Proletarec. [volume], February 22, 1916, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Jugoslovanska Socialistična Zveza ameriškemu
kongresu o položaju Jugoslovanov v Evropi.
p. Socialistični kongr»suik Mever London je vlo
žil, kakor smo že naznanili, v kongresu predlog, ki
poziva predsednika NVilsontt. naj stori korak«-, ila
so snidejo nevtralni' državo na mirovno konferen
eo, ki naj ponudi \ vojno zapletenim silam svojo
posredovanje.
Predlog, ki miio ga objavili že meseca de
cembra, obsega tudi načela, po katerih naj bi se
sklepal mir, in med tem« je osvoboditev podjar
inljcnih narodov.
Soil rug Meyer London ji- storil nadalje ko
rake, da morejo zastopniki prizadetih narodov
izraziti svoje željp preil kongresov i m odborom za
zunanje zadeve. .Ingoslnvaiiska Socialistična Zve
za je v ta n< tnen izdelala spomenico, katero izroči
omenjenemu odboru sodrug IVrglor, ki pojde v
zastopstvu Češke Socialistični- Zveze / njeno spo
incnico osebno v Washington.
S tem, da ho spomenica izročena kongivsn
veiuu odboru, postane to oi'ieielcn dokument in
pride med kongresov e spise.
Spomenica, ki jo je glavni odhor zveze na
svoji izredni seji dne I", februarja odobril, s
glasi:
Odboru 'a zunanje zadeve, zbornica poslancev,
Washington, D. C
•luposlova. ska socialistična Zveza popolnoma
soglaša z. n-M).učijo poslanca M -ver Londona, vlo
ženo v kongresu dne 7. deeetnbra 11'1.">. in predla
gajočo, da raj stori predsednik Zedinjenih držav
primerne korake za konferenco nevtralnih dežel,
ki naj pomnii bojujocim se narodom svoje posre
dovanje za mir .lugoslovanska Socialistična Zve
za tudi s popolnim prepričanjem odobrava nače
la, ki naj hi jih omenjena konferenca vzela za
podlago svojih razprav.
Jugoslovanska Siteialistična Zve/a zasleduje
z grozo in trepetom >trHMio klanje in pustošenje
v Iw ropi. Ki umri Iju<li na mil jugie in uničuje in
prečen I ji \ e vrednosti. sadove ilotuBtra jiiepti »lela
iu globokima mint, ki pa grozi. ii.i pjtretneni pri
zadete narode it* ..i dolgo priHtdnost « strašnimi
moralnimi in materialnimi škodami, / armadami
nesposobnih ljudi, / neznosnimi dolgovi in davki,
z nerodovHiostjo .■ ml je, / ruzHjano industrijo ,n
katastrofalno brezposelnostjo, z degeneraci.iu plc
mena ill s fanatični n narodni]! .sovraštvom.
I cm manj pa moremo liiti ravnodušni vpričo
grozil«' tragedije narodov, ker vidimo in čutimo,
da pljuskajo razburkani valovi vojnih posledic
čez vos svet in m- prizanašajo niti Ameriki Da,
Zedinjene držav«* s svojo gcogrulično razse nost
jo, s svojim visoko razvitim gospodarstvom. s svo
j i m i mnogoštevilnimi stiki in zvezami z narodi
\ vzhodne homistVre so še v posebni meri izpostav
1 jene vsakovrstnim /apletljajem, iz katerih lahko
nastane povsei nenadoma HajnevarSjša kri/a.
\ rhutejra prihaja še \ poštev, da so Zediuje
ne države dežela velikega naseljevanja, in kdor
si je na tej strani Atlantika poiskal novo polje
dela in stremljenja, je večinoma zapustil v Kvro
pi bližnje ali oddaljenejše sorodnike, ali pa vsaj
znanee in prijatelje, katerih usoda se ga ze s či
sto človeškega Rtnlišča dotika. Že ti čisto huiiia
nitarni obziri l>i dovolj opravičili našo vročo željo
po miru.
