Proletarec. [volume], February 22, 1916, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Nonresistenca, razredni boj, domovina, ljudska obramba in drugo.
Prispevek k debati.—Frank Petrich.
Od slovenskih sodrugov se je v debati glede
ljudske obrambe ali "Preparedness*' oglasil prvi
'"kontni" sodr. Petrovieh. To je prav. Kajti no
bena stvar v življenju ni enolična, ampak ima vsa
kovrstne ovinke in soteske, katere je treba preis
kati, analizirati in potem šele izreči, katera stran
je s taktičnega stališča najboljša za našo pot. ki jo
potrebujemo, da dospcmo k svojemu cilju. Pot in
cilj—okrog tega se suče vse. Nekateri naši sodrugi
imajo glede tega drugačne nazore, pa menijo, da
je treba trditi enoinisto za vedno, da se nič ne
izpreminja v življenju; kotov ni, zmot ne sme bi
ti in če se to trdi, jih potem res ne bo. Taka vzgo
ja diši po verskih dogmah in socialisti jo moramo
odklanjati, ker je nevarna za socialistični razvoj
Odkar se je debata o "Preparedness" zane
sla v prostore "liadničke Straže", je dobila vsa i
stvar drugo lice, in sedaj že ne moremo več deba
tirati o "pripravljenosti" sami kot taki, ne da bi
se pečali z vprašanjem: "Ali je socialistična
stranka stranka neresistencc, ali obdrži v sebi
vsa tista bojna sredstva, ki obstojajo v današnji
družbi 1" To je torej naše taktično vprašanje, ka
tero vključuje "ljudsko obrambo"; to je vpraša
nje, ki zasega v korenino naše aktivnosti, vpra
šanje, ali naj nastavimo, ko smo dobili klofute
po krščanski morali — še drugo lice, ali ne? —
Sodr. Petrovieh ne bi nastavil drugega lica.
Sodr. 1'etrovich pravi, da ne bi dal ne kaplje krvi
za kapitalistično stvar, pač pa zadnjo kapljo, če
treba za delavsko, t'isto logično in socialistično!
Glede taktike z ozirom na to vprašanje nimam to- i
rej s sodr. Petroviehem nobenega sporeka. Ampak
sodr. 1'etrovich meni, da stojim jaz na napačnih
premisah z ozirom na narodnost, domovino in raz
reden boj, pa mi hoče le te izpodbiti. Toda to, kar
on izpodbija, ni moje; njegove imaginarne pre
mise so to. Ono, o čemer je po njegovem mnenju
pozitiven, da me je prijel, >ra pa le izdaja, da v
resnici ni mislil dovolj in da imam torej prav. ko
trdim, da se je pri nas udomačila lenoba misli.
Sodr. Petrovieh pravi, da sem zapisal, da j«
to, ila delavci nimajo domovine, le napol resnica,
pa se temu čudi, češ. da je to prvikrat slišal; do
slej je slišal le, da je nimajo. Marks in Kngels
sta zapisala to v komunistični manifest.
Well, sodr. Petrovieh in mi mnogi drugi še
marsičesa nismo slišali in nam bo pač to. kar bomo
slišali prvič, nekaj novega, zagonetnega, včasi ta
koj celo absurdnega. Ampak to uaposled vendar
ne pomeni in ne dokazuje, da je bilo samo tisto
pravo in nezmotljivo, kar smo vedeli prej. Kar bi
mogli zaključevati, hi bilo to. da smo še v misjon
ski — soap boxarski dobi socializma, v kateri j<- pač
dovoljeno, da vemo samo tisto, kar mislimo, <la
moremo prebavi jati. Ampak na vse večne čase
ne moremo ostati samo pri misjonu. Cim bomo
večji, jačji, čimbolj se bo naše politično in go
spodarsko življenje jelo uveljavljati, se bo treba
vsak čas baviti z novimi vprašanji, katera so nam
sedaj tuja. nepoznana.
