Krvava obletnica.
PO DVEH LETIH
Dve loti je minilo. odkar jo Avstrija s wn
jim uit imut umom zahtevala od Srbije zadoščenje
za umor prestolonaslednika nadvojvode Krativa
Ferdinanda in njegove žene Zofije Uohenherg.
Dve leti je minilo, odkar je Avstrija, nezadovolj
na z odgovorom Srbije, napovedala vojno svoji
južni sosedi in začela bombardirati Helgrad. Uhv
liokar poteka drugo leto, odkar je Nemčija napo
vedala vojno Rusiji in Kraneiji, in kmalu bo dve
leti, odkar se je svetovna vojna razvila z vso silo.
I.e Turčija, Italija in Portugalska so si- šele po
zneje pridružilo da ne pozabimo še na repu
bliko San Marino.
Dve leti trajo klanje, katero jo po zatrdilu
avstrijsko vlade povzročil umor v Sarajevu. Sve
tovna javnost sieor še danes ni poučena o \a'nili
posameznostih onega atentata Nobenega razloga
ni. dn bi moral svet verjeti trditvam avstrijske
vlade, ki so jo prevečkrat očitno in debelo lagala.
Kdino pošten sodnijski prooos, ki ne bi oviral ne
obtožbe ne obrambe in bi dopustil vse mogočo
dokaze, bi mogel spraviti resnieo na dan in pre
pričati narode. Toda Avstrija sploh ni čakala na
prooos, ampak jo obdolžila Srbijo na podlagi svo
jih lastnih nedokazanih trditev, in potem, ko se
je uvedla sodnijska ra prava že tokom na vseh
straneh besneče vojne, se jo izvršila za zaprtimi
durmi, in svet zopet ni izvedel, kaj se je dokazalo
in kaj no.
Sedmero vislio so potem postavili \ Saraje
vu; sodom ljudi je z vrvjo okrog vratu z življen
jem poplaeovalo dvoje življenj, ne glede na ječo.
na katero so bili obsojeni drugi obtoženei.
Tisočkrat se jo že zgodilo, da ni bilo življe
nje človeka vredno pot vinarjev — tudi v "prav
ni" Avstriji, ki si je naplačala Franea Fordinaii
da in Zofiio z drago oeiio. Ni šteti i«t><• .ti in umo
ri so ostali nemašoevaiii in nihče na svetil se ni
smel raz burjo t i zaradi toga. nihče ni smel izreči
niti glasno kritiko.
Za avstrijskega prestolonaslednika in nje
govo ženo niso zadostovalo smrti, dosojene p<»
paragrafih kazenskega zakona, pol sveta je mo
ralo zaradi njiju \ klavuieo. in še danes, k" šte
jejo grobovi že na iniljono, ni dovolj "kazni" in
maščevanja !
Bili so ljudje, ki so verjeli ▼se, kar so pripo
vedovale in razlagale visoke vlado. Verjeli so. da
jo svetovno vojno povzročil sarajevski atentat in
da bi bila Srbija, če bi bila ugodila avstrijskemu
ultimat umu, lahko preprečila vesoljno klanje.
Razširjanje klavuieo od deželo do dežele, dvolet
no trajanje splošne morit ve lire/ upanja na do
gleden mir mora ozdraviti tudi najnaivnejšo du
hove in jih poučiti. <la je treba \z.roke tega brez
primeruega zločina iskati drugod. In kdor jih
ni razumel takrat, ko jo katastrola prilirula. je i
mol v dveh letih dovolj časa in prilike, da se po
uči o njih.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Svetovna vojna se jo pričela med Avstrijo in
Srbijo. Dasi so j»ri takih internacionalnih krizah
nikdar 110 smejo a priori izklju-iti širšo in otlla
Ijonojšo možnost i. j<- vendar povsem naravno, da
so najprej posveti pozornost tistim momeiitt :n, ki
so očitno na j I <! i >j i. \ toni slučaju toroj razmerju
meti Avstrijo in Srbijo.
