Newspaper Page Text
PROLETAREC LIST ZA INTERES K DELAVSKEGA LJUDI TVA. IZHAJA VS.I HI TOREK. — Lastnik in .<d»)al«]j: — liugoslovanski delit« ka tiskovna diužba i -hicijo, Illinois. Narofmna: Za Am> triko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.10 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi' hivalitla je poleg novega naznaniti tudi 11 ari naslov. GUcilo »lovenake organizacij« Jugoal. — aocUKilUc« cvete v Ameriki. — V»o pritožbe |{Me nerednega poSiljanja lata in drugih nerednosti, jc poiiljati predsednika družbe Ivan Molck. 4008 West 31. Street, Chicago, lil. | PROLETARIAN Owned end published every Tu«»day by Sulk Sinit Wirtmtn's Pubishinf Cimpmj Chicago. lili mil. Subscription rales: United States and Canada. $&00 a year. $1.00 for half ▼•ar. Foreign countries $2.60 a year, $1.2» for half year. , Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" «>»» W ji. , ILLINOIS BODIMO NESTRANKARSKI! Zadnji čas javljat |h> nekem «I•• I it slovenskega časopisja v A-' mi'iiki zopet nova. za Slovene« baje eiliiio/.vi'li«*iivnai teorija:: <1 ' pustimo strainkairst vo ! Hodimo; Slovenci, pa /.avrzimo politiko, ki Hits loči in je kriva, da s.' ne tae • reino /.1'iliniti kot Slovenci! Tti nauk m- prodaja tnintam kot velika modrost. •> katero je sveti j < i t. li nenadoma rat/svetil preroke. | dat rešijo z ji jo slovenski Izrael v Ameriki. Ali nekaj nam doni po ušesih, kakor dat smo to pesem '/>• večkrat culi. četudi je liila melo dija včjtsi nekoliko drugačna. No vi preroki ne pripovedujejo ni< novega. In kaša. ki se pogr< va. ni nič boljšat danes, kot je hita ia krat. ko se je skuhala prvi"-, kar; je bilo že davno. Pridige / per strankairstvo *ii so nič ilrtizeea kaikor pridige /.o per socializem. Ta ko nismo padli nai glavo, da ne lu razumeli tega: Zelo naiven hi moral ''iti. kthir hi pričakoval, da opuste klerik . 1«• i svoje strankairstvo. (iotovo torej res nihče ne pričakuje tega. >!e deni nauk o nest ran kar-t vu ni namenjen klerikalizmn. Torej pridigajo to hlavgo te irijo le soci alistom. ker ne vemo. kaikšn . dru go strankairstvo naj hi se med Slovenci \ Ameriki še našlo Že dejstvo. <la je tukaj ena stranka, ki ne bo nikdar prosto voljno opustila svojega strankatr skega stailišča in svoje propagan de, je dovolj ntočain in jasen ali gnment. da je vse nestrankarsko in nad strain kairsko rotenje od limit. Ali tudi l>re/. obzira na to je popolnoma neziniselno in Srez pomena. Ljudje, hi zagovarjajo nelraks iio net.iško slogo in harmonijo. si pogostoma domišljajo, da je ! > nekaj višjega in idealnej.šega. T>> pa nikakor ni res. Pomanjkanja strank .j«- znamenje zaostalosti; obstanek različnih strank je zna menje razvoj«. Kdor nima nobenega mnenja, ali pa k'lor je pripravljen svoj" nazor«' vsakčas vtakniti v /••p. nI višji, ampak j«* duševno zelo si romašen in nesamostalen <"• I o v t* k. Kjer so mnenja, taai -.o pa -.tr;in ke. * Advokati nestrankarst va pa prezirajo preilvsem važno dej stvo, da n«- nastajajo in ne ginejo stranke po volji ijmli. ampak po potrebi. ki doloea tudi ljudsko voljo. Stranke sn izraz, interesov in /a vest i t.