Proletarec. [volume], February 22, 1916, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC
LIST ZA INTFRE1K DELAVSKEGA
LJUln TVA.
IZHAJA VS I KI TOREK.
— lastnik in izdajatelji
Jugoslovanska de!s» va ti&hovna dmibi
i .hicago, Illinois.
Naročnina: Za Air. riko $2.00 la celo
leto, 11.00 za pol leta. Za Kvropo
$2.60 za celo leto, $1.26 ta pol leta.
Oglasi po dogorot u. Prt spremembi
btvahl'a je pcleg novega nainamti
tudi naslov.
Gluilo alovtoiii« •ri«nii*cii« Juto«).
— aocUliitUt« t»«*® v Ameriki. —
V»e pritožbe glede nerednega pošiljanja
liala in drugih nerednosti. je poiiljati |
predsedniku družbe
Ivan Molrku. 4008 Writ 31. Street,
Chicago, ill.
PROLETARIAN
0%«nrd and published every Tuesday by
South Siitio Woii man's Pubishing Catrpany
C.ticgo, Illinois.
Subscription r:i e*: l'nit«»d States and
Canada. $2.00 ;i >ear. $1.00 for half
venr. Foreign countries $2.60 a year.
»125 for half year.
Advertising rales i>i agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
tO«« W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
PLAČE IN ZDRAVJE
V Washington, l> l je gone
ralni zdravnik (lorgas pred krut
kini govoril o zdravju in '»olezni.
ter j,- prišel do /a kljuka, ki *-a
socialisti že davno oznanjajo, ki
ga |>a kapitalisti in njih organi ni
so hoteli nikdar ra/umeti in ga tu
di nadalje ne bodo hoteli, dokler
ne bodo prisiljeni do t•■«?.•!. Taki
nasveti, kakršno jim daje dr, <'nr
gas. ki naposled ni popolnoma <>
Baailjen med inteligenti. sinrde k.i
pitalLstom, ker segajo v njih žep.
Dr. liorgas namreč ne ».ahtevn
nič več in nič manj, kakor da naj
se dajo delavcem boljše plače. In
sicer ni zahteval tega kot agita
tor, ampak kot zdravnik. Boljše
plače zahteva zaradi zdravja ame
riškega ljudstva. Dejal je: "Daj
te delavcu boljšo plačo, tla bo mo
gel živeti v boljših razmerah, te
daj bo sebe in dru/ino lože nbra
nil vsaki bolezni."
V svojem govoru je dejal na
dalje. da je največja pospešrvalka
vseh epidemičnih bolezni revščina
in da bi se bolezni znatno zmanj
šale, če bi dobivali delavci boljše
plače, ki bi jih postavile v boljše
življenske razmere in bi lahko ži
veli bolj zdravstveno, kakor do
slej.
Generalni zdravnik Gorga* se je
v svojem govoru pečal s svojimi
petnajstletnimi izkušnjami, ki si
jih je nabral v tropičnih deželah.
Pripovedoval je, kako so uničili on
in njegovi poinagači niušiee in
druge škodljive in strupene muhe
iz okrožja okrog Panamskega pre
kopa in kako je tudi zboljšal že
prej zdravstvene razmere v Ila
vani na otoku Kuba, kjer je bila
prej umrljivost velikanska.
Zdravnik in učenjak (Jorgas je
prepričan, da je zdravo življenje
mogoče samo tam, kjer je mogoče
ljudi pripraviti do tega, da žive
pravilno in v veliki snagi in jih
prepričati o tej potrebi. Rekel je.
da ga je naučila dolgotrajna iz
kušnja, da je mogoče to I • tam.
kjer so delavski sloji dovolj pla
čani, da žive v dobrih razmerah.
Gorgas je podkrepil svoj govor
z mnogimi primeri in z znanstve
nimi argumenti, s čimer mu je po
dal največjo važnost. Sicer pa
to, kar zaključuje on i/, svojih
preniis. vedno trdili iz svojih
predpostavkov socialisti, ki tudi
iščejo svoje orožje v nrzenulu /na
nosti.