Predlog poslanea M ever Londona izhaja s po
vsem pravilnega stališča, da !>i se sklenilo le raz
meroma kratko prenirje, če se ne urede razmere v
novi Kvropi na podlagi pravičnih načel, ki bi čim
bolj zadovoljila narode in odpravila kričeča na
sprotja in s teiD vzroke za nove vojne. <»>1 močnej
šega diktiran mir, ob katerem bi zmagovalec iz
koristil ugodnosti svojega položaja na škodo pre
maganih delov, '>i zapustil v sreih poraženih euv
atvo ponižanja in pekočo željo po maščevanju,
zmagovalca bi pa navdal z nezaupnostjo. Tako l>i
se oba dela, čim se le nekoliko oddahneta in si le
deloma zacelita najhujše rane, začela št1 srditeje
pripravljati na novo vojno, utilitaristična breme
na narodov l>i se še mogočno pomnožila na škodo
gospodarskih in kulturnih potreb, Kvropa )>i se
izpretnenila v nekoliko ogromnih vojaških tabo
rov, ki bi imeli svoje podružnice tudi po /veznih
deželah in kolonijah na drugih kontinentih, in
že do neznosnosti razviti utilitaristični aparat bi
v doglednem času izsilil novo vojno. Tak razvoj,
čigar posamezne faze s., tie pred vidne, bi pa prav
lahko ustvaril situacijo, ki hi utegnila postati a
meriškemu narodu enako nevarna Kakor evrop
sk i m.
Resolucija poslanca Meyer Londona išče torc.j
povsem po pravili načela ki hi omogočila trajen
mir s tem. da bi odpravila vzroke nezadovoljnosti
in nasprotij, i/ katerih si- »rajajo krvavi koti
flikti.
V prvi vrsti zahteva resolucija, da se zapuste
zasedeni kraj i. V tem < > z i »• 11 je Jugoslovanska
Socialistična Zveza ideelno prizadeta, ker šteje
med svojimi člani veliko število Srbov in sta Srbi
ja in ('rfflbgora, obe srbski deželi, zasedeni od tu
jih vojsk. Naj ho bodoča njih usoda kakršnakoli
pogoj, da morajo tuje armade zapustiti okupi
rane teritorije, hi se mora) tinli tukaj izpolniti,
kar je le tedaj mogoče, da se urede bodoče razine
je diplomatično, ne pa pod pritiskom bajonetov.
V zvezi s tem je druga točka resolucije, ki za
hteva. <la se osvobode podjarinJjeni narodi. Ta
gravamen zbuja posebno zanimanje Jugoslovan
ih ske Socialistično Zveze in zahteva tembolj pojas
nila od nas, ker živi velika večina naših rojakov
v Kvropi v takih razmerah in pod takim priti
skom, da ne morejo svobodno izražati svojega
mnenja brez. strahu | red težkimi represalijami.
Narodno vprašanji- Jugoslovanov v Kvropi je
ilo današnjega dne nerešeno. To dejstvo spada tu
di med tisi«- momente. ki so povzročili sedanjo
vojno.
Samostojni ra/.\oj Jugoslovanov so \ prete
klosti ustavljali in ustavili razni 1'aktorji. Trkom
•'•asu so izgubili svojo neodvisnost na razne nači
ne. najslabše posledici- pa j!- imelo dejstvo, da
niso liili vsi skupaj upognjeni pod eno tujo vlado,
ampak da jih je usoda razdelila, prisilila pod raz
na tuja gospodstv« in jih tako ločila, da •»<> za cela
stoletja izgubili vsako vzajemno zvezo. Tako so se
d i terene i rali pod tujimi vpli\i. in namesto enega,
seje razvila cela vrsta malih narodov pod tur
škim. avstrijskim, ogrskim gospodstvoin Vlada
joče sile so delale na to. da m- ne le drug drugemu
odtuji*, ampak da nastane med njimi tudi so v ras
t vo.