-li interesov. Dokler se ne posrcei apostolom absolutne sloge odpraviti nasprotne intere se, t m. ! i ne bodo odpravili strank. t davili interesi v ebrveškem /iv Ijeiiju s<> gospodarski. Ne pravi mo, da so to stajidealnejši in naj plem« nit "j-1 interesi, ampak glav ni so zato. ker so gospodarske razmere podlaga, nn kateri je zgrajeno vse drugo. Ne vpraša se, ee je io lepo ali grdo. ee nam je všee ali ne. Tako je; in ker je tako. moramo to vpoštevati. Gospodarske razmere imajo dandanes razreden znaeaj. Med razredi ^o gospodarska nasprotja. Kjer spoznava ljudstvo to dej stvo, lam se razvijejo tudi stran ke pn gospodarskih interesih, to rej po razredih. Dela v. i imajo drugnene intere se kakor kapitalisti. Dosledno je, da se združijo v svoji stranki, ne pa s kapitalisti skupaj. Kajti s kapitalisti se morajo bojevati. • Nadstranknrstvo noee o tem nieesar vedeti. Ono kliee: Bodite' le Slovene!! Ampak nihče ne mo ve spraviti s sveta resnice, .1» so' nekateri Slovenci kopati, drupi pa ^ro.nHHni, da nekaterim „i i /Mati, drugi morajo jih triki garati; in če K„ take razlike, se »>orajo tudi politi;.,IO izražati. 'ti le Slovenec, pa pustiti »trankarstvo, hi pomenilo /a slo venske delavec. ,la naj se v,I.,jo \ !,0/JO V0|J" naj opuste vsak /ah. Hvojejf,, polo. \ajti lire/, organizaciji' ,S(. V!* ,,0j«'vati. lu stranka J' '»ojua organizacija. Včasi se ugovarja: Naj se stro kovno organizirajo; naj l,o,lo čl,, ni unij. I" je gotovo J»rav in potrebno; ampak vse to „j. strokovna orga ni/ncija ne more naiiomcst'iti l':Vl',,e »pravljnri nje , i !,al\'R- Mnogo gospodarskih v p rasa n j Sc I,, politi,•no lahko rc s"Je. velja zlasti za vsa tista 'vprašanj,,. ki Sl. ( |( lav skega razreda. Večina xi, ■predmetov, ki prihajajo na dne v "i led \ občinskih zborih, držav ,,,h k'gislatucah, % kongresu gospodarska. In pri „.|, predme tdi je di'lav.stvo drugače prizade • knkor kapitalisti. Ton i ■nore kiti delavsk,, politika enaka kapitalistični. <> mora hiti dri. gaciia, mora pa (|davstv„ . ''"igo, od kapitalistov neod visi,o politično organizacijo 1M njegovi za-stopniki morajo imeti Popolnoma proste roke, da v \s:, »kem slučaju lahko nastopajo I,-'/ ozirom na delavske rese in' Proti vsemu, kar ji,„ j,. Il<>. Ka:',,meli hi. č, „i s, sloven ,ii" 'lrlaveem reklo, da naj h„ "'"'avci. ampak tmli Klox.>iiei '"•'a »a poziv j,, nepotreben, ka. i so.-iahstična stranka, ki j.. {""•na organizacija delavstva *•' nikdar rekla slovenskemu d, 'aveil, da na sme hiti Slovence italijanskemu. da ne s.ne hiti | RulJ "i* 1Usko,lu:* ,la "" '•"< Toda Slovenec je človek lah k , klerikalce, liberalec ,.|j karkoli 8 "'da pripada eh.v.-k svoje, narodu. „j op||sIiti J«' stranke, krez katere hi l.jj .„,r tieno brez pomena in krez moči. Razredna nasprotja s„ ,,„1, f'o^nci Ako hi kljuk te, >oga i preroke in opustili stran k" s''anka rs t vo, p„ hi hili 'm Slovenci', h; s te,,, i, pokazali -"Ojo nezrelost. Izražali I,i r<-e. ila ne poznamo razmer in da "T /avo,l«""» nasprotij, ki „h' staja jo. Nezrelost pa K„,„Vn nj nost. za katero hi s,. ff|j fPgati ":| ka,°ro h, nar-id moral hiti ponos. * vsake.,1 narodu, k, j,. ra/ v,';.s" s«' razvile tudi stranke To velja tudi M Slovence. Ako ne stojuno „un.kjer sllm , , Iruharskih časih. j I11<ir,. . izhajati brez stran1 1 Za preroke harmonije niso časi ugodni. Razmere harmo„j, ne. zato tudi ne more loti ha-nio ;V7"! 