Kljub temu smo prepričani. < 1.1
ostane zdravnikov govor ravno ta
ko glas vnijočega v puščavi, ka
kor socialistične zahteve, dokler
si delavstvo samo n>- pribori tega.
kar pravi dr. Gorgas. ibi j'- po
trebno zanj. < >11 izvaja, da moraj<
biti plače večje zaradi zdravja
Kapitalisti pa trdijo, da hočejo
delavci boljše plače, zato da bodo
mogli bolj pijančevati. ('elo v pro
hibicionističnili državah trdijo to.
in sam vrag naj razume, kako mi
slijo, da bo pijančevanje tam mo
goče. Skoraj se nam zdi, da po
znajo zase pota. po katerih se pri
de v suhih krajih če ne do u his
keya, pa vsaj do šampanjca.
Od kapitalistov si bo moralo
delavstvo priboriti boljše plače.
Ali vlada, kongres in razne legi
slature in oblasti ne bi storile nič
napačnega, če bi nekoliko premiš
ljevale o Gorgasovem govoru. Zla
sti sedaj, ko se pripravljajo na mi
li turizem.
l)r. (Sorgas je vrhovni zdravnik
armade. (V j«» govoril o higieni, je
gotovo nekoliko mislili na armado
in na hrumimo sposobnost. In s
svojega stališča je imel prav.
Tukaj ni prostor, da l>i razprav
1 j ji I i o militarizmu. Ampak ena
reč je na vsak način pribita: l'e
se hoče kaj z orožjem hraniti, te
daj ni dovolj, da se sklene, koliko
mo/. naj šteje vojska, ampak tre
ha j*- tudi vedeti, kakšni hodo
možje, kadar jih ho treha.
Prvi pogoj je par ta. da so zdra
vi. S premično bolnišnico se ne
more marširati proti nobenemu so
vražniku, še manj pa se more zma
govati s četo invalidov. Kezervar,
iz katerega more zajemati arma
da svoj živi materijal, je pa le
ljudstvo. In če ljudstvo ni zdravo
ne more hiti vijska zdrava, ('itn
večja je armada, tem teže je dobiti
popolnoma zdravih ljudi, torej je
tudi potrehii. da se skrhi za zdrav
je vsena ljudstva, toliko večja.
Kakor v vseli drugih gospodar
škili rečeh se pokazuje tudi tu
kaj, da niso resnični interesi de
žele nič druzega, kakor interesi
ljudstva. Toda kaj je ljudstvo v
kapitalistični državi? Masa. dolo
čena. da redi ho "ataše iu njih bla
gajne. .Masa z neštetimi dolžnost
mi. pa brez pravic. Delavce je vre
den za kapitalista toliko, kolikor
more iztlaeiti iz. njega profila.
Seveda hi bili za delo tudi zdra
vi ljudje sposobnejši <>d slabotnih
in holehnili. Toda k a | >i t a I i /.<■ i ii i
nui sredstva za t<» težavo. On ima
industrijsko rezervno armado, i
ma bataljone brezposelnih. Onega
delavea. ki stoji pri mašini ali v
jami, lio danes izprešal ilo mozga.
(V ne lxi jutri vež sposoben, vr:i
vrže na »•••sto, pa si vzame mlajše
ga. krepkejšega i/ rezervne arma
de.
Tudi to mori- izpremeniti le «lt»
lavski hoj s skrajšanjem delovne
ga časa do tiste mere. da ho moral
kapitalizem zaposliti vse delav
stvo in da izginejo brezposelni
zbori. Namesto ljudi v Washing
tonu, katerim je dr. (iorgas v prvi
visti namenil svoj govor, mora pa
delavstvo poslati tja svoje ljudi,
ki bodo razumeli zdravnikove be
sedi* iti jili tudi izvrševali. Kakor
vse drugo si mora tudi zdravje de
lavstvo priboriti.
ZOPER STRUPEN MATERIJAL.
Na inieiativo državnega tovar
niškega nadzornika se vrši p<> dr
žavi Illinois preiskava z namenom,
da se nabere materijal za spozna
nje, kje in kako se rabi v indu
striji. zlasti v pleskarstvu strupen
materijal in kako učinkuje na de
lavec.