Kaj je pravzaprav s to domovino? — Marks
in Kngels sta zapisala v komunistični manifest
pred 68 leti glede domovine in naroda tole:
"Delavec nima domovine. Nihče mu ne more
vzeti tega. česar nima. Proletariat si mora šele o
svojiti politično moč. uveljaviti se kot narodni
razred in se konstituirati kot narod, zatorej je na
roden, seveda ne v meščanskem zmislu ..."
To sta zapisala Murk« in Kngcls pred 68 leti,
takrat, ko v Nemčiji — izvzemši utopistov —
sploli še ni l>ili) socialističnega gibanja; v času, ko
ni bilo v Nemčiji niti Angliji, tlasiravno ji- liil /<•
močan kapitalistični razred, ne duha ne sluha o
kakšnem delavskem zastopstvu v parlamentih. <>
drugih državah niti ne govorimo. <>d tedaj so si
nemški, francoski, avstrijski, švedski, angleški,
ruski, srliski, bolgarski itd. socialisti iz.vojevali na
političnem in gospodarskem polju mnogo. Imajo
v parlamentih svoje zastopnike, imajo svoje za
druge. dvorane, posestva itd. Vse to pomeni nekaj
domovine ln čim več poslancev, čim več poslopij,
zadrug in organizacij bo imelo delavstv >. temveč
domovine l>o imelo. Kjer je več delavske svobode,
tam je več domovine. Domovina se ne sodi samo
po /eirnji, jezerih, gozdovih, bankah itd. ampak po
politični in gospodarski moči.
.Marks in Kngels I>i danes če • posta
viti saiiiegl sebe na lil/ ne mogla reči za dežele.
kjer -i jiMaln priborilo politične in gos|flj
darske pravice, da delavstvil nima domovlBe in ilu
mu je vsled tega 11 i treba braniti. Kar je pridob
Ijt no, ima stik z. naroilom. z deželo. kjer je del a v
>t\". Ce lii dam s Marks in Knveis pisala komu
Mistični mani test kar je sevcKi izključeno 1 ■ i
morala zapisati, da nimajo še \si delavci vse do
movine. Ves svet š© ni naša domovina, kakor t"
trdijo eni, ki jemljejo samo svetle točke našega
k.#-nega eilja za svoje argumente. Alf je to
rej neresnično, kar sem tr. 1 i 1. tla je rjgt. da delav
ei nimajo domovine, le napol resniea!
To. kar si je delavstvo pridobilo, pa mora
biti pripravljeno 11:>li branili, če je t roba. Hraniti
pridobljeno in priilobivati š« več, je naše geslo!
Hraniti s takim orož.jafli. Kakršno je potreb \o. I*o
trebe pa ne more «I«»11> • ■ 11 i noben program, ker iren
ilar ne vemo. kako m. bo obnašal n.iprein našim
zahteMm tisti razrefl iffl katerega imamo tirjat>e
N..s,t dolžnost je samo ta. da sprejneiiio r i. t -e|o o'<
ram be. bo slo v lepo, milnim potom. kakHfl
slikajo eni. Sliko bolje. Tukaj ne govorimo sedaj
samo zase, ampak /a splošno ljudstvo, za narod.
Msti narod, ki Hddueira.
Ampak narod .' Ti je tista beseda. ki nekatere
naše scSfruge tako bega. pa vprašujejo: K.In je
ti;.rod ■ Saj še \se misli le na kapitalistična pri
pravljenje, na M- -rganove. Kocket'ellerjeve.
Sehw above. I 'at'liegi jeve it.I. interese. Seveda '
Saj socialisti vendar ne trdimo, da kapitalistično
časopisje ne misli tako. ko piše >> *'Preparedness".
Ampak iz tega vprašanja bi se tudi socialisti in
narod lahko nekaj naučil nature.-: če oni pri
pravljajo za svoje namene, /aka.i ne bi mi iz tega
vz.di svoje, pa postavili proti njiliov -mu progra
mu svoj program.' Saj ga v političnem ozirn tu
■ 1 i ■ Naš politi en program s.- čisto loči od kapi
talističnih- demokratičnega in rcHmikanskega.