'i*'", kar izhaja iz ram,, olit,ena sloga, kjer so 'les.o/ne, pomeni zaostalost. Stranke p-uiienijo napredek. Potrebno o i . t . <i.i opuščamo .trankarstvo. 1'otrchn.. je. ,|a M. vsak pridruži t is: i franki, v ka '••n so zakopani njegov, pravi llltere- |. Vojaške mezde. I'ogostoma jo <• i t:«t i v hmloh nili, | >11 n t it |-^ ki h. /I;« t i social I »st it' ll ih listih. <ic'i niniii ameriški sonat j ni«*- socialnega zmisla. T" j«' ono StjIVIlO neresnično. I'rHV X«« 1II.)' ilni je s«-nat pokazal. • i•> so zna p<> brigati t ml i za mezde in druge socialno reči. Na dnevnem n- In j. 1 > i I vojni proračun, in v dodat ku j>- visoka zhnrnica sklonila, da so /.višajo častnikom in vojakom: stalno vojsko in milico, ki oprav Ijajo sln/.lio na mohiški moji, j• fa če, da so zholjšajn razmero \ ta liorih, in da sinejo častniki in vo jaki glasovati pri predsedniških i i volitvah. I' Senator IJeed jo predlagal. da ' naj so plačuje vojakom na moji o-j i'naka plača, kakor op hi služili \ tujini, Častnikom so jo zvišali I plaoa za drset, ostalim vojakom za dvajset odstotkov. Za napravo1 I oso n ill podov in mrož proti ko marjem v šotorih so jo dovolilo 250.IKMI dolarjev. Nismo nevoščljivi. Ampak isti vladi kakor vojaki in uiiličarji oh mehiški meji služijo n. pr. delav ci oh panamskem prekopu. '/.>• davno se potegujejo za holjšo plačo, pa zaman. Kakor da viso 'ki senat o njih sploh nič ne ve. Vse angleško juviio iiiii('ii)i- jo zopet «1»: skrajnosti razburjeno /Hladi nemški* justice in njene zadnje smrtno obsodbe. Nemško vojno sodišče je obsodilo mi smrt Kapitana trgovs-kega parnika "Mrussels", Clias. Krvatla. katerega je /adnji mesec neka nemška torpedovka z njegovo ladjo vred pri|Maljala v J5«'obrngg<\ 1'red vojno sodišee je l»il postav ljen, ker se je liaje svoj čas poi/kusil s -vojn la djo zaleteli v neko nemško siihmarinkn. Obsojen je 1. 11 po nagli sodbi in ustreljen. Nemško uradno poročilu o tej cksekuciji se zaključuje s sledeeim stavkom: "Tako je eno izmed mnogih Cranktircrskih dejanj angleške trgovske mornariee proti našim )>o j ii i in ladjam dobilo sieer zakasnelo, <ili zaslu ženo plačilo." To poroeilo je napravilo na angleški /una nji urad globo!; \tisk, iu ker zastopajo med \->,j no '/.< I in jene države angl« ške intense \ Nem čiji. je državni tajnik Kiev takoj poslal umeri škemi! poslaništvu noto, ki prosi, da bi um ume i i »ki veleposlanik v Herlinu Oerard sporočil po <lr<-huosti tej;« slučaja. Zunanjemu uradu .je bilo tudi sporočeno, <la so Nemei pet ženskih uslužbenk z ladje "1'rus sels ' odpravili v koiieentraeijs'ki ta!>nr. energi čen prot'st angleškega zunanjega tajnika zalite va, da se ti- ženske takoj izpuste, ker ji- njih iu teruiranje nezakonito. l>opisiiiku umeriš!;« "As.-oeiated Tress'' jr «b-jal zunanji podtajnil; baron Newton: ■•('o vesteh, ki smo jih dol>ili doslej, izgb-da, da je usmrtil- \ kapitana Krvatta še hujša r- -, !-akor je bil slučaj Miss t'nvcllovc. To je neiiJi vadno resen dogodek, eitfar pomen se ne more pretiravati. 