PROLETAREC
LIST ZA INTERES K DELAVSKEGA
LJUDI TVA.
IZHAJA VS.I HI TOREK.
— Lastnik in .<d»)al«]j: —
liugoslovanski delit« ka tiskovna diužba
i -hicijo, Illinois.
Narofmna: Za Am> triko $2.00 za celo
leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo
$2.10 za celo leto, $1.26 za pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi'
hivalitla je poleg novega naznaniti
tudi 11 ari naslov.
GUcilo »lovenake organizacij« Jugoal.
— aocUKilUc« cvete v Ameriki. —
V»o pritožbe |{Me nerednega poSiljanja
lata in drugih nerednosti, jc poiiljati
predsednika družbe
Ivan Molck. 4008 West 31. Street,
Chicago, lil. |
PROLETARIAN
Owned end published every Tu«»day by
Sulk Sinit Wirtmtn's Pubishinf Cimpmj
Chicago. lili mil.
Subscription rales: United States and
Canada. $&00 a year. $1.00 for half
▼•ar. Foreign countries $2.60 a year,
$1.2» for half year. ,
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
«>»» W ji. , ILLINOIS
BODIMO NESTRANKARSKI!
Zadnji čas javljat |h> nekem
«I•• I it slovenskega časopisja v A-'
mi'iiki zopet nova. za Slovene«
baje eiliiio/.vi'li«*iivnai teorija:: <1 '
pustimo strainkairst vo ! Hodimo;
Slovenci, pa /.avrzimo politiko, ki
Hits loči in je kriva, da s.' ne tae •
reino /.1'iliniti kot Slovenci!
Tti nauk m- prodaja tnintam kot
velika modrost. •> katero je sveti j
< i t. li nenadoma rat/svetil preroke. |
dat rešijo z ji jo slovenski Izrael v
Ameriki. Ali nekaj nam doni po
ušesih, kakor dat smo to pesem '/>•
večkrat culi. četudi je liila melo
dija včjtsi nekoliko drugačna. No
vi preroki ne pripovedujejo ni<
novega. In kaša. ki se pogr< va.
ni nič boljšat danes, kot je hita ia
krat. ko se je skuhala prvi"-, kar;
je bilo že davno.
Pridige / per strankairstvo *ii
so nič ilrtizeea kaikor pridige /.o
per socializem. Ta ko nismo padli
nai glavo, da ne lu razumeli tega:
Zelo naiven hi moral ''iti. kthir hi
pričakoval, da opuste klerik . 1«• i
svoje strankairstvo. (iotovo torej
res nihče ne pričakuje tega. >!e
deni nauk o nest ran kar-t vu ni
namenjen klerikalizmn. Torej
pridigajo to hlavgo te irijo le soci
alistom. ker ne vemo. kaikšn . dru
go strankairstvo naj hi se med
Slovenci \ Ameriki še našlo
Že dejstvo. <la je tukaj ena
stranka, ki ne bo nikdar prosto
voljno opustila svojega strankatr
skega stailišča in svoje propagan
de, je dovolj ntočain in jasen ali
gnment. da je vse nestrankarsko
in nad strain kairsko rotenje od
limit. Ali tudi l>re/. obzira na to
je popolnoma neziniselno in Srez
pomena.
Ljudje, hi zagovarjajo nelraks
iio net.iško slogo in harmonijo. si
pogostoma domišljajo, da je ! >
nekaj višjega in idealnej.šega. T>>
pa nikakor ni res. Pomanjkanja
strank .j«- znamenje zaostalosti;
obstanek različnih strank je zna
menje razvoj«.
Kdor nima nobenega mnenja,
ali pa k'lor je pripravljen svoj"
nazor«' vsakčas vtakniti v /••p. nI
višji, ampak j«* duševno zelo si
romašen in nesamostalen <"• I o v t* k.
Kjer so mnenja, taai -.o pa -.tr;in
ke. *
Advokati nestrankarst va pa
prezirajo preilvsem važno dej
stvo, da n«- nastajajo in ne ginejo
stranke po volji ijmli. ampak po
potrebi. ki doloea tudi ljudsko
voljo. Stranke sn izraz, interesov
in /a vest i t.-li interesov. Dokler
se ne posrcei apostolom absolutne
sloge odpraviti nasprotne intere
se, t m. ! i ne bodo odpravili strank.
t davili interesi v ebrveškem /iv
Ijeiiju s<> gospodarski. Ne pravi
mo, da so to stajidealnejši in naj
plem« nit "j-1 interesi, ampak glav
ni so zato. ker so gospodarske
razmere podlaga, nn kateri je
zgrajeno vse drugo. Ne vpraša
se, ee je io lepo ali grdo. ee nam
je všee ali ne. Tako je; in ker
je tako. moramo to vpoštevati.