Kapitalistični razred j.- za tnilitari/ein, stalno v..j
sko. ki naj varuje njega interese na znotraj in zu
naj. Naš program je za ljudsko, demokrati' mo
obramba napr. po švicarskem sistemu tega bi
lahko št. izboljšali za interese ljudstva, ergo,
delavstva. Seveda, s tem s,- kapitalistični razred
lic strinja; zakaj ne, že v.-.
•Ja, ampak mi smo internaeionalisti, pravijo,
nekateri naši sodrugi Ali ne u-"i socializem -le
lavsko solidarnost vseh narodnosti? Kako naj na
pade ali se brani taka ljudska vojska proti vna*
njemu kakemu sovražniku. Delavstvo nad de
lavstvo ?
luteriiat-ionalizem ne visi v zraku, ampak na
je treha šele ustvariti. Danes ga je — izven ver
skega in kapitalistj»a m- prav malo. Sicer
pa .Marks in Kneels nista rekla: "Internaeionali
sti, združite se!" - ampak delavci vseh dežela,
združite se! Torej dežela, narodov; ne interua
eionalistov. Kdor vrže tjavendan frazo: mi sum
inti runeiniiiilisti, ne da je pri tem mislil na soci
alistično delo, ki je /upnpudcno v minimalnem
programu stranke, v narodu, med ljudstvom, s
lo, pomeni to toliko, kakor če kdo reče v anglcšči
katerim ima slik in ga misli pridobiti za svoje ile
ni "I am anybody's" kar pomeni v prenesenem
smislu: "nobody's." i.laz sem kateregakoli (na
roda nobenima .
Ta narod, o katerem govorimo socialisti, ko
debatiratno o ljudski pripravljenosti, je v večini
iiezavi len in je proti našim i svojim) interesom,
ampak je vseeno narod in bo upamo en
ki.it socialistieen. Dokler škoduj)- niiui ill sebi ta
narod na političnem polju, ko glasuje za svoje
i/.koriši-cvanje, trpimo ti>, in čakamo, da se izobra
zi: kadar pa njegova nevednost prekorači politič
ne meje in giv na gospodarsko polje škodovat bo
jiijoeemn <e delavstvu, v štrajkili. ko gre skebat,
mu ne prizanašamo in ga ne prijcinljcino več z
rokavicami. Naobratno: nnš sovražuik postane,
kakor j• • kapitalizem sam naš sovražnik. Ali
naj morda po vzoru noiiresistenelerjev vse to mir
no gledamo? Ali naj t«- ljudi morda proglasimo s
profesorjem Kliotom za junake '
Socialistična stranka po vsem svetu ne veni
ji- v tajne zarote, dinnmitnrdc, bombe itd. in na
obratno obsoja taki- napad«*, pa naj pridejo od
kapitalističnih hlapcev ali pa i/ vrst nezavednih
utopistienili delavskih glav. Drugo je, če le
»tvari uravnava ljudska demokratična obramba,
ki ji tako organizirana, da pozna \se lokalne raz
mere in ji je torej mogoče soditi, kdaj in kje so
se prestopili ali kršili ljudski intere^ei. Ljudstvo
ne kakšna tajna frakcija odločuje. I'a bo
kdo dejal: well, potem bi imeli pa civilno vojno.
Morda; saj ne bi bila prva.
Morda uuiotri na-i sodrugi ne vedo, da daje
ameriška ustava dodatek II. državljanom pravico,
• la sinejo biti oboroženi. Ali ta zakon je mrtev;
ubila ga je sistema'ično kapitalistična politična
moč v državi. Ljudstvo je .sicer glasovalo za po
slance, to je res. m v toliko nosi zato odgovornost,
toda ljudstvu ni bilo nikdar predloženo, naj se li
ta člen ustave odstrani ali ii". ampak delali so se
preko te ustave :aki zakoni, ki .s*, s prvim v na
j sprotju, kakor je to v navadi v vseh drugih toč
kali postav jdaje, kadar se ustava ne glasi v prid
kapitalističnemu razredu.