1'red očmi je treba imeti, da s-< \ ti st. i- rasli. I--i je Kr\.ittova ladja baje napadla in- nšk » suhinuriiiko. nem-Ite bojne ladje napa dale trgo\ske barke zaveznikov lire/. vsakega >\.i rila." * li- sniea jr. da ni tekom vojne nobena ile/.e la - svojimi smrtnimi obsodbami izzvala to|ik<i senzacije, kolikor Nemčija odštevši edino Av .strijo. Tud «"•«• bi se Kryattovo dejanj«-, o kate rem lie vemo, i"-e je bilo dokazano, po mednarod nem pravu lahko smatralo /a nedopustno, ne bi bila menda iiolu-nu posebna nesreča. ee bi bilo nemško vojno sodišee opustilo smrtno obsodbo. Angleška vlatl« se postavlja na stališč«', <la je I'ilo Krvat tov« dejanji*, tudi čo je dokazano, popolnoma opravičeno. Napad trgovske ladje na sovražno sirhiuariuko, pravi angleška vlada, je obrambno dejanje; kajti če trgovska ladja s ta kim napadom ne prisili suhuiarrnk«*, da s«> po- j Krezin\ jo l>o siihmarinka gotovo uničila. Vsaki | ladji pa se mora priznati pravica, tla se varuje | in brani uničenja. S strogo pravniškega stališča I•<> težko rešiti j to vprašanje; mednarodne pogodbe ne jemljejo j posebnega obzira na siihmariukr, ker je to nova i vrsta ladij, s katerimi še ni bilo nobenih izku ■ šenj, ko so se sklepal«- pogodbe o vojskovanju nu morju. Ali če govori nemško uradno poročilo o franktirerstmi \ zvezi s trgovsko ladjo, je to I ■■i it no mešanje pojmov. Franktirerji ("prosti 1 •trel. i" s., se pojavili \ vojni I. 1870 71. Bili so nekaj taki'ira kakor prostovoljna črna vojska. X« inei so jih pa smatrali za civiliste, ki nimajo I pravice, da bi se vojskovali, in kdor izmed njih i jim i« prišel v roke, je bil brez ceremonij postav- ^ I jen ob zid ill ustreljen. 1'ri trgovski ladji je treba vpoštevati. da ni v \ojni neprizadeta, kakor je baje neprizadeto . civilno jirebivalstvo. Vsaka trgovska ladja j«' ' v nevarnosti, da jo katerakoli sovražna ladja ' vjame ;di pa uniči. Torej je zelo ilirektno priza- i tlela, in če poseže v vojno, se ne more govoriti o franki irerst vii, Kdor ve. da bo gotovo napaden, če se mu ne ; posrrčj, da na kakšen način prepreči napad, se ■ umi pač ne sine zameriti, da to res poizkusi. ' Trgovska ladja nima torpeda; ali če s«- zaleti v subiiiarinko, jo lahko potopi. To bo sicer zelo t«'/.ko izvedla, zakaj «ubmariuka se lahko liitro pogrezne. To je tisi i uspeli, ki ga bo tak zalet navadno dosegel. In če se to vpošteva, tedaj ros izgleda, da je tu čin obrambe. Ali če nič druzega ne. je vsaj zelo dvomljivo, če se sme tak zalet smatrati za dejanje proti vojnim pravilom. In kjer j mogo • dvom. je smrtna kazen nedopust na. Itrcz obzira na to, da je moderno misleč člo vek sploh nasprotnik smrtne kazni, je bila torej usmrtitev kapitana mnogo bolj podobna mašče vanju kakor kazni. Vsak«*, usmrčenje je harha rieiio ; to ji lulu povrh še nezmiselno in provoka torično. Nezadovoljnost na Irskem. It ska »-evolucija, ki bi j.• I>i!«• gotovo pozdra \ isimpatiji \ !i svobodo ljubečih !ju<li, če nr hi bila uprizorjena t.iko eliletant ično, <!;i jo nm rala propasti in in- hi liila služila bolj namenom N«»iui_j• • kakor irskotra :.atoda, jo Ida premaga 11 u. A i irlcška vl-ida je storila velikansko napako, <!a je porabila svojo >•« maščevanje in do volila, da so so izvršil«« smrtne obsodbe vojaških m-diši* nad vj umi revolucionarnimi voditelji I'll zakonu .i- Anglija seveda imela pravico so diti. Ampak včasi ni le lutrbarično, temveč tudi nespametno, se izrablja formalna pravica in prezira, da sM \ življenju narodov nepisane pra vice, ki pa vendar stoj.' nad vsemi pisanimi. An irlij:i je dala uvršili smrtne obsodite nad Ijuilmi, ki 11 i nh ..grešili ni."