Že dr. vno m Kilo sosedstvo teh d veli držav
prijateljsko. Ko j<- Si l»ij;i skntšila tur?ko nad
vlado in do-.« «1,1 državno samostojnost, ni bila
Avstrija nič kaj vz.radoščona. Prejšnja "holna"
Turčija ji je I>iI<> mnogo ljubša soseda, kajti do
kler jo gospodova! poliiinesoe nli Savi in Donavi,
je Milo na Dunaju upanje, da bo Avstrija glavna
dedinja, kadar se l»o delila turška zapuščina. Oči
Hafbsburzanov ni njih političnih služabnikov
bile uprte v Solim, kjer lii avstrijska prometna
(lotil dosegla Kgojsko morje. T.nn hi se \se holj
na stežaj odprla vrata svetovno trgovine, kakor
ob Jadranskem morju, nit katerem simbolizira i
talijanska /a.tiiv.-i vendar večjo moč kot avstrij
ska. Solun hi približal Avstrijo hli/.njoniu in dalj
njemu vzhodu. Solun hi naredil t/. Avstrije po
morsko trgovinsko državo in resnično velesilo.
Solun je ostal na tihem ril j avstrijske politiko tu
di tedaj, ko j>' postavila ustanovitev neodvisnih
balkanskih držav močno prograjo med hahshur
ško monarhijo iu Kgejsko morje.
Javno iii dunajski kahiuot mnogo govoril o
svojih lialkanskih aspiraoijali. To hi hilo nepre
vidno. Ali pozi i>il ni nikdar na ta eilj. po ka
terem se jo rav nala \ sa njegova halkauska poli
tika. 7.a ta namen se je dunajska diplo.naeija ne
prenehoma trudila, da hi preprečila okropčanje
halkanskih dož«d : neštete veliko interese svojega
lastnega prt-bivalstva jo žrtvovala, le da hi so na
Kaikanu ohranila slabost.
Sredstva, katerih se je posluževala v ta na
men, so hila zelo raznovrstna, \easi državniško
velikopotezna, včasi šokantno nialeiikostiia, včasi
hudodelsko perlidna.
PREKOSAVSKA MISIJA.
Okupacija Bosno in llereegovine, katero je
Avstriji poveril berlinski kongres, je naravno
vzbudila sil»k<» l jubosumnost. Itošnjaki in Her
cegovei niso revnitirali zoper turško gospodstvo
/ato. tla dobe novega gospotlarja. Srliija je upa
la, tla se ji pridružita 'i dve deželi; prebivalstvo
jo hilo po vt .'*ini ros srbsko, in če iti hilo imelo
ljudstvo Ramo gl;*snvat'. !'am hoče. hi so bilo ne
dvomno z veliko večino i/reklo za Si !>ijo.
Toda okupiieija je bila evropska volja, iu
Srbija ni smela sanjati, da so ji upre. Naposled
ni lota i iiipaeija osvojitev, torej je ostalo Srbiji
še vedno upanje.
Ali ktt »e Avstrija poslala svojo armado čez
Savo, ni mislila na to. tla jo sploh še kdaj pokli
če na/.aj V zasedeni deželi se jo takoj začela pri
nravi jati za bodočnost; njenim velikim političnim
željam so služilo notranje "reforme v okupira
nem ozemlju; zaradi svojih dalekosežnih ciljev je
izknšala z vsemi močmi avst rizirati. Bosno in
Hercegovino.
1'riklopitev teh dežel je imela za habsburško
monarhijo nekaj nevarnega. I'o narodnosti je bi
lo njih prebivaKtvo jugoslovansko kakor ono on
kraj Save in kakor ono onkraj Drine. Na obe stra
ni bi K« utegnile vezati nacionalne simpatije. »Ju
goslovanska iileja !>i bila z okupacijo lahko dohi
la kri in meso. Dunajska politika je to smatrala
za veliko nevarnost in e je takoj pripravila. «la
jo prepreči.
Onkraj Save. na Hrvaškem, je dala madjar
ski hegemoniji prosto reko, da za tre kos za kosom
hrvaško avtonomijo; i/ Hrvaške in Slavonije naj
bi bile postala ngrs!<> velike žup,mijc. i/ Dalma
eije |>a še 'bolj avstrijska pokrajina, kakor do
tlej. Ker pa ni l»ilo mogoče dovolj hitro iiimlja
rizirati, se je na tihem p«<d i »i h • »\ . la v -a!<a puliti
ka, ki je podžigala sovraštvo med Hrvati in Srbi.
V Bosni so prote/irali ver ko nasprotje, srbohr
vaščino so imenovali. " bosanski" ali pa še rajši
"deželni" jezik, in trudili so se, da bi ustvarili
posebno moha medansko narodnost. 1'olcg t epa
se je naselila v deželi eela armada avstrij^co in
odrske birokracije in favoriziralo se je napeljeva
nje nemških in madjarskih trgovcev. špekulantov
in družili pionirjev "avstro-ogrske ideje."