Pred kratkim je v Chieagi neki
zdravnik po nalogu zveznega de
lovnega oddelka preiskal 100 ple
skarjev, ki so člani lokalne unije
štev. 1!M, ter je dognal, da jih
mnogo izmed njih trpi na posledi
cah svineovega zastrupljanja, ne
da bi bili »ami vedeli o tem. Za
strupljenje s svineeni se izraža na
tako raznovrstne načine. da se s
površno preiskavo redkokdaj do
seže diagnoza.
Organizaeija priporoča vsem
članom, naj se poslužijo te zdrav
niške preif kave, ki je seveda brez
plačna. To je v njihovem intere
su. kakor tudi v interesu splošno
sti. V pleskarski obrti se zlasti
rabi svinčiiata belina, pa tudi dru
ge sno\ , ki s."« izdelujejo v novej
šem času in obsegajo strupene ma
terije. Lesen alkohol, trdo olje
iu razni preparati za odstranjeva
nje barv. potem snovi v gotovih
barvah pogostoma škodljivo vpli
vajo na dihala, obisti, jetra i. t. d.
ter povzročajo kronične bolezni.
< "e se zbere dovolj materijala o
tej zadevi, j«* upati, da bo mogoče
pripraviti zakonodajne zbore do
tega, da prepovedo rabo strupene
ga materijala.
V Kvropi je v tem ozirn že mnn
go več storjenega kakor v Ameri
ki. N"a Francoskem je raba svinč
nate belin« popolnoma prepoveda
na. v šv iei je odpravljena pri vseli
državnih ii mestnih delili. Na
Švedskem. Danskem, v Nemčiji je
zelo omejena. Kar se tiče m-katt
rib drugih strupov, ki so se prej
rabili, so odpravljeni z internaeio
nalnimi sklepi. Toliko kolikor v
Kvropi bi moralo biti zdravje de
lavcev tu.ji v Ameriki vredno.
t e bi anarhizem izginil, ne hi te
ga nihče tako obžaloval kakor no
lieija.
TRŠČ I C E .
Kajtebriga
Italija jf prepovedala uvoz vsakega blaga i/.
Avstrijo in Nemčije. To se glasi ravno tako, kakor
ee bi prepovedal beraču hern riti beli kruli pri
<*i tru ii ili -
*
Vosti enega t «•« In a "Vprašanji* husitanijr
hvalabogu rešeno". Vrsti drugega tedna: " 1'nlo
žaj glede Lusitanije je zelo resen; diplomatske
vezi so laliko vsak čas pretrganeTo se ponav
lja malone že eno Sito Vsakdo ve, kako se človek
počuti. ako ga kdo šregeta z gosjim peresom v
grlu — ščegeta in odmika, Sčegeta in odmika . .
*
Nemški kaner'ar "Kdo l»o premagal resar
stvo, ki sr razteza oil Iterliiia do HagdatlaT!" <>
sakradiliur! Moko .ta srce, gospoda avstrijska, in
vprašajte se, ali ne vodi p<>t od lierlina do liag
daila tudi čez Dunaj. Itelgrad in Carigrad? <> \ rs.
Avstrija se eksistira kakor biblijski »Iona \
vampu pruskega soma!
*
< ikaško časopisje jr počrnilo eele strani pa
pirja v oltliku hlapčevskih poklonov novemu ka
toliškemu nadškofu Vprašal srni sr Zakaj
"Trilume" j«- pa odgovorila Nadškof .Mundelciu
je vzel v posest premoženje čikaške nadškofi j1, ki
se ei'iii na miljonov dolarjev There's the
reason!
I'rcrok "solnčnega kulta", glasoviti II.miš,
ki je zhiral v svojem "templu" kopieo bedastih
deklet in jih seznanjal s svojim "božanstvom", je
hi I seveda "a poor devil" Zato ga je rikaški "a
snikarski trust takoj proglasil za mr.jasea, ki
je nevaren javni uiorrrrrrali • . . 111 zato je š. I v
.loliet na rieet. ' r Im h i I hedasti llaniš toliko pa
meten, da hi si 11 i I prej pridobil par miljoneko.
in potem šelr začel s svojo novo vero, hi mu hilo
li/unsko kapitalistično ru.sopisjt gotovo uuredi n
globok in par tiskanih strani širok poklou i• i še
danes hi bil on, prrrok "solnčnega kulta"
"a respectable irnitleman of high dignitv ".