- drtizega. kakor da so se bo j«* v«i 1 i za s vi ti" m I o svojega naro.' , storila je to \ času, ko sama nairlaša, da se bojujejo njene ar made za osvoboditev zatiranih narodov. Tudi kdor ni strinjal z irsko revolucijo, je moral s'.tiipatizi"ati / /itvaini angleško vladne maščcval iii.sli m obsojati krvoločnost njenih vojnih >"■ i! ;si Vi irski narod so morale te krvave sodbe vplivati kakor vsako uasilstvo. 1'oti p |e Anglija nekoliko popravila svojo v liku nana id Lloyd ' o-orge je dobil nalogo, <la l>oi/kiisi urediti razmere na Irskem. Naj se soil i 0 tem možu, kakorkoli se hoče, to se mu mora vendar priznati, da ima politične sposobnosti, kakršnih se na evropskem kontinentu ne najd mnogo. M arsikatorega njegovega dela ne bo mo gel odobriti socialist; ali demokracija m l.lovd (icortfii prazna beseda za okrasek, kakor neštetim 1 olitičarjem našega časa. Tudi na Irskem ni na stopil kot gospodar, kot zastopnik ziiiagovite si le, ampak kot diplomat, ki išče spravo, kot za stopnik stranke, ki se pogaja z drugo stranko. lies je dosegel sporazum, s katerim so bili tudi zastopniki irskih strank zadovoljni. ( e se vzame velikansko nasprntstvn med Irci in Au gleži v poštcv, je bil to velik uspeli. Zdi se pa skoraj tako. kako <la hočejo v Londonu zapraviti, kar je Lloyd tJcorge v l>ub!i mi • 11 segel. Vodja irske nacionalistične stran ko ,|ohn Ib'dmond je zadnji teden poslal svarilo ministrskemu predsedniku Asiptitlnt in vojnemu ministru Lloyd (ieorgu. katero jo polom tudi ob javil. Heilinoiid pravi, da povzroča zavlačevali jo načrta o irski avtonomiji na Irskem zelo rosen po ložaj. V svojem spisu izvaja: "I'o mojem iiuicnju onemogoča vsako nadalj nje zavlačenje in odlašanje objave in razpra ve načrta spravo na podlagi obljub, ki nam iili je dal Lloyd (Jeorge. Ko so nam bile dotično po godbo predložene, smo bili naprošeni, naj s čim večjo naglico preiščemo razpoloženje, ki vlada na Irskem med našimi rojaki.Polagalo se nam je na srce. da je zadeva z vsakega stališča sila nujna, ker se more predloga le s pospešitvijo stlačiti s!; oz i parlament: reklo so nam je, da so na kocki interesi ne |e Irske, ampak vse hritske države. j "Mi smo že prod tremi tedni izvršili tisti kos dela, ki jo odpadel na nas, in kljub velikim teža vam smo dosegli soglašati jo svojih prijateljev na Irskem. toga časa se je pa storilo malo ali pa nič, in iz nekakšnega zagonetnega razloga ni ta zadeva, ki je bila pred petimi tedni tako nujna, šc do današnjega dneva rešona. Smatram torej za svojo dolžnost, da pojasnim vladi, da bi bilo i d.iljnje zavlačenje usodcpolno in izrekam svojo ; tttInn prepričanje, da Iti nas vsak <><l dngovorje i ill pnirojev si> razlikujoči načrt zakona, zlasti kar se tnjega absolutno provizoričnega zna i ;..ja. prisilil na izjavo. «la se dogovor, na katere ga p*nI!;itri smo dosegli soglašanje svojih rojakov na Irskem, ni dr/al in tla je vsled tega postal ne \ oljaven." licdutoi.dovo .svarilo je zelo razumljivo. Ne le d.i zakon a irski parlament še ni predložen, am pak pr«d kratkim .j« lord