Proletarec. [volume], August 08, 1916, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
L»*< M IwMI «UUv.
»!■<■>»>. DtUv.
•' — •»»*!«•■! 40
ku pr»duclra|*.
Tl** «• 4*+MM
«• tk* liMrMia of iK •
working oUM. Work
•w •« MHtM tO »II
what t hoy produc*.
ŠTEV. (NO.) 465.
■K.°.y4 »" Mlw, Dm. 8 I SOT, .( tt. pet of No.
kU hko^° 111. uuuer lb* Aet of of March 3r4. 1ST«.
Offici: 4001 V. 31. Str., 6hiea(t.
"Delavci vseh dežela, združite se!" -*Sčy»o>»i
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 8. AVGUSTA, (AUGUST) 1916.
PAZITE*
naiuvllko v okUptfti
ki m ntKt|* polog vi*
ietfa naslov«. pr<iopl|o
nega apodal all
na ovitku. Ako (465)
I* at*vilka . . '
ieilu| vam • priliodn|o
• tevtlko naktgn liata po
toč* naročnina. Proti
mo, ponovit* I* tak*i
LETO (VOL.) XI.
Železničarji, kapitalisti in stavka.
Glasovanje železničarjev o vprašanju, če naj
se razglasi stavka ali ne, je končano, glasovi so
prešteti. Dani še ni ofieielno naznanjen uspeli
štetja, je veiuiar gotovo, da je najnianje dcvetde
set odstotkov izmed železničarjev, orga
niziranih v štirih velikih društvih, glasovalo za
to, dr se vztraja na zahtevah in da se gre zanje,
če je treba, tudi v štrajk.
To je pravzaprav prva zmaga železničarjev,
zakaj od prvega časa, ko se je pričelo sedanje gi
banje, so železuičarske družite na \se mogoče na
čine vplivale na vslužhenee in pritisk.de nanje,
hoteče jih "prepričati," da so njih zahteve neo
pravičene in da jih na noheti način ni mogoče
izpolniti.
Z večno tožbo o revščini železnic je hila ta
agitaeija v kričečem nasprotju. Kakor s«> družbe
na eni strani pritiskale na svoje uslužbenec, tak '
so na drugi strani vplivale na vse javno mnenje
v Ameriki in so se v ta namen v prvi vrsti poslu
ževale velikega kapitalističnega časopisja, ki jim
je objavljalo preparirane vesti, neresnično statis
tiko in sugestivne uvodne članke.
Kdor količkaj pozna potrebe kapitalistične
ga časopisja, ve, da je to veljalo miljonc dolar
jev. Kajti take objave je treba v velikih časopi
sih plačevati kakor oglase, l.e na ta način .j<- m<>
goče, da so "veliki časopisi" res veliki. Saj si
vsakdo na prste lahko izračuna, da ni mogoče da
ti za 1 cent niti toliko praznega papirju, kolikor
ga dajejo taki časopisi tiskanega. Naj se prište
jejo tiskarski in upravni stroški, izdatki /a eelc
armade urednikov, reporterjev, zunanjih sotrud
uikov, posebnih doj- snikov. pa stroški /a brz.o
jav, kabel, telefon, pošto i t d., pa mora biti tudi
najslabšimu rnčunnrju jasno, <la mora to časopis
je, ako i ma le rc<lue dohodke od prodaje in oil
normalno plačanih oglasov, delati z ogromnimi
i izgubami.
In vendar vidi, kdor ima le oči v glavi. da si
postavljajo i/dajatolji takih listov veliko mnogo*
nadstropne pahne za uredništvo in upravo, da
žive sami v pravili gradovih, njih uredniki iu um
na »c rji \ razkošnih iv/.ideneah, da imajo najdra//
jo avtomohile in da spadajo sploh v razred l»o
' kalinov.
To jo pa le na ta navili mogoče, da imajo iz
redne dohodke Kdor si želi uslug od tega časo
pisja, jih mora drago plačati. Tako so jih tudi že
leznico d ran o plačevalo, sicer ne hi bili listi eolo
mesece pisali, kako žalosten da jo položaj druži*
iu kako krivične da so zahtevo uslužbencev.