Hrvan "Mir za vsako cctio'" itooscvcit
"Vojna z.a vsako ceno'" < Mia ireiit hinaiwt sta
nevarna Ameriki, čeprav »ta obi "e\" Dobro I»i
bilo. <la "eksirata" še dalje. in - ieer Hrvan med
puščavnike ako so še kje — k i• • r se lahko valja
I m • trnju, kadar mu pride Sandy llonk na ini-< 1.
UiMtM'velt |<a 1111 * • i ri-krutc v <'ai ulo.
m
"Mir /a vsako nun" lahko pomeni 111 < i i ' na
te/.alnieo in ve.šala za vsako ceno" Kadar se ar
gumentira z bičem in kadar imajo vešala zadnjo
besedo, takrat se malo opravi z "bombami v •.»la
vi". Kdo želi, da hi do trna prišlo"
V lcgislaturi dr/a ve Virginia predlaga neki
gentleman, da se naj vpelje postava, ki ho reiruli
rala žensko ohleko. |'o njeirovein mm-nju hi smelo
hiti žensko krilo najmanj štiri palce nad členkom
in golega vratu hi ne smelo hiti več kakor tri
palec nad jopico. Prozorna obleka se mora prepo
vedati.
Pred Iona virginskega zakonodajalca je kruto
žaljenje vsega moškega prebivalstva v Virginiji.
Ako on morda ne sme videti malo kože na žen
skem vratu, zato še ne sme misiti, da je vsakdo
taka svinja, ki hi se natnali razburil spričo takih
malenkosti. (V pa res misli, da so vsi meški take
propaliee. potem naj rajši predlaga zakon, ki ho
prisilil moške, da nosijo slcpičnike kakor plašljiv
konj...
Turški finančni minister je predložil prora
čun /a tekoče leto, ki izkazuje 14 railjonov tur
ških funtov primanjkljaja. V ameriškem denar
ji« je to ♦>:{ miljoiiov dolarjev. Turške finančne
razmere so bile že prej v prav slahcin stanju, in ta
primanjkljaj, ki je za pet in pol miljona funtov
večji <h 1 lanskega, pojasnjuje, kakšne posledice i
ma vojna za Turčijo. Proračun izkazuje za vse
leto r»:t miljonov izdatkov. Dohodke prvega pol
leta ceni na 11 miljonov funtov. Avstrija in Nem
čija pa bosta posodili 14 iti pol miljona funtov
• o' note ilr/avn.-ira zaklada Za drugega pol leta
ceni minister dohodke mi 12 miljonov, Nemčija
in Avstrija pa naj posodita tedaj še "JO miljonov
Za kaj se Turčija pravzaprav bojuje ' Da l«i te
ritorialno pridobila, je precej težko upati. < '•■ hi
se ekspedieija proti Kgiptu, o kateri je bilo mnogo
govora. naposled uresničila. I>i to /godilo le /
nemško pomočjo. In če hi i > i I a uspešna, j«' povsem
izključeno, da hi Nemčija tedaj prepustila Kgipt
m kontrolo sueškega prekopa Turčiji, ampak hi
tam ustanovila svoje lastno gospodstvo. Za kaj
se torej Turčija bojuje' Z;i kaj mora d«.prinašati
njeno ljudstvo !;ike ogromne žrtve' Zakaj s.- po
hijajo Armenci, kakor da hi jih hoteli iztrebiti .'
Kakor se zdi, vse h- za to, da postane Turčija
dol/nica Nemčije in Avstrije, kar pomeni prav
tolik... kakor da postane vazalka Nemčije Pri
tem je pa tudi zanimivo vprašanje, odkdaj je Av
strija tako bogata, da lahko posoja denar drugim
državam ?
Winchester liepeating Arms Comp., ki ima
miljon dolarjev delniškega kapitala, je dosegla
za minulo h to 4.652.094 dolarjev čistega dobička.
Promet je znašal čez dvajset miljonov dolarjev
iu dobiček za vsako delnico znaša odstotkov.