Lansdowuc izjavil, da j< smatral «1«»1 • m-I»«•, ki jih ho la zakon obsegal, za definitivne. Vse prejšnje vesti so pa dejale, da i'o veljal zakon eno 1«• t«• po vojni, medtem se pa skli'-r konferenca vseh britanskih dežel, ki uredi razii. : \ >e države /.a bodočnost, in oli tej pri liki naj uredi tudi definitivni položaj Irske. V Londonu hi lahko ovrgli Llovd (ieorgco vo pogodbo. .Mor imajo, ker so Angleži v večini napram licem. Ali to je eden tistih slučajev, v katerih nima nadelo \eeine nohene veljave. Med Angleži m livi so nasprotja, ki jih hočejo odpra' viti. To se ne more doseči drugače, kakor s po godi, ki zadovolji oha tlela. Tu ne more hiti \prasanje. na kateri strani je večina, na kateri pa manjšina. Angleži so eno, Irei so pa tudi eno. In |, . se doseže sprava. s katero sta sporazumna oha d«-!a. ,i< to res sprava in se lahko pravi, da je irsko vprašanje rešeno. Karkoli sklenejo An gh 't z m<» jo svoje večine proti volji Ircev, bo do Irci smatrali za vsiljen odlok, in irsko vpraša nje ostane nerešeno. Pravičnost zahteva, da se ila Ircem avtono mija Seveda je pravica v naši družhi zelo akade nn.-iia beseda. Ali interesi Velike Britanije tudi zalit«\aj<«, d i se reši irsko vprašanje in odstrani nevarnost, ki t i < • i v njem. To je tisto, na kar hi morala angleška vlada misliti; in če misli na to, ho razumela irsko svarilo. »> polo/ajii na Turškem imajo v Washington!! žalostno por >eilo. ki pravi: Vse zlato je izginilo. Vladni hankovei so edini denar, ki je v prome tu. Kobra razsaja ki ju 1» vsem ukrepom, ki so hi I i storji ni. da hi se holc/.en omejila in zatrla, Le tina je /.lostala daleč ■/,i normalno in pridelek mo ra ostati doma. da ima ljudstvo kaj hrane. Na ca rigradskiii ulieali je lju<lstvo viharno pozdravlja lo nekatere angleške in ruske vjetnike. Nemška vlada ah.solutno ne mara ljudi, ki ne soglašajo z njo. Ampak podaviti vendar ni mogoče vseli ljudi, ki imajo drugačno mnenje; zdi se namreč, da jih je preveč. Zato pa vendar visoka vhnla ne ohupa. V Liehkneehtovem slu čaju je pokazala eu način, kako se zna iznebiti nepriljubljenih ljudi. Sedaj je iznašla nov način I/ Herna poročajo, da so nemške ohlasti ustano vile vojaški tabor za nepriljubljene ljudi. Zad nji pondel.iek je izšlo povelje, po katerem so predvsem uradnike socialističnega lista "I.eip ziger Volkszeitung" spravili tja. Credniki o stniiejo tam internirani <lo konca vojne. V BI hert'chlu so prijeli več odličnih članov socialno demokratične stranke in so jih tudi odpeljali v ta tabor." Tako ravnajo z ljudmi, katerim ne, morejo očitati nobenega pregreška, nobena zloči na. z ljudmi, katerih ne morejo tožiti. Dovolj je. da ne mislijo tako kakor Hethmanu llolhveg. Zadnji ostanki svobode so torej porinili v Nem ZA POLJAKE. l'reilsctlnik Wilson .s«' poteguje za stradajoče Poljake. Medtem ko pripoveduje državni zakladtii ("•ar Hclfferieh v Berlinu, kakšne čudeže je Nemčija storila v za sedeni Poljski, pripovedujejo vse vesti iz drugih virov o strašni hc di. ki vlada v deželi, Amerika l>i rada pomagali) Poljakom * hrano. Ampak m«d Ameriko in Poljsko je mnogo drugih dežel, preko ka terih hi moralo vse, kar se pošlje tja. In v tem je kri/. Kvropske države so ne morejo pogoditi, da hi prišel