To olmpno stanje, ki je dolgo vsem skupaj
grozilo s poginom ,se je deloma zholjšalo. ko so
nekateri ileli na Balkanu dosegli državno neodvis
nost. Ideja narodnega edinstva, ki je v minulem
stoletju preohrazila zemljevid Kvrope. ni mogla
iti mimo 11 j i 11. ne da hi s<> jih hila doteknila. Med
najboljšimi je ni podžigalo le eiivstvo krvnega
sorodstva, ampak še holj praktično spoznanj*', da
nimajo osamljeni narodni ilrohei moči /a svoj kul
turen razvoj m so v.sled tega celo na poti sploš
nemil razvoju človeštva, medtem ko hi združeni
lahko postali znaten takt or in sot rudnik svetovne
kulture.
Jugoslovani so sedaj razdeljeni v štiri narod
nostne skupine: Srlie, Mrvate liolgare in Sloven
ce. Jezikovno se tako neznatno ločijo, da >>o raz
like med dialekti ina* dkaterega naroda, n pr.
med sleskiuii in virtrmhrrškiini Nemci, med he
neškimi in sicilskinii Italijani neprimerno znatni* j
še. Prehodi od dialekta do dialekta ali od jezika
ili> jezika. kakor se v.' >.«•«!.1 j pravi, niso nikjer mo
iniMitaiii. ampak polagoma sc prelivajo in skoraj
nikjer 11 i mogoče < 1 < > 1 < H - i t i prave meje med enim ali
< 11 * 11 vr i m i narečjem oziroma "jezikom". Izničil lir
vaškega m srbskega jezika spioh ni ločit v«*; vsa
razlika j>' v tem. • la rabijo Hrvatje izključno la
tmsko. Srlii pa ve innina eirilsko pisavo
Ako lii odločeval sam jezik, bi Iti I • > smatrati
Jugoslovane /e danes za on narod z različnimi < I i :t -
lekti. hrez obzira na to. ila ima vsak teli dialektov
svojo literaturo.
Sege. kolikor niso internacionalne, sr lokal
no I or i jo tako kakor med drugimi narodi, razlike
pa tudi niso tako intenzivne ,da l»i se mogla / nji
mi razlagati ločitev \ razne narode.
Mnogo večja in usodnejša oii jezikovne je po
litična razcepljenost Jugoslovanov. V tem oziru
je I>iI Sedaj položaj sledeči:
A. Bolgarska je samostojna država, z moiiar
hičuo obliko pod vlado l-'crdinanda kohurškega
Del Bolgarov živi v Maeedoniji. kar je dalo bol
garski vladi pretvezo, da se je udeležila sedanj«*
vojne proti Srliiji. kateri je pripadel del Maeedo
niji' po zadnji balkanski voj'ii.
H. Srlii žive v kraljevini Srbiji, v kraljevini
' rni < lori, ki sta bili obe do vojne samostojni. Na
dalje prebivajo v Bosni in Hercegovini, kjer tvo
rijo večino prebivalstva, potem v Dalmaciji, na
Hrvatskem, v Slavoniji, kjer so v manjšini na
pram Hrvatom, ter v nekaterih južnih krajih Ogr
ske. zlasti v Bački in Banatu. kjer so večalimnnj
pomešani z .Madjari in drugimi plemeni
<'. Hrvatje tvorijo pretežno večino prebi
valstva na Hrvaškem, v Slavoniji iu Dalmaciji:
enako je prebivalstvo pretežno hrvaško v Medji
iinirju, ki je nekoč pripadalo Hrvaški, sedaj pa O
grški: večino imajo tudi v Istri, medtem ko so v
Bosni m Hercegovini v manjšini.
D. Slovenci stanujejo na Kranjskem, juž
nem Štajerskem, jiižiieni Koroškem, na (Soriškem,
• v severni Istri, v tržaškem teritoriju in deloma v
mestu Trstu.
Kazim Bolgarske. Srbije in Crnegore žive to
rej ostali Jugoslovani v avstroogrski monarhiji.