Veliki promet je v prvi vrsti posledica vojnih kup
čij. Zadnje leto je znašal doma 11 in pol miljonov,
za vojskujoče se države pa osem in pol miljonov.
Prebitek dosega 18,3.'12.925 dolarjev. V primeri s
prejšnjim letom se je promet povečal za 7,!M3.11;"i
dolarjev. Dividenda je znašala lani 25 odstotkov.
Delnice, ki so bile vredne po 100 dolarjev, ko so
Zdaj verno, (|a nima Hearst nobenih delnic od
železniških družb, kajti drugače ne lii priporočal
oseuiurnega delavniku /a železničarje. Hearst je
namvelik človekoljub v vsaki stvari, ki se ne
tiee nje^ti\,• blagajne.
• • •
Anarhistični buvbav je zopet med nami. Ka
darkoli je kaj gnilega v državi Danski, takrat vse
lej (tlti-siju staru strašilo s pomršeno Itrado, / di\
jimi očmi. z 11 • >< 1 a I o 111 /a pasom in z Iioinho v vsaki
roki na tribuno javnega mnenja, češ tukaj se na
glejte pošasti, ki povzroča vse zlo v deželi. Med
t'-m pa resnični anarhisti delajo zarote in davijo
ljudi na delielo.
• • •
Vsak dan herein«* o bombah V Kvropi so
bombe nekaj tako vsakdanjega kakor hruške v
košu. I/ zraka .jili mečejo na koče, palače in
da' tinli na eerkve. Ampak ljudje božji, ali je
kdo že rekel, da to delajo anarhistiT I/. Avstrije
prihajajo eesarsko kraljevske bombe in Krane
i jožet' je po milosti božji apostoljski vladar!) in de
žujejo na prekrasne eerkve v Iteiietkah, Milanu in
I druirod, katerim se mora zares «1 i viti vsak prijatelj
umetnosti brez obzira na religijo; pa glej zlodja!
I•<• mn ii.jn katoliške Avstrije je to čisto pravil
no Italijani podirajo eerkve na Slovenskem in
italijanska katoliška duhovščina zaradi tega eisto
nič ne protestira. Anarhija, grozna anarhija
anarhija, kakršne še ni videl svet, anarhija, o ka
kršni ni še nikdar uiti v sanjah sanjal kakšen
Must. I'erekman. uiti najbolj krvoločni anarhist,
s' vrši vsak dan \ Kvropi. in tisti. ki meeejo bom
bi' in bomba je bomba, vrag j<> vzemi! — dobi
za to železni križee. junaki so. slava jim . . . Tako
si- godi.
«V res cksistira .lean ("rone.s, ki ji- lmji* hotel
zastrupiti nadškofu in njegovo družbo in nosi
Im»ihIm* \ /••pii za iMnliraii.il- cerkva. in če je res tak
anarhist, kakršnega slika naše kapitalistično ča
sopisje. pot cm ji* bedak, če ni' |ft"*' i lit Angleško. v
Nemčijo ali Avstrijo. in se tam ponudi /a metalca
bomb. Drage volj«' ga bodo sprejeli in um dati
t'l'lii grmado IioiiiIi kajti tam jili delajo not* in
dan pa t.o lahko podiral cerkve, kolikor mu
srce poželi In če iiingari poleti tudi nad Itim in
celo * * večno mesto" z vsemi cerkvami vred spre
meni \ kup pepela, in* I >o se m 11 treha skrivati
pred policijo, ravno nasprotno katoliški Kranc
jo/c' mu I »o podelil red Marije Tcrc/.ije!
• • •
/a eitatelje "Trščic" imam danes eno vpra
šanje: To vprašanje se pravzaprav tiče samo so
drugov. Vprašanje je: Ako dimes socialist iz
najde, slučajno iznajile aparat v zvezi z električno
silo. s katerim je mogoče iz daljavo stoterih milj
uničiti tudi največje armade na suhem in največja
hojna brodovja na morju, silen destruktiven apa
rat. j»r«»ti kateremu hi liila vsa najmodernejša in
najefektivnejša morilna mašiuerija, ki se rahi v
današnji vojni, ničvredna igračka kaj naj sto
ri socialist s to svojo iznajdbo? Ali naj uniči to
iznajdbo ali jo naj \ porabi in kako vporahi, da
ne krši kot socialist svojega principa? Ne mislite,
da je to vprašanje neumno. Kdisou in drugi prak
tični možje pravijo, da jo taka iznajdba mogoča
i in s pomočjo te silni' iznajdbe da bi bila vojna v
Kvropi končana v treh dneh, če ne še prej. Torej
kaj je vaše mnenje ' Pišite pisatelju "Trščic" in
1 naslovite na ' Prolctarea.