Sodr. 1'etrovich pravi v svoji debati: "Nemci
nimajo svojih sovražnikov na Ruskem, ampak do
i.ta jih imajo." - Seveda jih imajo, ampak ne sa
mo v kapitalističnem razredu tudi v nezavedni
delavski masi. Tako je po vseh deželah in drža
vah - tudi v Ameriki. l'e sodr. 1'etrovich ne bi
brani, socialističnih Združenih držav pred zuna
njim sovražnikom, ker bi bili to delavci in delav
cev ne bi hotel po nobeni ceni pobijati, pa bi Nem
želo za stoletja nazaj, kakor vržejo na pr. skebi de
Iti za stoletja nazaj, kakor vržejo na pr. skebi de
lo organizacije raznih delavcev, ko štrajkujo za
boljše življenjske poboje, tedaj se on logično tudi
skebov ne bi smel braniti, čo bi njegova gospodar
ska organizacijo štrajkala. — Iz njegove izjave
posnamem seveda, da bi. Toda njegova logika,
kakor je videti, se spreminja. Ali?
Nekateri sodrtigi pripisujejo padec Interna
eiotiale ravno temu, da je njen kongres sprejel in
zaporedoma pritrjeval resolucijo o ljudski obram
bi. To, pravijo — ne vem po kakšnih zaključkih
— je dalo povod, da so mislili sodrugi v bojujočih
se deželah, da lahko branijo domovino. Ampak to
je cisto napačno. Nemški, avstrijski, francoski,
ruski in belgijski sodrtigi niso šli zato branit do
movino, k<-r je kaj tacega stalo v mednarodnem
programu, a' ipak zato, ker je tam — ne ljudska
obramba, kakor jo predpisuje resolucija medua
rodticirn /.bora ampak imperialističen militari
zem. Ne v eni bojujoči se državi niso socialisti
inogii izvesti zahteve resolucije, ki jo je sprejel in
zaporedoma potrjeval mednarodni kongres glede
ljudske obrambe.
Kdini 'o bili Srbi. ki imajo neke vrste milični
sistem, in so torej v soglasju mednarodne resoluci
je postop Ti. čeprav so tudi v tem slučaju — v koli
kor se tamkajšnjega ofieielnega militarizma tiče,
te črte nejasne. Toda najbližji tej resoluciji so
bili oni. In da so se hranili, so imeli prav.
Največja t« žnva z nekaterimi našimi sodrugi
je pač ta, da iščejo za svoje argumente v debati
vedno le najsvetlejši* in najdalekosežnejše stopnje,
brez katerih se nt- bo nikdar mogoče povspeti tja,
kamor vsi želimo: h končnemu cilju. Mesto da
govorimo po vrsti a, h. c, d. c, f, g, h, itd. se pa
sliši; a, h, u, v, z, ž: to je: Na pozitivna vprašanja
s Igovarja negativno, in tako govorimo večji
dcl mimo.
Bratstvo, ljubezen, svoboda itd. so vse svetle
točke v našem končnem cilju in jih dobimo nekaj
seveda tudi mimogrede, toda dokler traja razre
den boj na celi črti, ne moremo tega uveljavljati v
toliki meri, kakor hi radi. To bo prišlo, če bomo
zmagovali in branili pridobljeno z. vsemi tistimi
sredstvi, ki so danes na razpolago, ko osvojimo
ves svet. V "tilasilu" sem že vslcd tega dejal, naj
ima orožje vsak, ali pa nobeden. Moja največja
želja je. da bi ga ne imel nobeden : ali s samo že
lj.« se ne opravi nič. Dokler ga ima kapitalistični
razred, je treba ž njim računati. Prepričan sem
tudi, da ne bo niorilno orožje, ki si- rabi namenoma,
odpravljeno vslcd auitaeije in pisanja zoper orož
je. ampak izvršilo bo tu nalogo najbrž, orožje v
rokah tistih, ki danes zato agitirajo, da se odpravi.