Ali tukaj je njih ločitev vsled politične strukture
habsburške monarhije še veliko večja kakor med 1
dvema različnima državama. Avstro-Ogrska je j
dualna monarhija: del Jugoslovanov: Slovenci ter j
| v Istri. Dalmaciji in na otokih živeči Hrvatje in l
i Srbi so podrejeni avstrijski administraciji. Na i
Ogrskem je treba razlikovali ožjo Ogrsko ter lir
vaško in Slavonijo. Srbi in Hrvatje v prvi deželi
j žive pod inadjarsko vlado, k se drži. dasi pripada
| večina prebivalstva drugim narodnostim razun
omenjenih s.- Slovakom, Mtimuiinin, Uiisinom in
Nemcem, s pomočjo skrajno nedemokratične vo
lilne pra,viee v sedlu. Hrvaška in Slavonija, kate
rima pripada noiniiiclno. a ne i|e facto tudi Dalma
eijsi. imata neko avtonomijo, ki je pa praktično
skoraj brez vrednosti, ker .j> imenovanje vladne
ga glavarja, bana, odvisno od volje ogrske vlade
in ker omogoča premie- Ogrske vsakov rstne kršit
ve avtonomije. Tako se niti volilna pravica v
"avtonomni" dežrli ne more demokratizirati pro
ti volji ogrske vlade.
Bosna in Hercegovina imata usodo anektira
nih dežel, pogoršano z. ljubosumno konkurenco
Avstrije in Ogrske, ki vodita tih a trdovraten boj
za politično in gospodarsko nadvlado v teh dežr
lah'.
Narodno politično je položaj Jugoslovanov v
avstro-ogrski monarhiji enak položaju podjar
mljcucga naroda V Avstriji prevladuje tctidcn
i ca germanizacijc. na Ogrskem tendenca madjari
zacijc, presegajoča tudi na Hrvaško, v Bosni in
Hercegovini pa tekmujeta obe stru.ji.
Ofieielno geslo cesarja h'ranea Jožefa se gla
si: • * Viri bus unitis!" faktieno veljavno pa je
geslo "Divide et imperiiki je vedno označevalo
kvintesiiieo avstrijske n< • t rn n j polit i k • - Vladajo
či krogi v habsburški iiioiih rli i j i šetijejo narod pro
ti narodu. favorizirajo navidezno enkrat ein-ga.
enkrat drugega, ali vedno le z namenom, tia pre
prečijo sporazum in slogo; svojo iiioč zajemajo i/
hoja vseh proti vsem. svojo intelektualno nespo
sobnost izravnavajo s slabostjo nesložnih tiaro
iloV.
.Mi ne tlol/.iiao ne nemškega. ne anttljarskega.
ne kateregakoli narotia za iiariona no potlaeeva
nje. ki se vrši \ iliuilni inonarliiji. l>obro spozna
vamo resiiieo, ila mi \ si narodi stiskani in <la velja
izjema le za tiste klik«-, ki zaradi osebnih intere
sov brez obzira na potrebe in koristi naroila služi
jo v latlajoeemn sistemu Ta sistem, r-etudi nosi
krinko ustavnosti, je pa tin <lna absolutističen .
vsa svoboda in avtonomija v Avstriji j«' le ne pa
pirju. \ resniei se pa vlada ob Donavi, v sreu Kv
rope avtokratieiio kakor v kakšni deželi, ki se ni
kdar 111 imela ustave.
Najziriivorueje potrjuje to dejstvo nemoč av
strijskega parlamenta, katerega eesarsko kraljev
ska vlada enostavno odgodi, zaključi ali pa raz
pusti, ee ur dela po njeni volji. Ta igra se je za d
njih dvajset let neštetokrat ponavljala. Tudi u
sodnega letu 1U1 J. ,ji' bil avstrijski eeiitralni par
lament ml konca januarja mignil n. z inobili/aeij
škilil llul./oin oliellelll pa Zaključen, lil \es ejts. od
kar razsaja vojna po K v ropi. je Avstrija edina
država katere parlament ni zboroval niti eno uro
Sedanja vojna, /a katero je Avstrija / zna
11 i in ultimatum storila prve korake, se votli po vo
lji dvora in dvorske vojne stranke, pa proti volji
avstrijskih narodov. 1'ntvieo imamo reči. da ne hi
bila niki ir Srbiji napovedana! vojna, •"••• lu bil
smel parlament odločati o tem usodopoliiftn vpra
šjiujii, kajti že ob času balkar.ske vojne, ko je zu
nanji minister grot' Iterelitobl oeitno ustvarjal u
m« lin- i*n/. m pretvezo /a konllikt. jtl Ma
ii" ii' (»nit »' i !M I proti tej | h 11 i t i k i in ulisojiil vojno,
i/rcc 11 v.ijno pgSti Srhiii I.« absoffti/eni
liiona i li je ouflHičil |ii napad.