Gospodarske razmere imajo
dandanes razreden znaeaj. Med
razredi ^o gospodarska nasprotja.
Kjer spoznava ljudstvo to dej
stvo, lam se razvijejo tudi stran
ke pn gospodarskih interesih, to
rej po razredih.
Dela v. i imajo drugnene intere
se kakor kapitalisti. Dosledno je,
da se združijo v svoji stranki, ne
pa s kapitalisti skupaj. Kajti s
kapitalisti se morajo bojevati. •
Nadstranknrstvo noee o tem
nieesar vedeti. Ono kliee: Bodite'
le Slovene!! Ampak nihče ne mo
ve spraviti s sveta resnice, .1» so'
nekateri Slovenci kopati, drupi
pa ^ro.nHHni, da nekaterim „i
i /Mati, drugi morajo jih triki
garati; in če K„ take razlike, se
»>orajo tudi politi;.,IO izražati.
'ti le Slovenec, pa pustiti
»trankarstvo, hi pomenilo /a slo
venske delavec. ,la naj se v,I.,jo \
!,0/JO V0|J" naj opuste vsak
/ah. Hvojejf,, polo.
\ajti lire/, organizaciji' ,S(.
V!* ,,0j«'vati. lu stranka
J' '»ojua organizacija.
Včasi se ugovarja: Naj se stro
kovno organizirajo; naj l,o,lo čl,,
ni unij.
I" je gotovo J»rav in potrebno;
ampak vse to „j. strokovna orga
ni/ncija ne more naiiomcst'iti
l':Vl',,e »pravljnri nje
, i !,al\'R- Mnogo gospodarskih
v p rasa n j Sc I,, politi,•no lahko rc
s"Je. velja zlasti za vsa tista
'vprašanj,,. ki Sl. ( |(
lav skega razreda. Večina xi,
■predmetov, ki prihajajo na dne v
"i led \ občinskih zborih, držav
,,,h k'gislatucah, % kongresu
gospodarska. In pri „.|, predme
tdi je di'lav.stvo drugače prizade
• knkor kapitalisti. Ton i
■nore kiti delavsk,, politika enaka
kapitalistični. <> mora hiti dri.
gaciia, mora pa (|davstv„
. ''"igo, od kapitalistov neod
visi,o politično organizacijo 1M
njegovi za-stopniki morajo imeti
Popolnoma proste roke, da v \s:,
»kem slučaju lahko nastopajo I,-'/
ozirom na delavske rese in'
Proti vsemu, kar ji,„ j,.
Il<>.
Ka:',,meli hi. č, „i s, sloven
,ii" 'lrlaveem reklo, da naj h„
"'"'avci. ampak tmli Klox.>iiei
'"•'a »a poziv j,, nepotreben, ka.
i so.-iahstična stranka, ki j..
{""•na organizacija delavstva
*•' nikdar rekla slovenskemu d,
'aveil, da na sme hiti Slovence
italijanskemu. da ne s.ne hiti |
RulJ "i* 1Usko,lu:* ,la "" '•"<
Toda Slovenec je človek lah k ,
klerikalce, liberalec ,.|j karkoli
8 "'da pripada eh.v.-k svoje,
narodu. „j op||sIiti
J«' stranke, krez katere hi l.jj .„,r
tieno brez pomena in krez moči.
Razredna nasprotja s„ ,,„1,
f'o^nci Ako hi kljuk te,
>oga i preroke in opustili stran
k" s''anka rs t vo, p„ hi hili 'm
Slovenci', h; s te,,, i, pokazali
-"Ojo nezrelost. Izražali I,i
r<-e. ila ne poznamo razmer in da
"T /avo,l«""» nasprotij, ki „h'
staja jo.
Nezrelost pa K„,„Vn nj
nost. za katero hi s,. ff|j fPgati
":| ka,°ro h, nar-id moral hiti
ponos.
* vsake.,1 narodu, k, j,. ra/
v,';.s" s«' razvile tudi stranke To
velja tudi M Slovence. Ako ne
stojuno „un.kjer sllm , ,
Iruharskih časih. j I11<ir,.