Avstrijska narodnostna pulit i k: i. zlasti ona
na jugu, se ne more ure • > i-it i kot pAsebna. iz
ključno naeionali-tna prika/en. Njeno ozadje
je bilo imperialis-tieiio. Ako ne bi bili vladajo.'i
imeli svojih visokobt< • ih želja, bi liil ravno jugo
slovanski problem za Avstrijo /elo i no,lawn. (V
lii bila habsburška monarhija mislila le na raz
voj v svojih mejah, ne bi bilo zanjo nič ugodnej
šega, kakor reorganizacija na podlagi avtonomi
je in enakopravni >ti narodov. N.i jugu ne bi bilo
delalo niti velikih težav vpra »atije. ali naj se iz
bere teritorialni ali takozvaui personalni princip
za narodno avtonomijo, kajti v velikem delu se
krijeta ozemlje in narodnost, i,i tisti kompromisi,
ki bi bilo potrebni za l«'šittA in opravo, bi se bili
brc/, težav dosegli.
Taka ureditev »kupne države bi bila dala A\
striji veliko notranjo moč in bi jo bila varovala
tudi na zunaj .ako l> t > i i a ntei.inalia avtonomija
ut< meljciia v nae. lili p->! it i«ii" -voliode. Waka ire
denta bi postala smešna, če bi našli narodi za svoj
razvoj in napredek notri i>olj>e pogoje kakor zu
naj.
V svojem in!"rcsn hi bila \vstrija morala
rešiti nacionalni problem na ta način. ak<> ne
(»i bila imela iinperialistie nih -djev. Nacionalna
avtonomija in politična »v • i iI ;i niso faktorji za
napad in osvajanje. V potrebi obrambe lahko
delajo ••iiilf/.': /a aiiroi.no j > • >! i t: k«» nimajo vred
nosti.
Avstrijski «*i I j i so l.ili agresivni; zato no ni
mogla Avstrija odločiti za nohtne IV deratizacijo,
za nobeno avtonomijo. Zato o ostajali neuspešni
zlasti wi poizkusi so<*ialii:li demokratov. ki so od
svoj.»Rji vstopa v parlament leta 1V7. pa do zad
nje zaključit vi* državnega vbora.neštetokrat vlo
žili pozitivne predlo};«' za rešitev narodnima vpra
šanja na podlagi avtonomij.« in enakopravnosti.
In ker je imela Avslt i.( inipe ruilisti'"ic na
mene. je morala iskati z«s|i nlio. odkoder I>i \ n -
nem slučaju doliila pomoč. Najti jo je mogla le v
Nemčiji . to. n«' pa kakšna | Ima Ijuliezen <lo
uemštva. je l»iI glavni vzro . da j'- imela notranja
politika Avstrije preti 10 m >;.-ko barvo. To ji
t »i I pa olteneui tudi gla*. u> vzrok, da je avstrij
ska politika linljiiilio! | "uitila ^anmstalnost in je
postajala v rasti.ri neri odvisna od Nemčiji«. tako
da «e je unposted m i I >ii i i mi vi-d- m; all lie-, -d•
ina vršila politika N ■
SPLETKARI-TF. NA BALKANU.
• •ilkar je padla n« I; • ■ i • • 11 i.pi Turci
j'*, j^ ''d Balkan tor'š--e / nianjili intrig. 1'ri tem
je iirrala Avstrija ic i.• - \edno, pa vsaj v množili
slučajih spora t.:,mi. / \ • ir i • veliko vlogo.
1'oraliila je vs. i o m."U;«.i>, - katerim lii bila
mogla pridoliiti vpliv na I'.a I ;.nu V prvi v rsi i
se je trudila, kar ji' v m-.nai liiji piveej razumlji
v o, da dobi vpliv na vladarji-. V Rumiiiiiji in na
(irskem -»o ze sedeli n>*:i>~Ui priuči. Bolgarska je
doliila svoje g« Bat t.«n .'i va. in Ko >e je tega i >*. n' •
liila. Kobur/aua. ie/r>ke^a vi I < ,. • -• , t n i I. i in oli
eirja. V Srliiji >i je A v u ;.i i.upiia Milana, in
tudi čriiogorskeg;. N:kito •... morali uevedonia
zalagati avstrijski davkoplačevalci.