Oro/je bo odpravilo orožje. Ravno zato tudi pra
vimo: proti militarizmu, za ljudsko, demokratič
no oborožbo. Militarizem in ljudska, demokra
tična obramba ni eiministo! Družabne bolezni s^
ne odpravljajo po metodah Christian Science, am
pak po občutnih materijalnih operacijah. Vse to
nas uči zgodovina. Kdor govori več, kakor nas 11
či zgodovina, ta zida svoje gradove mnogo pre
visoko od tal.
I pa m. da bo to taktično vprašanje reševal naš
prihodnji zbor, ki se vrši letos, v smislu dnevne
evolucije, pri tem pa še vseeno ostal zvest svojim
končnim ciljem, kakor naši sodrugi, ki zagovarja
jo v tej debati ljudsko obrambo.
KRIŽ NA GORI.
LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR.
V globeli je bila že hladna noč. Zvezde so se
že uživale na nebu; tako drobne so bile in tako
bele, da sta jih komaj razločevala; zakaj neskon
čno daleč je bilo nebo, komaj ga je doseglo oko,
hrepeneče iz groba; niti hribi, temno strmeči pro
ti njemu, se ga niso dotikali.
Šla sta počasi; Mate je bil truden, okorne in
težke s>. mu bile nege. Držala sta so za roko ol>e
roki sta bili topli in sta se oklepali tesneje nego
kdaj poprej.
Na hribu so stre po t ale medle, zaspane luči; z
rnežikujočim, neprijaznim očesom se je ozirala na
nja vas v zadehlem poluspanju. Sla sta ji naspro
ti, oba majhna in slaba, v potrtem srcu daljno
in nerazločno upanje. Luči so bili- zmerom večje,
smejale so se jima naproti in njih smeh je bil
sovražen in zloradosten.
Oba sta gledal? navzgor.
"Kako bi mogel živeti tam? Drugod živeti,
ali ne živeti . . ."
" "Velik je svet . . "
Ilanea je zavzdihnila, zakaj oglasilo se j<- bi
lo v srcu:
"Tudi jaz bi s teboj, Mate!"
Ali želja je bila tako velika in predrzna, da
jo je izgovorila razločno komaj v mislih. Tudi
pregrešna je bila Kaj bi / njo, majhno in .labo,
na svoji daljni poti? Misel je utihnila, siv pa je
bilo žalostno.
"Ilanea, morda bi ne bil človek tako malodu
šen, če bi sijalo solncc, kakor tam za gorami. Kaj
bi mi bilo, da imam raztrgane čevlje in razee
frane hlače? Zasmejal bi se ljudem in bi .šel, ka
mor drže bele eeste! Tako pa mi je, kakor da bi
bila ta pusta globel v mojem srcu. Težka j«' pot
po hribu do vrha; kakor bi bil človek na oni stra
ni, pa bi bilo vse dobro ..."
" "Kdaj misliš na pot?" "
Prestrašil se je njenega vprašanja, kakor da
bi mu bilo čisto novo.
"Na pot, Ilanea?"
Neprestano je mislil na pot. njT^no vprašanje
pa ga je iznenadilo in prestrašilo. Pospravljeni
so kovčogi, suknja jo oblečena, roku je že ]>i ijela
za palico, toda glej, nenadoma se je ustavila no
ga, odrevenela od nerazumljivega strahu. Kje s<>
zdaj tiste lepe sanje o velikem svetu, o lepi pri
hodnosti, ki čaka za gorami? Kaj si, o človek, sa
njal saiuo zato, da si sanjal! . . . Kakor tla l>i l»il
izpreglcdal: Resnično, tam pred njim je pot in
treba je vzdigniti nogo! In nenadoma je začutil,
da je truden in da ga je strah.