. izhajati brez stran1
1 Za preroke harmonije niso časi
ugodni. Razmere harmo„j,
ne. zato tudi ne more loti ha-nio
;V7"! 'i*'", kar izhaja iz ram,,
olit,ena sloga, kjer so
'les.o/ne, pomeni zaostalost.
Stranke p-uiienijo napredek.
Potrebno o i . t .
<i.i opuščamo
.trankarstvo. 1'otrchn.. je. ,|a M.
vsak pridruži t is: i franki, v ka
'••n so zakopani njegov, pravi
llltere- |.
Vojaške mezde.
I'ogostoma jo <• i t:«t i v hmloh
nili, | >11 n t it |-^ ki h. /I;« t i social I »st it'
ll ih listih. <ic'i niniii ameriški sonat
j ni«*- socialnega zmisla. T" j«' ono
StjIVIlO neresnično. I'rHV X«« 1II.)'
ilni je s«-nat pokazal. • i•> so zna p<>
brigati t ml i za mezde in druge
socialno reči. Na dnevnem n- In j.
1 > i I vojni proračun, in v dodat ku
j>- visoka zhnrnica sklonila, da so
/.višajo častnikom in vojakom:
stalno vojsko in milico, ki oprav
Ijajo sln/.lio na mohiški moji, j• fa
če, da so zholjšajn razmero \ ta
liorih, in da sinejo častniki in vo
jaki glasovati pri predsedniških i
i volitvah.
I' Senator IJeed jo predlagal. da
' naj so plačuje vojakom na moji o-j
i'naka plača, kakor op hi služili \
tujini, Častnikom so jo zvišali
I plaoa za drset, ostalim vojakom
za dvajset odstotkov. Za napravo1
I oso n ill podov in mrož proti ko
marjem v šotorih so jo dovolilo
250.IKMI dolarjev.
Nismo nevoščljivi. Ampak isti
vladi kakor vojaki in uiiličarji oh
mehiški meji služijo n. pr. delav
ci oh panamskem prekopu. '/.>•
davno se potegujejo za holjšo
plačo, pa zaman. Kakor da viso
'ki senat o njih sploh nič ne ve.
Vse angleško juviio iiiii('ii)i- jo zopet «1»:
skrajnosti razburjeno /Hladi nemški* justice in
njene zadnje smrtno obsodbe.
Nemško vojno sodišče je obsodilo mi smrt
Kapitana trgovs-kega parnika "Mrussels", Clias.
Krvatla. katerega je /adnji mesec neka nemška
torpedovka z njegovo ladjo vred pri|Maljala v
J5«'obrngg<\ 1'red vojno sodišee je l»il postav
ljen, ker se je liaje svoj čas poi/kusil s -vojn la
djo zaleteli v neko nemško siihmarinkn. Obsojen
je 1. 11 po nagli sodbi in ustreljen.
Nemško uradno poročilu o tej cksekuciji se
zaključuje s sledeeim stavkom:
"Tako je eno izmed mnogih Cranktircrskih
dejanj angleške trgovske mornariee proti našim
)>o j ii i in ladjam dobilo sieer zakasnelo, <ili zaslu
ženo plačilo."
To poroeilo je napravilo na angleški /una
nji urad globo!; \tisk, iu ker zastopajo med \->,j
no '/.< I in jene države angl« ške intense \ Nem
čiji. je državni tajnik Kiev takoj poslal umeri
škemi! poslaništvu noto, ki prosi, da bi um ume
i i »ki veleposlanik v Herlinu Oerard sporočil po
<lr<-huosti tej;« slučaja.
Zunanjemu uradu .je bilo tudi sporočeno, <la
so Nemei pet ženskih uslužbenk z ladje "1'rus
sels ' odpravili v koiieentraeijs'ki ta!>nr. energi
čen prot'st angleškega zunanjega tajnika zalite
va, da se ti- ženske takoj izpuste, ker ji- njih iu
teruiranje nezakonito.