Ila/nn dunajske vlade je na Balkanu največ
intrigirala petfograjska. Ni ilvoma. da je imela
Kusija v Srbiji in na Bol'.'arskem. deloma tudi na
Kuiuunskem kljun Itfsa'vibijj ootove simpatije,
v korenin jene v spominih ua skupne lioje zoper
Turčijo. Ali prav tako ni dvoma, da ne Iti liile
te simpatije ruski via I> nikdar zagotovile onega
realnega vpliva, ki «».i je do , tla. ■ •• ne I>i bile ;iv
strijske spletkarij" naravni t gt die balkanskih
vlad v rusko naročje. N. hrepene.'je p<< ru-' em
despot izum. ampak strah pre! Avstrijo .i'- razbi
jal poizkuse neodvisne politike v Belgradu ;ii v
•Sofiji in podpiral ni k proteklorat.
Tako so tuje spletkarije iz halkanskih »lezel
napravile žoge. premetav anc zdaj si n zdaj tja.
in ob tej igri niso prišli balkanski narodi do tega,
da iti se hi I i doma ojačali in združili, kar Iti jih
edino bilo moglo rešiti tuje hegemonije.
Ves svet ve. da je imela tudi Rusija na Bal
kanu sebični' namen-. Tudi danes sanja mnogo
njenih pnlitičarjev <1 osvojitvi < ariurada. In za
nobeno balkansko deželo ne Iti bila uteha, ako Iti
earizem zavladal ob Zlatem rogu in odtod vsem
skupaj vedno žugal s svojo močno pestjo. Ali te
ga cilja ne bi bila mogla Kusija nikdar doseči
brez svetovne vojne, ki bi morda morda ustvarila
tak položaj, tla bi se tudi Anglija i,: Francija po
tolažili z ruskimi Dardanelaini. Niti danes še ni
gotovo, niti verjetno, da bi zapadne sile tudi v
slučaju odločilne ruske zmage izročile Carigrad
Rusiji; brez splošne ev ropske vojne bi bilo to tem
manj mogoče.
Kljub tem očitnim težavam jo Rusija zelo
splet karila na Italkauu. Kesniei na Ijului je |>a
vendar treba priznati, da je bilo avstrijskih iu
trig več in da so tudi 'bolj globoko segale.
Vsa gospodarska politika Avstrije napram
Srbiji je bila dolga vrsta neprijaznosti. Avstrija
je bila naravni odjemalce srbskih poljedelskih in
živinorejskih produktov. I'rnv to dejstvo bi bilo
lahko veliko pomagalo, da bi s«- bili ustvarili mod
Avstrijo in St hi jo prijazn odnošaji. < Jospodarske
razmere so velika moč, tudi državna politika je
najbolj odvisna od njih.
Avstrija ni hotelu nvaževati tega. Namesto
da bi si bila Srbijo privezala s trgovino, ji je ne
prenrhoiua nagajala z uvoznimi prepovedmi. Av
strijsko prebivalstvo je zahtevalo mesa : Srbija ga
je hotela dodajati, avstrijska vlada je prepovedo
vala uvoz. Tako je silila Srbijo v spoznanje, da
j" »ijrna neodvisnost le liktivna in da je v svoji
državni samostojnosti vklenjena, dokler ima na
vsaki strani soseda, ki .ji njena lastna vrata lah
ko zaloputne pred nosom.
< 'e se je v Srbiji razvilo nekaj kali or impe
rializem. streme«- po morju, je t<> najbolj pospe
ševala avstrijska gospodarska politika Kdor ho
če raznim )! balkansko vojno, ne sine pozabiti na
ta dejstva.
ANEKSIJA IN KOMPENZACIJA.
Avstrija j«' po tridesetih letih okupneije a
nektirala Hosno in Hercegovino. Z avstrijskega
stališča je bila to čisto nepotrebna reč. kajti tudi
v času okupacije je Avstrija tako gospodovala v
Kosni in Iloreegoviui. kakor da sta deželi njeni.
Ali aneksija je bila za Srbijo provokaeija. In na
Duna.ju so se zavedali tega, dasi so se delali, ka
kor da se eiidi jo srbski razburjenost i. Vedeli so
tudi, da ugrožnva aneksija evropski mir v naj
večji meri, in avstrijska zasluga ni bila, da ni ta
krat izbruhnila evropska vojna.