živež zanesljivo na Polj sko in <la hi služil le svujeinn na menu. Zavezniki nočejo dovolili, da hi se hrana pošiljala na Polj sko, a da hi jo porabila nemška vojska, Nemeija pa ni dala takih garaneij, da hi se zavezniki z nji mi zadovoljili. In zato morajo Poljaki dalje stradati. Sedaj se je Wilson posln/il "heroičnega" sredstva. Pi^al jc osehno angleškemu kralju, Iran jcoskem;] predsedniku, nemškemu knjzerju, ruskemu carju in av strijskemu eesarju. naj omogoči j >. da pomaga Amerika Polja J\oir. Ce to ne ho imelo uspeha, iz gubi nemara tudi Wilson zaupa nje v evropske vladarje. Vojna prosperiteta. Dne lih. julija je odplul i/ New \ orka v Liverpool parnik "Bal tic last družbe White Star Line, natovorjeu v vseh oddelkih z 1\:,<M> tonami streliva. Kazim • ega \ozi deset aeroplanov in dvajset tovoruili avtomobilov po šest in pol ton na Angleško. To so največji tovorni avtomobili, kar jih je bilo doslej eksportira 11 i h. Mehiški delavci. Železniška družba Chicago and Alton je izgubila zadnji čas mno go delavcev. Imela je posebno I talijane zaposlene, in izmed teh se jih je mnogo izselilo v domo vino. Zdaj vabi družba mehiške delavce. Ali ne ^re ji za to. da iii na ta način pospešila zbližanjc med Ameriko in Mehiko. Pravi, da Mehičani radi zapuščajo deže lo. kjer si«*« I i revolucija revolu ciji. t i lavno je pa to. da sn prav tako delavni kakor Italijani, am pak — cenejši! Podraieni časopisi. Casuiški papir se je tokom vojne zelo podražil. Tudi cene druzoga časniškoga materijala so se povišalo. Posledico se opažajo. Vladni uradniki so prod kratkim napovedovali, da ne lu> kazalo časopisom nie dru/.oga, kakor po višati na ročni no in o« ne oglasov; zlasti so dejali, da časopisov po 1 oont kmalu ne ho več. To se po lagoma h' uresničuje. Milwaukee Krče Press se ho od 7. avgusta dalje po ulicah prodajala po \1 centa, "Republic" v St. I.ouisu pa že od 1 avgusta dalje. Kmalu hodo sledili drugi. Poštne hranilnico. Zadnji mesec so se vloge \ po*t ti i h hranilnicah Zcdinjcnih držav povišale skoraj za dva miljona dolarjev, prihlixno dvakrat toli ko, kolikor v enakem mesecu leta l!l|"». New York stoji seveda na prve nimestu: tnm znašajo vlogo lS,l:l8,4r»2 dolarjev, prirastek pa $4.">4.H(K); v Brooklyiui so sc vlo gc pomnožile za $1<>4.7."». v Pitts hurghu za $išO.!»:',n. v Chicagi za v Bostonu za +">7.'|,"». \ Mcvelandu za Za ti ste. ki imajo vloge, so to tisto prijetne vesti; ampak v Zedinje nih državah je še vedno mnogo več tistih, ki jih nimajo. \ sctfa slyipaj so \ Zedinjenih državah 77<l'J poštne hranilnice, vštevši Alasko. portorico in Ha vaj Vlagateljev je okrog IUHI.immi. Najbolj pril juhi jene sn poštni* hranilnice v velikih mestih. Le osem pošt ima čez iniljoii vlog vsaka, in sicer New York. Chica go, Boston. Detroit, Pittsburgh, San Francisco in Portland. Ore. Teh osem hranilnic ima I'J odstot kov vseh vlog. Salvation Army, lakozvana rešilna armada \ Zod i njenih državah ima I s*» dolarjev premoženja. Tako po ročajo njeni uradniki. proseči vrhovno nodišče v Brooklvim, da si smejo izposoditi večjo svoto nu vknjižbo. Zemljiška posest jo vredna <>,H4t>.0.">l dolarjev, oseh nn pa 1,507,128 dolarjev. Dolgov je 4,2."»(J,6.'{7 dolarjev, od toga sUt^ raj 1 nezavarovanega.