l>opisiiiku umeriš!;« "As.-oeiated Tress'' jr
«b-jal zunanji podtajnil; baron Newton:
■•('o vesteh, ki smo jih dol>ili doslej, izgb-da,
da je usmrtil- \ kapitana Krvatta še hujša r- -,
!-akor je bil slučaj Miss t'nvcllovc. To je neiiJi
vadno resen dogodek, eitfar pomen se ne more
pretiravati. 1'red očmi je treba imeti, da s-< \ ti
st. i- rasli. I--i je Kr\.ittova ladja baje napadla
in- nšk » suhinuriiiko. nem-Ite bojne ladje napa
dale trgo\ske barke zaveznikov lire/. vsakega >\.i
rila." *
li- sniea jr. da ni tekom vojne nobena ile/.e
la - svojimi smrtnimi obsodbami izzvala to|ik<i
senzacije, kolikor Nemčija odštevši edino Av
.strijo. Tud «"•«• bi se Kryattovo dejanj«-, o kate
rem lie vemo, i"-e je bilo dokazano, po mednarod
nem pravu lahko smatralo /a nedopustno, ne bi
bila menda iiolu-nu posebna nesreča. ee bi bilo
nemško vojno sodišee opustilo smrtno obsodbo.
Angleška vlatl« se postavlja na stališč«', <la
je I'ilo Krvat tov« dejanji*, tudi čo je dokazano,
popolnoma opravičeno. Napad trgovske ladje na
sovražno sirhiuariuko, pravi angleška vlada, je
obrambno dejanje; kajti če trgovska ladja s ta
kim napadom ne prisili suhuiarrnk«*, da s«> po- j
Krezin\ jo l>o siihmarinka gotovo uničila. Vsaki |
ladji pa se mora priznati pravica, tla se varuje |
in brani uničenja.
S strogo pravniškega stališča I•<> težko rešiti j
to vprašanje; mednarodne pogodbe ne jemljejo j
posebnega obzira na siihmariukr, ker je to nova i
vrsta ladij, s katerimi še ni bilo nobenih izku ■
šenj, ko so se sklepal«- pogodbe o vojskovanju nu
morju. Ali če govori nemško uradno poročilo o
franktirerstmi \ zvezi s trgovsko ladjo, je to I
■■i it no mešanje pojmov. Franktirerji ("prosti 1
•trel. i" s., se pojavili \ vojni I. 1870 71. Bili
so nekaj taki'ira kakor prostovoljna črna vojska.
X« inei so jih pa smatrali za civiliste, ki nimajo I
pravice, da bi se vojskovali, in kdor izmed njih i
jim i« prišel v roke, je bil brez ceremonij postav- ^
I jen ob zid ill ustreljen.
1'ri trgovski ladji je treba vpoštevati. da ni
v \ojni neprizadeta, kakor je baje neprizadeto .
civilno jirebivalstvo. Vsaka trgovska ladja j«' '
v nevarnosti, da jo katerakoli sovražna ladja '
vjame ;di pa uniči. Torej je zelo ilirektno priza- i
tlela, in če poseže v vojno, se ne more govoriti o
franki irerst vii,
Kdor ve. da bo gotovo napaden, če se mu ne ;
posrrčj, da na kakšen način prepreči napad, se ■
umi pač ne sine zameriti, da to res poizkusi. '
Trgovska ladja nima torpeda; ali če s«- zaleti v
subiiiarinko, jo lahko potopi. To bo sicer zelo
t«'/.ko izvedla, zakaj «ubmariuka se lahko liitro
pogrezne. To je tisi i uspeli, ki ga bo tak zalet
navadno dosegel. In če se to vpošteva, tedaj ros
izgleda, da je tu čin obrambe. Ali če nič druzega
ne. je vsaj zelo dvomljivo, če se sme tak zalet
smatrati za dejanje proti vojnim pravilom. In
kjer j mogo • dvom. je smrtna kazen nedopust
na.
Itrcz obzira na to, da je moderno misleč člo
vek sploh nasprotnik smrtne kazni, je bila torej
usmrtitev kapitana mnogo bolj podobna mašče
vanju kakor kazni. Vsak«*, usmrčenje je harha
rieiio ; to ji lulu povrh še nezmiselno in provoka
torično.
Nezadovoljnost na Irskem.