Sihsko razburjenost je Aehrenthal potolažil
z obljubo gospoda) - kili ugodnosti. Hila je zopet
enkrat prilika, da se pok« pije sovraštvo med Av
strijo in Srbijo. I godna trgovinska pogodba, ki
I i bila Srbiji omogočila prodajo njenih produk
tov po najkrajši poti. hi bila s svojim velikim go
spodarskim pomenom zamašila usta šovinistom:
iiko tii se hila obenem v Kosni in Ilereegovini vpe
Ijala resnična ustava s pošteno volilno pravico iu
z zaščito narodnega kulturnega razvoja, bi bila
morala Srbija pehepati bojno sekiro, ker i »i ,ji bilo
zmanjkalo argumentov. •. katerimi bi 1 »i 1 a mogla
tožiti Avstrijo pred sodiščem Kvrope. Za srbske
želje ne bi šla ne Kram ija ne Anglija v boj. in če
Iu Karair.jorgjcvieevi princi še nadalje deiuoustri
» rali po Itelgradu, bi se bili le osmešili.
Toda Avstrija je obljubila in - prelomila
obljubo. (Jospodarske "ugodnosti" za Srbijo so
bile take. da se je njen izvoz v Avstrijo še zmanj
šal. St'iija se je mo**ala vdati, ker je bila slabej
ša. ali sedaj je dozorel njen namen, da si poišče
' iti odpre drugo trgovinsko pot, ki jo reši odvisno
sti od A > trije.
OB BALKANSKI VOJNI.
Po t ri pol itn 11^ k i aferi .j'- prišla balkanska
vojna. Avstrijo .]<• mogočno presenetila, /.lasti ker
j«' nastopil skoraj \<n Balkan zdrur.cn proti Tur
čiji. Itolvln jo j.', tla i.- izgubila svoj vpliv na Bol
garskem, grizlo j<> je, da so imele zavezniške, jmi
seluio da je imela si liska armada uspehe.
Tedaj so se pričele i 1111- i jr«* \ najv« o jo m slu
til in Kvropa je imela nezaslišane težave, da je
prepre '• 11;« splošno vojno. |)nsi je liilo smešno pri- 1
('.i l.ovat i napad oil Srbije ;n t'rne t i ore, ko je
itilo vse vojaštvo potrebno na bojiščih proti Tur
«'■ i j i. je Avstrija mobilizirala in preplavila vsfl
Bosim, li reegovino, l>!tlmaeijo in Slavonijo z vo
jaštvom. Povsem očitno !• . -:•: >!;i pretvezo /a tu«
,'.td. I/.mislila si /b'jrla no I ••orhasknvo afero,
« kater • -e je nap« slid bl.i;iii:ala kakor še Robcna
vlada na svetu ne. Pou-tn je "l>ranila" A dri jo
j i rot i Srbiji, d.si K: >e tu!: pogoji miru itak >elc
tedaj določili. ko I »i •• bil .sklepal mir. Ali takrat
ne !u bilo več upanja, da se zaplete situaeijn in
postane vojna "iiiizogiima . Zato >-e je Avstri
,ja ludi /<• med vojno potegnila /;i "praviee Alba
ii i je'", katere splnli * • na svetu ni bilo.
Srbija je odnehala pod pritiskom velesil. I*
dnree je l»il hnd. kajti morsko pristanišče je bilo
največje hrepenenje Srbije. Morsko pristanišče
je /anjo pomenilo neodvisnost. Ali Kvropi se Sr
liija ni mogla upirati.
S i ••in. d.i je Srinjo odg'iala od morja, je Av
strija položila kal za drugo balkansko vojno.
Medtem je intrigirala in provoeirala dalje.
Privlekla je nenadoma vkadrsko vprašanje na
dan. »lasi je mirno trpela obleganje Skadra. do
kler niso ('rnogorei zavzeli zadnjih postojank.
Ne iflede na vsa ta znamenja, ki potrjujejo,
da je Avstrija že takrat i Uala vojno, vemo iz ol'i
eii Inejra porodih: \ italijanski zbornici, da je ita
lijaiiski vladi naznanili! sv«j namen, da napade
Srbijo m zahteval i Italije podporo.
Po k o m e a ii i prvi j<- Avstrija dajala 1'Vrdinan
du pot uho za drugo balkansko vojno, in 111< i i med
i eni časom je imela svojo armado mobilizirano.
