svetu. Toda Zedinjene države niso, kar so
bile. ko so se ustanovile. Sicer tudi takrat ni bilo
vse tako idealno, kakor se navadno čita; od te
daj so se pa časi in z njiini razmere tako izpreme
nile, da sedanja Amerika sploh ni več tedanja A
raerika.
Zaraditega, ker ni tistega idealizma, o kate
rem je govoril Wilson, pa še ni treba izvajati tako
ekstrerunih posledie, kakor jih je on v svojem
govoru. Razlog za obstanek že ima Amerika,
treba je le, da postane drugačna, kakor je sedaj,
to se pravi, da se v svojem razveiu ne ustavi na
tisti točki, katero je sedaj dosegla. Prispela je
v kapitalizem; iz kapitalizma in preko kapitali
zma mora dalje. In prišla ho dalje, ker se razvoj
sploh ne da ustaviti. Le ameriško ljudstvo bo
moralo skrbeti, da pojde razvoj v pravi smeri. In
zato je treba, da se ljudstvo organizira in osvo
bodi kapitalističnega jerobstva.
Amerika ima sedaj, kakor je Wilson dejal,
pravico, da ščiti praviee ljudi. Ampak moči ni
ma za to. Ni treba, da bi hodili po svetu iskat
dokaze za to, ker jih imamo doma dovolj. Če
hoče vlada vedeti, kako brezmočna je sedanja A
merika za zaščito ljudskih pravic, je dovolj, da
dobro prečita poročilo zvezne industr jalne ko
misije. Wilson naj se spomni, kako brezmočen
je bil predlanskem oh času coloradskeRa strajka,
ko je hotel posredovati pri Rockefellerju in nje
govih tovariših. Amerika ne more ščititi delav
skih množic, ki jih pomečejo kapitalisti v brezpo
selnost, na cesto, kadar se jim zljubi. Amerika
ne more ščititi niti sama sebe pred oderuštvom
kapitalistov, od katerih kupuje svoje potrebšči
ne. Koga naj torej ščiti?
Amerika ne more ščititi nikoprar in nobenih
pravic, ker ne zajema svoje moči iz ljudstva. A
inerika ni več demokratična, ker je dobila do
larsko aristokracijo, in ta jo je uklenila. Te ve
rige mora Amerika raztrgati, osvoboditi se mora
kapitalistične hegemonije, potem se bo lahko go
vorilo o idealih. Amerika, ki mora to storiti, je
pa ameriško ljudstvo!
Zopet "veleizdajstvo."
V Zagrebu se ji- pričela sodna obravnava
proti državnemu in deželnemu poslancu dr. Bndi
savljevii-n in tovarišem zaradi "veleizdajstva."
V obtožnici pravi državni pravdnik: "Sodeloval
je (namreč srbski "Sokol") nadalje z dr. Srti.ja
nom Kudisa\Ijcvh-eiii v juniju leta 1014. pri slav
nosti loli-tniee obstoja slovenskega "Sokola" v
Brežicah na Štajerskem, na 1 ateri so srbski "So
koli" Krajiškc župe (Zagreb), kateri je vodja
namreč Budisavljevie , peli pesem, v kateri se
slavi srbski kralj Peter, a fanfara je igrala ko
menico kralja Petra." — Ali se ne prične tudi v
Brežicah proces zaradi veleizdajstva T Čudno, da
ni na vsem svetu toliko "veleizdajstva" kakor v
Avstriji.