It ska »-evolucija, ki bi j.• I>i!«• gotovo pozdra
\ isimpatiji \ !i svobodo ljubečih !ju<li, če nr
hi bila uprizorjena t.iko eliletant ično, <!;i jo nm
rala propasti in in- hi liila služila bolj namenom
N«»iui_j• • kakor irskotra :.atoda, jo Ida premaga
11 u. A i irlcška vl-ida je storila velikansko napako,
<!a je porabila svojo >•« maščevanje in do
volila, da so so izvršil«« smrtne obsodbe vojaških
m-diši* nad vj umi revolucionarnimi voditelji
I'll zakonu .i- Anglija seveda imela pravico so
diti. Ampak včasi ni le lutrbarično, temveč tudi
nespametno, se izrablja formalna pravica in
prezira, da sM \ življenju narodov nepisane pra
vice, ki pa vendar stoj.' nad vsemi pisanimi. An
irlij:i je dala uvršili smrtne obsodite nad Ijuilmi,
ki 11 i nh ..grešili ni."- drtizega. kakor da so se bo
j«* v«i 1 i za s vi ti" m I o svojega naro.' , storila je to
\ času, ko sama nairlaša, da se bojujejo njene ar
made za osvoboditev zatiranih narodov. Tudi
kdor ni strinjal z irsko revolucijo, je moral
s'.tiipatizi"ati / /itvaini angleško vladne maščcval
iii.sli m obsojati krvoločnost njenih vojnih >"■
i! ;si
Vi irski narod so morale te krvave sodbe
vplivati kakor vsako uasilstvo.
1'oti p |e Anglija nekoliko popravila svojo
v liku nana id Lloyd ' o-orge je dobil nalogo, <la
l>oi/kiisi urediti razmere na Irskem. Naj se soil i
0 tem možu, kakorkoli se hoče, to se mu mora
vendar priznati, da ima politične sposobnosti,
kakršnih se na evropskem kontinentu ne najd
mnogo. M arsikatorega njegovega dela ne bo mo
gel odobriti socialist; ali demokracija m l.lovd
(icortfii prazna beseda za okrasek, kakor neštetim
1 olitičarjem našega časa. Tudi na Irskem ni na
stopil kot gospodar, kot zastopnik ziiiagovite si
le, ampak kot diplomat, ki išče spravo, kot za
stopnik stranke, ki se pogaja z drugo stranko.
lies je dosegel sporazum, s katerim so bili
tudi zastopniki irskih strank zadovoljni. ( e se
vzame velikansko nasprntstvn med Irci in Au
gleži v poštcv, je bil to velik uspeli.
Zdi se pa skoraj tako. kako <la hočejo v
Londonu zapraviti, kar je Lloyd tJcorge v l>ub!i
mi • 11 segel. Vodja irske nacionalistične stran
ko ,|ohn Ib'dmond je zadnji teden poslal svarilo
ministrskemu predsedniku Asiptitlnt in vojnemu
ministru Lloyd (ieorgu. katero jo polom tudi ob
javil. Heilinoiid pravi, da povzroča zavlačevali jo
načrta o irski avtonomiji na Irskem zelo rosen po
ložaj. V svojem spisu izvaja:
"I'o mojem iiuicnju onemogoča vsako nadalj
nje zavlačenje in odlašanje objave in razpra
ve načrta spravo na podlagi obljub, ki nam iili
je dal Lloyd (Jeorge. Ko so nam bile dotično po
godbo predložene, smo bili naprošeni, naj s čim
večjo naglico preiščemo razpoloženje, ki vlada na
Irskem med našimi rojaki.Polagalo se nam je na
srce. da je zadeva z vsakega stališča sila nujna,
ker se more predloga le s pospešitvijo stlačiti
s!; oz i parlament: reklo so nam je, da so na kocki
interesi ne |e Irske, ampak vse hritske države. j
"Mi smo že prod tremi tedni izvršili tisti kos
dela, ki jo odpadel na nas, in kljub velikim teža
vam smo dosegli soglašati jo svojih prijateljev na
Irskem. toga časa se je pa storilo malo ali pa
nič, in iz nekakšnega zagonetnega razloga ni ta
zadeva, ki je bila pred petimi tedni tako nujna,
šc do današnjega dneva rešona. Smatram torej za
svojo dolžnost, da pojasnim vladi, da bi bilo i
d.iljnje zavlačenje usodcpolno in izrekam svojo ;
tttInn prepričanje, da Iti nas vsak <><l dngovorje
i ill pnirojev si> razlikujoči načrt zakona, zlasti
kar se tnjega absolutno provizoričnega zna
i ;..ja. prisilil na izjavo. «la se dogovor, na katere
ga p*nI!;itri smo dosegli soglašanje svojih rojakov
na Irskem, ni dr/al in tla je vsled tega postal ne
\ oljaven."
licdutoi.dovo .svarilo je zelo razumljivo. Ne le
d.i zakon a irski parlament še ni predložen, am
pak pr«d kratkim .j« lord Lansdowuc izjavil, da
j< smatral «1«»1 • m-I»«•, ki jih ho la zakon obsegal, za
definitivne. Vse prejšnje vesti so pa dejale, da
i'o veljal zakon eno 1«• t«• po vojni, medtem se pa
skli'-r konferenca vseh britanskih dežel, ki uredi
razii. : \ >e države /.a bodočnost, in oli tej pri
liki naj uredi tudi definitivni položaj Irske.