bile izdane, m> se prodajale p« 3000 dolarjev in so
sedaj na trgu po '2.">00 dolarjev. V kratkem bo
sklicano zborovanje, kjer se bodo posvetovali, če
naj se delniški kapital oil 1 iniljona zviša na 30
miljonov Koliko se je bilo feha trinliti kapi
talistom, da žanjejo 4ti."i proeeiuov dobička? In
kaj imajo od svojega truda delavci, ki so kapitali
stom pripomogli do takih profitov?
(ieiieral tioethals. ki je zgradil panamski pre
kop in upravlja ondotno ozemlje, je pred kongre
sovim odsekom za trgovino izjavil, da so bile Ze
dinjette države z zemljiškimi transakcijami v ka
nalskem pasu osleparjene za okroglih 17 miljonov
dolarjev. Zemljišča, vredna 1 iniljon, so jim bila
prodana za is miljonov. Predlagal je zakon, s ka
terim naj s.- ustavi delovanje komisije, sestavljene
i/ i i \ i-li zastopnikov Amerike in dv«*h Paname, ki
imajo sedaj izključno jurisdikcijo \ plačilnih za
di'vali. t'uditi se res tli. Kdo ne bi goljufal, če se
mu napravi goljufija tako lahka i'i se še odeiie z
zakonito odejo.' Kapitalistični svet brez goljufije
toga si niti misliti ni.
I rud za ljudsko štet je \ Wnshingtonu je ce
nil število ljudi v Zcdinjenih državah dne 1. janu
arja t. I. na 101.208,315 duš, dne 1. julija pa cenijo,
• la jih ho 102,017,::o*J. Dne 1. julija lanskega leta
,i'' naštel ta urad \ Zeii. državah 1 <M1; 1S Ijiiili.
Število prebivalstva narašča posebno v /apadnih
državah. in sicer v prvi vrsti stoje države Oklaho
ma. Nevada, North Dakota in New Mexico.
Londonska ' Central News" pravi, da bodo
vpoklicani ta teden vsi neoženjeni Angleži v vo
jake Izdana je kraljeva ml rod Itn, ki obvešča vse
samec, naj se zglase in javijo za vojaško službo,
kakor zahteva novi angleški vojaški zakon o vo
jaški obveznosti. Dne 3. februarja je podpisal
angleški kralj (ieorge proklamacijo. ki določa
dan 10. februarja, ko stopi v veljavo nova voja
ška postava. Vsi samski možje med 1 !t. in 41. le
tom, ki po zakonu niso izvzeti, s* morajo javiti za
nabor do 2. marca t. t.
JE LI CRONES IZ MESA IN
KOSTI?
Jean Cronos j«' baje kuhinjski
šef, ki jo hotel na nadškofijskem
banketu v I'nivorsity Clubu v Chi
eagi zastrupiti •UK) katoliških cer
kvenih gostov. I'olieija pit vseh
Zcdiiijonili državah, /lasti pa v
Chioagi, New Yorku in Mostonu
je 11a nogah zaradi njega, on ji
pa osle kaže in se norčuje i/, nje.
če namreč res živi. Kajti to jo
roe, o kateri začenja človek pola
goma dvomiti. Naposled ne I>i bi
lo v zgodovini polieij • nič nove
ga, da si izmisli figuro, katero za
odeli«- z grozo in s skrivnostjo, pa
obrača pozornost cele dežele nanjo
i in na lov za njo. V interesu policij
skega ugleda l>i hilo skoraj res ho
Ije, če ga ne hi hilo ill če hi se vsa
stvar prepustila procesu, ki ni ne
navaden, namreč da vse skupaj
polagomti zaspi iti m- potem popol
I noma po/ahi, kadar zhudi nov sin
čaj novo pozornost.