Ta vojna Ne j.' izvršili« in končal* zelo proti nje
I tlim /.eljam, m še po sklenjenem miru v Bukarešto
1 je hotela pos.'i'i vmes; takrat je bila celo priprav
ljena na sodelovanje z iiusijo, in le ker so tudi v
IVtrogrndii umaknili protest proti mirovni po
godbi, s«' j«- Avstrija premagala in vteknila še
i ii krat nice \ nožnice. Ali v parlamentu jc izsilila
nekoliko novih vojaških zakonov, med temi zakon
o vojaških dajatvah, in miljardo izrednih izdat
kov za militarizem
Avstrija je hotela vojno in se je pripravljala
nanjo na vso nine. Kriza je bila le vprašanje rasa.
Atentat v Sarajevu je inordn pospešil katastrofo,
povzročil je ni. i\a.,' vojna )e bila že na obzorju.
VOJNI NAMEN.
I' 111 n::i t ii m ' Zlogi.*:sn i Iti-i'chtoldov ultima
turn je najnedvonniejši dokaz, da j«' Avstrija ho
i tela vojno. Hinavski komentar, ki ga jc vlada (
objavila v časopisih, priča to morda še bolj zgo
vorno kukor ultimatum sam.
Vlada je v svojih izjavah trdila, da ne obse
gajo njene zahteve nič kritičiiega. Dejala je. • 1«
so vse zahteve take, da jih Srbija lahko izpolni;
nobena se ne dotika njene suverenosti, nobena je
ne ponižuje. Medtem ko je vludn to objavljala,
je i.e.ela že vse mobilizaeijske ukaze pripravljene,
ves načrt za napad izdelan in vse vojne vloge raz
deljene. Kajti vedela je. da je njen ultimatum
nesprejemljiv.
Treba se je spomniti, da je ta dokument obse
gal naravnost nemogoče zahteve, ne le ponižujo
če, a upa k nemogoče. Avstrija je zahtevala, da
naj Srliija potepta svoje lastne zakone o tiskn, o
/.horovaini praviei i. t. d.
Srbija je sprejela ver zahtev, nego s.i po K v -
ropi pričakovali. ostale je priporočala. < 1 a naj
se predlože razsodišču v llagn. To je l»iI izhod.
Avstrija bi s«> bila častno lahko izognila vojni.
Namesto tega je takoj ponoči ukazala mohili
z.aeijo. Kajti hotela je vojno. Hotela je splošno
vojno; kajti takoj prvo noč je l>i! izdan ukn/. .a
inobilizaeijo stalne armade, doniobranstva in črne
vojske. Nihče ne bo verjel, da je bila taka sila po
trebna zoper samo Srbijo.
Ali Avstrija je vedela, da začenja splošno ev
ropsko vojno. Vedela je tu tako natančno, da je
poslala takoj prvi dan eelo na italijansko mejo —
proti svoji tedanji zavezniei — vojsko.
NEMČIJA — ANGLIJA.
Avstrija je hotela vojno, ker jo je hotela
Nemčija.
Nobena vlada ni bela kakor ovčiea:'svoj del
grehov ima vsaka in tudi m koliko odgovornosti
za vojno pada na vsako. Ali zgodovina se en za
dovoljuje s splošnimi obtožbami, temveč zahteva
jasnost. Nedvomni dokazi pričajo, da sta se zla
sti francoska in angleška vlada pod izdatnim pri
tiskom socialistov trudili do zadnjega hipa, da se
ohrani mir. Nemčija je pospešila krizo s tem, da
je napovedala vojno Rusiji in Franciji i: napadi
Belgijo.
Da je potem Anglija Nemčiji napovedala
vojno, je bila le sekundarna posledica, po sploš
nem položaju naravnost neizogibna. Šele s to na
povedjo je dobila vojna svjtj pravi značaj.
Kajti ves ta strašni boj se vodi, brez ob/.ira
na to. kje se je pričel in pod kakšno pretvezo je
bil napovedan, v prvi vrsti za interese Nemčije iu
Anglije. Vsi drugi •<> le sokundanti. interesi dru
gih prihajajo šele v drugi, tretji, deset i vrsti v
poštev.
Angleška svetovna trgovina in nemški kapi
talistični imperializem to sta glavna nasprot
nika. Za gospodarsko obvladifVanjc sveta pod
britansko ali nemško zastavo se koljejo nanuli
že dve leti. in - večinoma ne vedo tega.