V Londonu hi lahko ovrgli Llovd (ieorgco
vo pogodbo. .Mor imajo, ker so Angleži v večini
napram licem. Ali to je eden tistih slučajev, v
katerih nima nadelo \eeine nohene veljave. Med
Angleži m livi so nasprotja, ki jih hočejo odpra'
viti. To se ne more doseči drugače, kakor s po
godi, ki zadovolji oha tlela. Tu ne more hiti
\prasanje. na kateri strani je večina, na kateri pa
manjšina. Angleži so eno, Irei so pa tudi eno. In
|, . se doseže sprava. s katero sta sporazumna
oha d«-!a. ,i< to res sprava in se lahko pravi, da
je irsko vprašanje rešeno. Karkoli sklenejo An
gh 't z m<» jo svoje večine proti volji Ircev, bo
do Irci smatrali za vsiljen odlok, in irsko vpraša
nje ostane nerešeno.
Pravičnost zahteva, da se ila Ircem avtono
mija Seveda je pravica v naši družhi zelo akade
nn.-iia beseda. Ali interesi Velike Britanije tudi
zalit«\aj<«, d i se reši irsko vprašanje in odstrani
nevarnost, ki t i < • i v njem. To je tisto, na kar hi
morala angleška vlada misliti; in če misli na to,
ho razumela irsko svarilo.
»> polo/ajii na Turškem imajo v Washington!!
žalostno por >eilo. ki pravi: Vse zlato je izginilo.
Vladni hankovei so edini denar, ki je v prome
tu. Kobra razsaja ki ju 1» vsem ukrepom, ki so hi I i
storji ni. da hi se holc/.en omejila in zatrla, Le
tina je /.lostala daleč ■/,i normalno in pridelek mo
ra ostati doma. da ima ljudstvo kaj hrane. Na ca
rigradskiii ulieali je lju<lstvo viharno pozdravlja
lo nekatere angleške in ruske vjetnike.
Nemška vlada ah.solutno ne mara ljudi, ki
ne soglašajo z njo. Ampak podaviti vendar ni
mogoče vseli ljudi, ki imajo drugačno mnenje;
zdi se namreč, da jih je preveč. Zato pa vendar
visoka vhnla ne ohupa. V Liehkneehtovem slu
čaju je pokazala eu način, kako se zna iznebiti
nepriljubljenih ljudi. Sedaj je iznašla nov način
I/ Herna poročajo, da so nemške ohlasti ustano
vile vojaški tabor za nepriljubljene ljudi. Zad
nji pondel.iek je izšlo povelje, po katerem so
predvsem uradnike socialističnega lista "I.eip
ziger Volkszeitung" spravili tja. Credniki o
stniiejo tam internirani <lo konca vojne. V BI
hert'chlu so prijeli več odličnih članov socialno
demokratične stranke in so jih tudi odpeljali v
ta tabor." Tako ravnajo z ljudmi, katerim ne,
morejo očitati nobenega pregreška, nobena zloči
na. z ljudmi, katerih ne morejo tožiti. Dovolj
je. da ne mislijo tako kakor Hethmanu llolhveg.
Zadnji ostanki svobode so torej porinili v Nem
ZA POLJAKE.
l'reilsctlnik Wilson .s«' poteguje
za stradajoče Poljake. Medtem
ko pripoveduje državni zakladtii
("•ar Hclfferieh v Berlinu, kakšne
čudeže je Nemčija storila v za
sedeni Poljski, pripovedujejo vse
vesti iz drugih virov o strašni hc
di. ki vlada v deželi, Amerika l>i
rada pomagali) Poljakom * hrano.