Kajti tre ha je premisliti: Kavno
pred kratkim je dohil chicaški de
i ti-ktivski oddelek novega načelni
! ka llunta, ki ga je izhral mayor
j Thompson sam iu ki ga smatra za
detektiva vseli detektivov. < 'clo
Sherlock Holmes se mora skriti
pred njim. Kakor da mu hočejo
i.iii nehesa sama priliko /a odli
i kovanje, se zgodi senzacionalno
/:astriipljeiije na hanketu pobož
nih in odličnih mož. Takoj ugane
jo, da je to storil, -lean Crones.
Mož je v Chicagi To vedo po
| vsem natančno. In zdaj razprto go
sto mrežo okrog njega. Vsi kolo
j dvori so zastraženi, vse mesto ta
korekoč v idiseilnem stanju. Ka
j k«»r v starem veku ma-ščevalke K
; rinije si> mu detektivi za petami.
In Hunt javlja ponosno in radost
no: Ne morai mitu uiti! . . . Potem:
Kmalu <:a homo imeli . . . Napo
1 sled: Tako rekoč ga že imamo. —
, Kavno takrat pa pride i/. New
Yorka telepram, da je poslal
Crones ondotnim "Times" i/, sa
mega New Vorka pismo, v kate
rem se haha, da je študiral kemi
jo. da iii hil kuhar, ampak kuhinj
ski šef, pripoveduje, kako je ma
nipuliral s strupom, opisuje, kako
si je pobarval lase in odšel i/. Chi*
eatre. rekoč policiji to, kar je en
! krat zaprniel (ioetz von llerliehin
pen, in naglašujoč, da se sploh ne
hoji policije, ker je preveč stupid
i na.
Tedaj se začenja lov v New Yo!^%^
ku. < »u pa pošilja časopisju mirno
| pismo za pismom in zatrjuje, da se
I mu dohro podi in da se fino poču
I ti.
Ako je Crones le fantom, tedaj
se vse to lahko razlaga. Ču je pa
j živ človek iz krvi in mesa, tedaj
! ii i za policijo nikakršna slava, da
jo tako vodi za nos. Naposled je
on le eden, policija pa ogromna
organizacija, in Hunt se je prav
zadnje dni hahal, da ni uobena u
metnost tako dovrš.-na kakor lov
za ljudmi.
Toda recimo, da ta človek res
živi. V tem slučaju naj se gre solit
vse kapitalistično časopisje, ki iz
rablja senzacijo, da draži živce či
tateljev. ne spozna pa najznačil
nejšega momenta v tej igri. Ako
je ta Crones res živ človek, tedaj
je njegova oseba sama na sebi sil
na. uničujoča obtožba zoper seda
| nji družabni sistem. Kajti ako je
; le polovica istorij resnična, ki jih
jčitamo o njepovem begu, o ttjego
; vili namenih, tedaj se ne da utai
ijiti. da imamo opraviti z. nenavad
no nadarjenim človekom, in če so
odšle njegove duševne sile na na
pačno pot, mimesto da bi se izra
bile v prid človeški družbi, je tc
ira kriva le ta družba sama s svo
jim m socialnim sistemom, ki pre
tvarja veletimc v velezločincc. Vsa
ta ponja je čudovita srroteska, v
kateri bi hilo veliko več humorja
, kakor trapike, če ne hi bila tla. iz
katerih je i/rasla, tla kapitalistu
j nepa sistema sama na sebi ncplo
dovita za zdrav humor in če m> ne
i hi na njih vsaka velika reč
i min iala v tragedijo.
i/pn
Zopet zastrupljenje?
I/ 1'ittslmrirlia, l'a., poročajo,
da je talil trideset oseb, ki so se
udeležile neke cerkvene pojedine,
nenadoma obolelo. Kit zdravnik je
dejal, da je bolezen povzročilo po
kvarjeno meso dritifemn se pa zdi,
da so simptomi enaki kakor pri za
strupi jenju z arzenikoni. Seveda
se širijo zopet strašne govorice o
zaroti, o anarhistih in podobnih
rečeh. Sicer pa ni nobeden izmed
postov, ki so oboleli, v nevarnosti.