Kar se j.' pn listih pisalo za vso javnost, to
so v posebnih letaki-h in brošurah ponatiskovali
za svoje uslii/hciice. I'rijnzno so govorili z njimi
ii. so jim dopovedovali, da so interesi podjetij ob
enem interesi železničarjev. Pravili so jim, da s
svojimi zahtevami izpodkopavajo obstanek in bu
siness tlru/b iii s tt-iii škodujejo sami sebi. Koti
li >o jih z vsemi melodijami, naj ostanejo "zve
sti" svojim gospodarjem in naj se ne dajo *'za"
peljati."
Da so ostali železničarji kljub temu pritisku
trdni, je dobro /naineiijc. Tukaj podjetja že spo
znavajo, da sit izgubila igro. Ali zato še nikakor
ne mislijo na to, da bi se vdala, ampak še z večjo
vsiljivostjo preparirajo javno mnenje.
Sedaj .i-' zveza za pad ni h železnic zbrala o
kiojj ir»(i p'ača ih iu prej objavljenih uvodnih
člankov \ posebni knjižici in jih razpošilja, da
1 "dokaže" z njo, kako j«' "javno mnenje nasprot
no osemurneniu delavniku.
I'c se javno mnenje na ta narin fabiieira, j«'
■ seveda naravno, da bo to "javno mnenje" vedno
na strani kapitalistov. In to podkupljeno "jav
no mnenje" spušea proti železničarjem tem strir
j penejše strele, eiiuholj se kaže, da so nslužbenei
trdni in pripravljeni /.a hoj.
"Finaneial Aineriean" in "Railway As?e
(lazette" imata posebno «*ast, da sta našli patri
otiene argumente, ki nasprotujejo štrajkn. "I'i
naneialAmeriea" svari železničarje pred stavko,
| dokler traja evropska vojna in pravi, da l»i bilo
' prikladno ime za tako stavko "izdajalski oportn
nizem." "Kail\va> tiazette" gre še nekoliko da
j lje, govori o možnosti vojne z Mehiko in zukljti
I vitje: "To bi liil najslabši eas za stavko in rnztd.r
. siti jo v takih ra/.nieradi, ne l>i bilo ni«'' dri.zega
i kakor izdajstvo."
Nie ne de, da se je razmerje z Mehiko prav
I zadovoljivo popravilo in da ni za vojno prav se
! <laj niti najmanjšega razloga. ('<• l>i se nioirla s
tem preprečiti starka na železnicah. bi bili /c|ez
, niški baroni gotovo pripravi jeni provot-irat i ne
koliko novih hoinatij in novo vojno nevarnost, pa
In«* bi te if a imenovali izdajstvo.
Drugi kapitalistični listi filozofi rajo, da
' del«., nima monopor; na štrajk." Nekateri, med
) njimi tudi ehieaška "Tribune," irro/.e, >l.i prevzi
me vlada železniee. Človek bi mislil, da je to naj
j večja grožnja za kapitaliste: saj s<- vedno nagla
' ša, da zahteva ameriški duh privatno lastnino in
da je \ Ameriki državni obrat na /eleznieah krai
Ikomalo nemogoč, predvsem pa nedopusten, ker bi
bila nezaslišana kriviea. če bi se privatnim kapi
talistom "konfiseirale" železniee. Ali finančno
časopisje /1:. i i/ uro/11 j« /m kapitaliste napraviti
grožnjo za /c!i /Iliru rjo, češ jikd pusllllicjii Že'
loz.nioo vladna liisi, iz.uubo uslužbenci pravim «l<»
i št rajka.
< ln\ ek bi liil kar trilijon, videč, kako brižno
skrbe zastopniki kapitalizma za delavsko št raj
karsko pravico. Ali proden priti«' solza v oči, se
ustavi, krr se mo/uani spomnijo, da so I > i I i ravno
tisti li-ti delav.cin skrajno nasprotni, kadarkoli
no se posln/ili svoje pravico, da šlrajkajo. < bo
trelia to pravico braniti, je gotovo ne bo l»ra
i ii 11 ii 11 o drugi, kakor delavstvo samo in njegovo
časopisje.