Kakor si' je poMistoiua povdar.iala žalostna
usoda l'oljakii\| U1 so prisiljeni, ita v l*ojujcjo
proti drtigfluii, laku si' naai kaže enaka pro
I rešljiva tr.nii' i;j,i i:a Kalkanu. kjer so mora •Iran
slovan Im.j.'\ati proti dugnsloiBnui. k.jcr jtl n. pr
mai'xikat» !"• '_rn Srha 1/ Srhiji morda 11'• 11.1 krogla
Srfl 1/ Avstriji.
1 • ~,i v.' v Sriii p Jjjigrali Bri/ori, ■> eaterih je
pisalo časopisje, da ji' moralo najt K.* >ri'(' vztrc|fl
tali, m <••• j«- Srliija rtiaka do/eli. katero s., opn-to
sili ,intrvM m vulkani, je \ avstrijskih jugoslovan
skih ilivi lali položaj skoraj nak. Takoj / napo
vodjo vojn.- -»o bile » t:*!i ilcžoian ufflivljciii' vsc u
stavnc praviee. uvedena so l.ila vojaška sodisfa in
!"•••!• i soil, časopisje je l>ilo postavljeno pod pro
v>'iitiviio ' I'lizurn. priolioovati je moralo članke in
poroi-ila, spisana in tDposlana od policiji! v so joel
s" s.- napolnili' in 11 ruga poslopja so s.- adaptirala
/a jooO| \ katere so stlačili "politične osumljen
ci po\srni nepolitična, kulturna, n. pr. literarna
društva so liila ra/.puščcna. 1/ srliskih krajo v so sc
morali prohivaloi po sili .soliti, krvnikov pa ni liilo
dovolj. da In opravljali grozno delo tajno, abso
lutistične m šovinistične just ki .j«- dala v jug«
slovanskih deželah pobcšati in postroljati hoka
tomlio " p• • I i 1 ir-11 i 1 ■ zločincev
Doliro vodoči, da so v jjospodurskih razmerah
trlavni motorji socialnega življenja in razvoja v
int-jah posaiiie/iU' deželo in med deželami, vendar
ne moremo l>i11 slepi /a naoionalni moment, ki po
s.-jfa s svojo priojfim m podedovano silo globoko
v strukturo eloveške (Iružlie. Trajnost miru, ki mo
ra slediti sedanji vojni, .je res, kakor povdarja ro
soluoija east ropro/.eiitatna Mover Londona, od
visna tinli oil ureditve naeioualnih vprašanj.
Dosedanji položaj Jugoslovanov je liil no/.no
si-ii. m nerešeno jugoslovansko vprašanje igra med
motivi sedanjo vojne veliko vlogo. Naši somišljc
uiki \ Kvropi. jugoslavonski socialisti, s,, na
jih /borih vpričo delavske Internaeionale upozar
jali na nevarnost Intentnega problema in so spo
razumno s soeialisti ilrugih narodov na Avstro
Ogrskem in Balkanu iskali rešitev lire/, krvavega
konflikta.
Avstrijska soeiali.a demokracija, \ kateri so
bile /ilriiž<-ni- sooialistične stranka vseh narodov.