"Saj si mi pravil, Mate, glej, in tudi jaz mis
lim, da ni več tukaj zate dneva, ne ure . . Ko ni
človeka, da bi ete pogledal prijazno . . . Napravi
se in pojdi in kadar so povrneš, so ti bodo odkri
vali. Tako mislim."
I lan.-a j" govorila zelo resno, globok in mi
ien jo bil njen glas; tako ni govorila /. njim niko
li poprej.
"Torej na pot!"
Vzdihu jo bil podoben njegov odgovor, i.alo
dušen je bil in neodločen.
"Kmalu se povrneš, Mate, s častjo in slavo;
trdna jo moja vera. Tam jo življenje vso dritgač
no in tudi ljudje so drugačni. Tam bodo videli,
kdo m, Mati !"
Poslušal je in so je čudil, zmerom bolj toplo
mu je bilo pri sreu in sklonil so je, da bi ji videl
natanko v obraz.
"Kako rad te imam noeoj! . . . Ti govoriš,
kar upam od daleč, in ko govoriš, jo vso jasno
ni resnično. Hudo jo bilo potrto moje sroe, zdaj
pr. je mirno . . . Pojdi z mano prav do doma: noč
jo in nikogar ni na eosti . . ."
sla sta počasi v klanec, mimo samotnih bi>.
l.e tupatam jo bilo okno razsvetljeno, iz krčmo so
ve čuli glasovi. Postala sta pred nizko hišo, Male
jo stopil k oknu in jo pogledal skozi svetlo
špranjo.
"Še ti poglej, llanea! — Tam je očo ali
vidiš njegov obraz? Stopim v izbo in ne ozre so
name; gre mimo mene, kakor mimo stola in toli
ko, da me no sune v stran. Moja žlio« bi leža
la na mizi in ne bilo bi me k večerji; oče bi se
ne ozrl in bi ne prašal: 'Kje je Mate?' fcolel sem
si t'asih, <la hi mo udaril . . . Tam jo mali, ki j« i
mnni r;nl. Ho re knjigo, ki jo pisana po staro m in
z debelimi črkami. Časih je prišla in je pogleda
la. oo spim; /.daj no pride nikoli več. I*<>1 lota jo.
mislim, kar me je poslednjikrat ogovorila pri
jazno ..."
" "Napravi se, Mate, in pojdi!" "
"Čas je, llanca!"
šla sta dalje, proti cerkvi; tudi pri cerkovni
ku jo hilo še svetlo in nekdo jo govoril v izbi.
"Zdaj pa lahko noč. Kanca!"
" "še malo počakaj, 110 mudi se ti... (ilej.
Mate, oo misliš na pot, no moreš tako. Nimaš oble
ko, ne perila. Pospravi, kar imaš, pa princsi me
ni; po.šijeni ti ponoči, ko bodo spali. Prinosi mi
jutri . . ." "
"Prinesem ... In zdaj lahko noč!"
Izpustil jo njeno roko, ali ko so jo okrenil in
je stopil na klanec, je zaklicala pritajeno za njim.
"Mate! . . . Ne zamori, Mate . . . kako pa
bi na pot, ko -nimaš denarja? Samo tisto krono
imaš . . . Motela som ti nekaj povedati, pa ti po
vem, kadar so posloviš . . . <51oj, rada hi, da hi
šol, pa mi jo žalostno pri srcu . . Pridi jutri!"
" "Zbogom, Kanca!" "
Narahlo Mii ><■ doteknili roki in Mate se
vrnil v noč; samo trcnotek je gledala za njim in
/.o je utonil v globeli . . .
"Prezgodaj sto prišli, nisem so še poslovil!"
jo jo pozdravil u<Mtolj; stal je sredi izbe s klo
bukom v roki. < >čc jo bil povočerjal in je sedel za
mizo; ozrl so jo nanjo z mrkim pogledom.