Ako I i t;i šlrajk ros privcdcl železnice v jav
I no last in upravo, no bi l>ilo želeti nič dnizega,
kak< r da I i se to čimprej /godilo in l»i so s tem
nwsiii. il koši-cU delavskega minimalnega progra
ii.a 1'roprieani smo pa, če se res pojavi ta mož
nost, da I m »do proti taki razlastitvi prvi zagrmeli
tisti, ki jo slil ajo danes kot strali za železničarje
na steno.
Za pi epret ito\ št rajka se sedaj mobilizirajo
iaz.no sile. l'i<dlo<_'i prihajajo od vseli strani, koli
l orenoe se vrš.-, T udi predsednika Wilsona so že
, aiiilei esirali. ' idkritosrčuo lahko povemo, da bi
lilo tudi nam ljubše, če bi se stavka preprečila.
Ali ljubšo bi nam bilo to le pod pogojem, da do
i.o železničarji brez št rajka, l:ar po praviei zahte
vajo. l>osodanje izkušnje so jih pa menda že to
liko izučile, da si ne bodo dali žejne prepeljati
čez. vodo.
Kavno histerija kapitalistov, ne le želo/niš
k.h, ampak tudi drntrih, dokazuje, da bi jih sedaj
stavka najbolj bolela. Torej je to za železničarje
pravi čas.
Kakor je znano, je predsednik Wilson «»«%«•}>
no pisal francoskemu prezidentu. angleškemu
kralju, nemškemu kajzerju, avstrijskemu cesarju
in ruskemu carju, da naj omogočijo dovoz ameri
ških živil za ^tratlajtkue Poljake na okupiranem
ozemlju
Predsednik Wilson je sedaj za eno izkušnjo
bogatejši, in sieer je njegovo spoznanje prav ta
ko, kakor smo mislili, da lio.
Anglija, ki prihaja na zavezniški strani naj
bolj v pošte v, je naznanila ameriški vladi pogoje,
pod katerimi bi dovolila dovoz brane za eivilno
prebivalstvo. Ameriški veleposlanik \ Londonu
Walter (lines Page je naznanil te pogoje vladi
v Washington«! brzojavno. Dopis, ki jili obsega
in ki je bil v londonskih časopisih objavljen,
pravi:
"Vlada njegovega veličanstva namerava en
krat za vselej urediti vprašanje dovoza živil \
kraje, ki so zasedeni od sovražnika. V ta namen
podaja sledeči sklepčni predlog:
"Ako bosta nemška in avstrijska vlada pri
hr«!::!i \ i!::i a.w prebiv.il>i vii zasedenega ozein
!ja v>e |• I• • «1«• \»• /.m 1 j«•. vno ži\ino in vse zaloge
hrane, krme in gnojiva v teli krajih in ee pripu
stila v »o ozemlje nevtralne osebe, ki jih iuberc
predsednik Z<,ili?tjciiih držav s popolno oblastjo,
da lahko kontrolirajo razileljevanje živil moti vse
prebivalstvo in prevažanje prebitka ži\il i/, enega
kraja v >lriigi, kjer jih primanjkuje, in ee izbere
predsednik Zeilinjenili držav te agente, jim bo da
la vlada njegovega voliean.stva v no potrebno pod
poro iti bo pripustila v te okraje vse importirune
zaloge živil, potrebne za dopolnitev douiaeih za
log ni zagotavljajo.«- dom,te.•mu prebivalstvu za
dostne poreije. dokler bo vlada gotova, da izpol
njujejo sovražniki vestno > v i > j del pogodbe.
Ako se ta pogodba zavrne ali odgovor zadr
žuje. dokler se ne prieite žetev v zasedenih krajih,
bo smatrala vlada sovražnike za odgovorne in bo
zahtevala tako odškodnino, kakršno more izsiliti
zavezniško orožje ali pa javno mnenje nevtralne
I pa sveta za vsako državljansko življenje. !;i
| izgubljeno vslod nezadostno prehrane v zasede
! nem ozemlju.