Ali z vcleknpeijskimi nameni obeli skupin j«
spojenih mnogo drugih vprašanj, ki segajo tako
globoko v interese narodov, tudi v interese ljud
skih mas. da je vendar razumljivo, kako je mogla
iz te vojne kraljev in cesarjev, iz vojne kapitali
stičnih skupin deloma postati tudi vojna narn
dov. Ta velikanska tragična prikazen se ne pojas
ni enostavno, če se pravi, da so množice izgubile
pamet. Velike mase so bilo sploh še nezavedno,
kajti sicer ne i>i mogla biti reakcija še \ vseh de
želah močnejša od naprednost i, Zavedni so pa
bili postavljeni pred strašno dilemo: Ali mirno
dovoliti, ila zmaga Inez, odpora tista sila. ki se na
slanja na največjo nezavednost, ki bo torej lahko
zmago najbolj zlorabljala, ali pa se postaviti \
bran proti tej preteči reakciji, dasi j<- to vojna
vladajočih, pa ne vojna revolucije.
I);1, vil - e vpr:'-n te lis'i'lepollie tlih'liic zgodi
I«1 tudi obžalovanja vredne napake, v.'asi tudi
pravi grehi, je žalostno, ali človeško razumljivo.
I»e kr;'-aiiski Itog je nezmotljiv, pa še on je de
lal napake, ki jih je pozneje sam obžaloval, kaz
naval praviene in krivične enako, se strastno ina
ščoval in dopuščal take grozote, kakršna je bas
sedanja vojna.
TEKMA.
S stališču kapitaii .1 i »'• 11»• politike j«' ravnanj«*
N«»meije popolnoma r.ziruiljivo. Iz. agrarno I"«• \
'talnih malili dežela se jf Nemčija že <i>• Iu«* raz.* i
jnla \ modem« kapitalist i.'iioindustrijskn drža v«>
Ta razvoj ji* zlasti pospešil njen n»peli \ fninco
•ko nrn-ki vojn: l«*ta ls7l» 71. I*riii«*s«■1 ii je po
I i I i č n o <'<linsi v o iii s t' m «i'!pravil meje. ki so nvi
rale ur ii laistvo v velikem sloun: p:t> 1 !<■ so za
preke. ki so hili- iln! le j na |>o!i enotni kapitalist ir
ni polit:!"! in na/!- koncentraciji kapitala. Vojni
odškodnina. ki jo j«* morala plačati Kraneija. m*
prin'sla \ i'«•!«) ogromne svnt«\ zahtevajoči1 in
vest irnn ja.
N "ii''"j.i je ilohila hitro se razvijajočo indu
strij«i m svetovno trgovino. Postala je kolnntjalna
ihžava i:i si zagotovila vsakovrstne surovine \
•voji I, 111 i oblasti, true z.i svoje produkt«' j«* pa
neprenehoma razširjala, tako da je začela očitno
koukiu irati z. Anglijo.
Ali Anglija je hila prva gospodinja svetnvn«*
I'govine in i'' z. največjo ljuho-anniio-t jo opaz.o
vala raz vi« j svoji« tekmovalke. Kaj p«nn«*nij'» za
njo vm» pri koniorske pose .ti. ak<> ji k'lo drugi ii
grahi j »»-i I i k«- za ilnliiček Ako se Nemčija dovolj
i, /šiii in utrli s \ o jo moč v At'riki in Aziji posla
ni- l.'liko nevarna iijeiieiiiu svetovnemu p»spo«l
stvn. Vprašanj«« nastane, k• *?nu pripade glavna
t vina na ilal.injein vhodu; \prašanj«- na-ta n*
eelo. kako do!go hn Imlini angleška in Kgipt v an
R eški i-hl-isti.
Oi r»ž je preko,nor»ke trgovine je inornarii...
V poaiorskem oboroževanju s.« je najho' j izražalo
tekmovanje A n «1 i j« • i • i Nemčije. Ta je hotela
prvo doli it et i, ona se ni dala \ jet i. I lojne ladje
so s - gradile kakor za stavo. Morski velikani so
ta tli in lastii. Tehnika je nmrala iiepienoho
ma i/.n. išl jat i nowi otenzivna in ilel't-nz.iviia sred
stva. Naposled je postala ta tekma tako histerič
na. da je že rz. nje zijala akutna nevarnost vojne.
(Konce na 8. strani).