Prišla jo v izbo mati, suha, starikava ženska.
"Lepo nam dola, glejte! in ,i< ni do no
či !"
I čilo'j se jo nasmebnil.
" Voeor jo lop . . . Tudi jaz se i/prehajam
<"asih, lakole, kadar pogasnejo okna. Nekaj po
sebnega čuti človek . . . kakor da bi bil zakopan
kam trloboko; tako daleč jo nebo . . ."
Oglasilo so jo v njegovih besedah nenadoma
nekaj toplega in resničnega, tako da so jo Kan
ca začrdila. Pogledal ji jo v obraz, ali pogled so
jo takoj umaknil.
"Lopo jo tam v eloboli ob lakih večerih, po
sebno čo je človeku pusto pri srcu; zdi so 11111, ka
kor da jo umrl, tako temno in tiho je vse . . .
N'o, lahko noč, gospodična Kanca!"
Sol je, oče pa jo stresel 7. glavo.
"Prej je govoril čisto pametno . . . Zelo pa
moten človek jo ta učitelj, pa jo še mlad . . Saj
mu še besedo nisi rekla, llanea, ko se je poslovil!"
.Mati je napravila luč in je zagrnila okno.
"K, llanea, slabo se vedeš! I\> vasi govore,
da se potepaš s tistim Matejem. Otrok še, pa se
tako zavrže!"
llanea je popila kavo za večerjo in je odšla
v malo izbo, tesno in nizko, tako da je bilo ko
maj prostora za ono posteljo. Okno jo bilo zastrto
do vrha z nageljnom in rožmarinom; nad poste
ljo je visela stara podoba Matere božje.
Prižgala je svečo in jo napravila posteljo.
Preden je legla spat, je posegla pod zglavje in jo
štela dosotieo. shranjene v roben. Kačunila jo in
ni hiogl.i izračuniti . . . kaj bi z deset icami ? Ko
"■aj /a kruh bi imel, mesec dni komai ... te u
boge majhne dosotieo, skrbno spravljene, še top
1 1 zglavja . . . Zazdela se jo sama sobi siro
mašna, vsa lteraška in bilo jo je sram nevrednega
daru.
Tako je bilo njeno srce potrto in novoselo in
zavzdihnila je globoko, ko je zatisnila oči in so se
napotilo po pustih stezah trudne sanje ... še
bolj strma je bila pot in ni ji bilo konea, vrh hri
ba se jo dotikal neba. Hodila jo navkreber s trud
nimi, neokretnimi koraki; breme, na ramo nalo
žeiio, je segalo daleč, daleč preko glave. 1'red njo
je hodil Mate in ker je klonila glavo tako nizko,
ji je škropilo v obraz od njegovih nog . . .
1 čitelj je stopil k oknu. Spodaj v krč>ni so
kričali pivci in rahljali po mizah. Pogledal je
po klancu, po dolini — pusta noč. svetloba zvezd
ni segla tako globoko. In zgodilo se jo tedaj, da
ve je oglasilo nekaj novega v njegovem sren, ko
maj še razumljiv eg«. Nalahno je bilo ran.h no in
vznemirilo se je do dna; misli, ki bi se ne bilo
zdramilo nikoli, so se zgoiiib» v poluspanju.
"Tudi jaz bi, kakor on . . . Popotno palico v
roki in lahko hrašnn na rami, pa v svet . . . tja,
kjer noč ni tako temna ..."
Nato jo napravil luč in jo vzel iz predala šol
ske zvezke; uklonil se ji' globoko, v rumeni luči i
svetilko je bil njegov obraz resen in starikav. ^
Nekdo jo stopil iz krčme ter je propev.nl po klan
on.
—(Nadaljevan je. )
V Argentiniji so sklicani volilni možje 14 po
krajin za 2. aprila, da izvolijo predsednika in pod
predsednika argentinske republike.