j<- na svojem kongresu v 1 trn 11 leta !>'.•!•. sprejela
narodnostni p Ingram. \ katerem pravi:
"Ker ovirajo m onemogočajo naeionaluo ho
matije v Avstriji \s,ik političen apredek in ves
kulturni ra/.voj narodov, Iter je iskali vzrok fell
h" natij v prvi vrsti \ zaostalosti naših javnih
nn.Ili in ker je lidaljevaiijo teli sporov /lasti eno
tistih sill-lv. s katerim s; /avarujejo \ la<lajo< i
Hi/reili svoje L'nspoilst v o in ov irajo resnične na
roilue inteime v \sakein krepkem izražanju,
i/javlja k miri i >:
Končna ureiliic-v uaroduflra in .jezikov iHJh
vprašanja v Avstriji v /mislu enakih pravic in o
naknpHvnost i in razuma j'- pred v sem kulturna
/.ilfl'va m loži torej v ži vljoiisl-ui interesu pro
letariata ;
mogoča je le \ resnično demokratični skup
nosti. ki jo iitemoljeiia na splošni, enaki m direkt
ni volilni pravici, i/ katere mi vsi podtfflni privi
I« tri ji v državi in deželi odstranjeni . . . . :
gojitev in razvoj naeionnlne snmolastnosti
vs, h narodov v Avstriji je le mogoča na podlaui
enake pravice in izogibajoč se vsakemu zatiranju,
zato je treba odstranili vs;ik državno hirokrationi
oentrali/cm kakor tudi fevdalne privilegije dežel.
Pod temi pogoji, pa tudi le pod temi lm mo
goče postaviti \ Avstriji na mesto nacionalnih pro
pi rov nacionalen red, in sicer ob priznanju slede
čih vodilnih načel
1. Avstrija se mura izprcmcnitl v demokratič
no narodno /vozno državo ..."
Nadaljnjo točko to resolucije opisujejo po
drobno strukturo, ki naj l>i jo država dobila na
podlagi zahtevano narodno avtonomijo.
Uc ailueija zaključuje s sledečimi stavki:
"Kongres slovosno izjavlja, tla priznava pra
vioo vsakega naroda do narodno eksistence in do
uarodih-ga razv ija, da pa si niorojo narodi pribo
riti vsak naprodek svojo kulture lo v tosni solidar
nosti. in- v malenkostnih medsebojnih prepirih, da
mora zlasti delavski razred vseh jezikov v inte
resu vsakega posjimc/iicgii naroda in v interesu
splosiiosti v/iraj-ti v mednarodni bojni skupno
sti iu v pobratinistvil ter voditi svoj politični in
strokovni boj v trdni enotnosti."
.1 iitfeslovaiiska sooialua demokracija je ta te
meljna načela. ki so bila izrečena /. njenim sode
lovanjem. odobrila, pa se je na njih podlagi dalje
liaviln s problemi, ki se tičejo specialno .lugoslo
vanstva. Plemena, ki jih iiiioiiiijeino juiroslovan
ska, sci materija, namenjena po prepričanju naj
znamenitejših etnologov, lingvistov. sociologov,
med njimi tudi Karla Marxa, da so razvije iz njih
enoten narod t V lie ni bile umetno ločitve, uamc
noma p« i« I ž. i ura ii i partikularističui in \erski boji o
virali ra/.voja zavesti ter spoznanja kulturne, zgo
dovinske iu socialne potrebo, bi že bili enoten na
rod V dosedanjih razmerah so bili le trsko naro
da. s katerimi sn despoti Kurili svoje ognje.
Resolucija avstrijske socialno demokracije
ni mogla izreči nič resničnejšega, kakor da ovirajo
nacionalne homatijc. izvirajoče i/, nerešenega na
cionalnega vprašanja, vsak kulturni napredek na
rodov. In niliT ni tega hridkoje občutil kakor
•lugoslovani. Njih prirojeni intelokt ni slabši od
onega družili evropskih narodov. Med njimi kakor
med drugimi narodi so se rodili veliki uiiiovi. dr
žavniki, /naiistveiiiki. tehniki, literati, umetniki.
D.-lavni sii, ukaži !jni in sposobni /a iiHiik. Ali av
strijska r>t'i<-i«>ltisi politika, živeča ml zakrinkanega
absoluti/.ina. ki sc je igrala kocke / narodi in izi
gravala I'm ga proti <lriitr<*iini. jo zgradila harika
do prod k ti 11 urnim razvt jem .1 ugoslovanov. Davč
ni denarje služil m-zasit niui militarističnim zalito*
vam. za šolstvo, za kulturne namene sploh ga je bi
lo vedno premalo. In nenaravna dualistična struk
tura je porajalit prave absurdnosti na tem polju;
ker ji fiied Avstrijo in Odrsko politična meja, ni
mogel h. pr Hrvat iz Avstrije študirati na hrva
ški univerzi v Zagrebu, kajti avstrijske olilasti mu
niso priznale izpitov, in niti nostrifieirati jih ni
mogel \ Avstriji. Ker pa tukaj sploh ni jugoslo
vanskima vseučilišča. mu ni ostalo nič drnzoga.
kakor zapisati se na nemško fakulteto, uli pa, ee
mu sredstva iiiso doj .iščula, odreči se akadcmičnc
mii študiju.