Ampak m«d Ameriko in Poljsko
je mnogo drugih dežel, preko ka
terih hi moralo vse, kar se pošlje
tja. In v tem je kri/. Kvropske
države so ne morejo pogoditi, da
hi prišel živež zanesljivo na Polj
sko in <la hi služil le svujeinn na
menu. Zavezniki nočejo dovolili,
da hi se hrana pošiljala na Polj
sko, a da hi jo porabila nemška
vojska, Nemeija pa ni dala takih
garaneij, da hi se zavezniki z nji
mi zadovoljili. In zato morajo
Poljaki dalje stradati.
Sedaj se je Wilson posln/il
"heroičnega" sredstva. Pi^al jc
osehno angleškemu kralju, Iran
jcoskem;] predsedniku, nemškemu
knjzerju, ruskemu carju in av
strijskemu eesarju. naj omogoči
j >. da pomaga Amerika Polja
J\oir.
Ce to ne ho imelo uspeha, iz
gubi nemara tudi Wilson zaupa
nje v evropske vladarje.
Vojna prosperiteta.
Dne lih. julija je odplul i/ New
\ orka v Liverpool parnik "Bal
tic last družbe White Star
Line, natovorjeu v vseh oddelkih
z 1\:,<M> tonami streliva. Kazim
• ega \ozi deset aeroplanov in
dvajset tovoruili avtomobilov po
šest in pol ton na Angleško. To
so največji tovorni avtomobili,
kar jih je bilo doslej eksportira
11 i h.
Mehiški delavci.
Železniška družba Chicago and
Alton je izgubila zadnji čas mno
go delavcev. Imela je posebno I
talijane zaposlene, in izmed teh
se jih je mnogo izselilo v domo
vino. Zdaj vabi družba mehiške
delavce. Ali ne ^re ji za to. da iii
na ta način pospešila zbližanjc
med Ameriko in Mehiko. Pravi,
da Mehičani radi zapuščajo deže
lo. kjer si«*« I i revolucija revolu
ciji. t i lavno je pa to. da sn prav
tako delavni kakor Italijani, am
pak — cenejši!
Podraieni časopisi.
Casuiški papir se je tokom
vojne zelo podražil. Tudi cene
druzoga časniškoga materijala so
se povišalo. Posledico se opažajo.
Vladni uradniki so prod kratkim
napovedovali, da ne lu> kazalo
časopisom nie dru/.oga, kakor po
višati na ročni no in o« ne oglasov;
zlasti so dejali, da časopisov po 1
oont kmalu ne ho več. To se po
lagoma h' uresničuje. Milwaukee
Krče Press se ho od 7. avgusta
dalje po ulicah prodajala po \1
centa, "Republic" v St. I.ouisu
pa že od 1 avgusta dalje. Kmalu
hodo sledili drugi.
Poštne hranilnico.
Zadnji mesec so se vloge \ po*t
ti i h hranilnicah Zcdinjcnih držav
povišale skoraj za dva miljona
dolarjev, prihlixno dvakrat toli
ko, kolikor v enakem mesecu leta
l!l|"». New York stoji seveda na
prve nimestu: tnm znašajo vlogo
lS,l:l8,4r»2 dolarjev, prirastek pa
$4.">4.H(K); v Brooklyiui so sc vlo
gc pomnožile za $1<>4.7."». v Pitts
hurghu za $išO.!»:',n. v Chicagi za
v Bostonu za +">7.'|,"». \
Mcvelandu za Za ti
ste. ki imajo vloge, so to tisto
prijetne vesti; ampak v Zedinje
nih državah je še vedno mnogo
več tistih, ki jih nimajo.
\ sctfa slyipaj so \ Zedinjenih
državah 77<l'J poštne hranilnice,
vštevši Alasko. portorico in Ha
vaj Vlagateljev je okrog IUHI.immi.
Najbolj pril juhi jene sn poštni*
hranilnice v velikih mestih. Le
osem pošt ima čez iniljoii vlog
vsaka, in sicer New York. Chica
go, Boston. Detroit, Pittsburgh,
San Francisco in Portland. Ore.
Teh osem hranilnic ima I'J odstot
kov vseh vlog.
Salvation Army,
lakozvana rešilna armada \
Zod i njenih državah ima I s*»
dolarjev premoženja. Tako po
ročajo njeni uradniki. proseči
vrhovno nodišče v Brooklvim, da
si smejo izposoditi večjo svoto nu
vknjižbo. Zemljiška posest jo
vredna <>,H4t>.0.">l dolarjev, oseh
nn pa 1,507,128 dolarjev. Dolgov
je 4,2."»(J,6.'{7 dolarjev, od toga sUt^
raj 1 nezavarovanega.