Politične, gospodarske iu kulturne razmere so
vedno neločljive. Zato je skoraj normalno, da so
bile jugoslovanske dežele gospodarsko zanemar
jen.-, po drugi strani pa izkoriščane kakor osvo
jene prekomorske kolonije v miiiolib stoletjih. Da
je bilo to mogoče, je pa morala hiti potlačena vsa
ka politična svoboda, in Hrvaška s Slavonijo je
klasičen zgled političnega lieenierKtva, ki maha po
zraku z zastavo svobode, nogo pa tišči svobodi na
tilnik.
Hrvaška s Slavonijo ima na papirju politično
avtonomijo. Ali ta avtonomija je bila vedno far
sa. Hrvati so bili hožani, ko so v svoji zasleplje
nosti leta 1S4N—4!». pod han< m Jelačieem reševali
habsburško dinastijo proti revolucionarnim Du
iiajčanom in Madjarom ; ko je bila revolucija —
s pomočjo carskih armad v krvi zadušena, so
pa dobili po bridko sarkastičnih besedaeh zgodo
vinarja — za nagrado to, kar so dobili Madjari za
kazen: Najtemnejši absolutizem.
Kljub vsem poznejšim formam ustavnosti in
avtonomije je ostal ta absolutizem živ do današ
njega dne. t e je postala opozicija proti njemu
premočna, je enostavno odvrgel krinko in se poka
zal v popolni nagoti. Tako je bila šele pred par
leti. ko ni mogel tedanji ban Tomašie pri volitvah
kljub vseii.u pritisku dobiti dovolj pohlevne veči
ne v saboru, konstitueija popolnoma suspondira
ki-v.t' /borovalna ■ združevalna pravica od
pravljena, avtonomija mest nadomeščena s poli
cijskimi komisarji, krvnik v permanenci etabliran.
novi ban Čuvaj pa imenovan za kraljevskega ko
misarja z neomejenimi avtokratičnimi pravicami.
I 'red dunajskim sodiščem in v avstrijskem
parlamentu se je dokazalo, da «i se senzacional
ni veleizdajniški procesi umetno fabricirali in da
so s.- v ta namen s pomočjo oficielne avstrijske di
plomacije falsifieirali dokumenti.
liroz-ča politika Avstrije in omejenost razmer
v mali državi je ustvarjala tinli v balkanskih de
želah m /nosno stanje. 1'retežno airrikullurna Srbi
ja je bila dolgo odvisna od izvoza svojih produk
tov v Avstrijo. \a drugi strani .je bil v Srbiji ka
kor sploh na Italkauu u trod en trg /a avstrijsko
industrijo Toda avstrijski vladajoči krogi se ni
so ozirali niti na interese Srbijo, niti na interese
svojega prebivalstva. Vsiljevali so Srbiji trgovin
sko pogodbe. /;\ oba dela enako škodljivo, in sprav
ljali s tem Srbijo v večjo in večjo gospodarsko od
visnost. /a to tiho. nespametno trgovsko vojno je
prežal militarizmi. Strah pred avstrijsko agresiv
nostjo .je pelial tudi Srbijo v naročje oboroževa
nja.čigar stroške je mala dežela posebno težko pre
našala. Neugodne kupčijsko razmero so izpodko
pavale blagostanje v deželi. Ilromoneča gospodar
ska odvisnost je ustvarjala željo po osvoboditvi,
po izhodu na morje. Neprijazna politika Avstrije
je povočavala antagoiiizem na obeh straneh in dra
žila nacionalni ponos in nacionalni fanatizem.
(Ivoiii"' na <i. strani.)