Komaj je ameriška vlada dobila to obvestilo, '
je jim že tudi iloliila odgovor nemškega kajzerja,
ki pravi odločno: Ne!
Viljem pravi, <la j.- imel najboljši namen, >!.i
lii Kil omogočil pomor za Poljake. Toda Anglija
je kriva, da to ne i»r«. Kajti Anglija stavlja ne
mogoče in nesprejemljive pogoje. Nemška vlada
jih odklanja in se m* ho z nikomer vre pogajala
zaradi tega vprašanja. Kajzer iVljeni se ne bodal
sekirati ■ <1 Anglije.
Kazinu« se samo po sebi, da niso za Anglijo
merodajui razlogi humanitarnosti, čc se podaja
zaradi prehrane Poljakov, Srhov ali kogarkoli.
Vojna in humanitarnost sta nasprotna pojma.
Toda ker je vojna, je popolnoma naravno, da od
ločujejo tuili \ takih vprašanjih vojni interesi.
S tega stališ'a >o pa pogoji Angliji' popolno
ma umevni. Zavezniki so blokirali Nemčijo
kolikor so jo pa»" nioiili. kajti nemško snlmiarin
k•• • la-lii.iii Mukadi velik«* ztran«' i:i s«' prizade
vjijo. <i;i 'ii j«i i/stradale. ('»> se pošlje na 1'oljsko
ali v Srhi j.» / njihovim dovoljenjem kakšen živež,
hoeejo, tla n" dobe le Poljaki ali Srbi, ne pa nem
ška armada. Ravno tako st- tiranijo, da Iti zato,
ker iii prišla za 1'oljake in Srhe hrana iz Amerike,
nemška ; Miiada zase pobrala. ker se na 1'oljskem,
v Srlii ji ali Klandriji pridela. To je oeitni namen
angleških poynj«»v. I)a m- to izvrši, zahteva An
glija koiitrolu, ki naj i>i bila v rokah nevtraleev.
To nisti n<mojioi-i poboji in tiiili i>i«"• poniže
valnega ni v njih. Ako jih Viljem noee sprejeti,
.j'- v tem l< dokazano in na tihem priznano, da so
se sedaj pridelki i/ zasedenih krajev ros rahili za
N. •mri jo. na mesto za domitee prebivalstvo, in da
namerava nemška vlada tako ravnati tudi z le
tošnjo žetvijo.
Zato ji res ne more ugajati nevtralna kon
trola in zato mor.i prebivalstvo v zasedenih kra
.iili dalje sH-adati. To je izkušnja, za katero je
|>! 1.1»; 111 ■ I Wilsoll.
Se leto dni vojne.
Kdaj se konča vojna?
Optimistom, ki nam že od začetka vojne pre
rokujejo hiter konee klanja, delajo od vseh stra
ni križe čez račune. Dokler so Nemci na vseli
straneh napredovali, so nam optimisti dopoved"
vali, da se zavezniki kmalu ne bodo mouli nika
inor več ganiti in da se ho zaradi tmoritev
miljonov morala ustaviti. Ko m> zavezniki na vz
hodni in zapadni fronti pričeli /. ofenzivo in do>e
V"!i nekoliko uspehov, so prišli žrcci, in »o pravili,
da je nastal preobrat, ki pomeni toliko kolikor
kriza, če ima kdo plučnieo; a ko prebije krizo, je
resen, če ne, umrje. Zdaj se pokaže, ali je v..j
na sreča preselila na stran zaveznikov, ali ne:
ko bo to jasno, spozna slabejša stran. <la nima
vojna zanjo nobenega zmisla več, in tedaj >l<l«
ne mir.
Tisti, ki so z vojno v bližnjih st.kih kakor
preroki, pa govore drugače in ne dajejo nobene
ga upanja.
Ob koneu drugega leta vojne je govoril vr
hovni poveljnik angleške armade na Francoskem
z zastopniki časopisja o vojnem položaju Natrlašal
je predvsem, da imajo ob začetku tretjega leta
zavezniki iniciativo na vseh bojiščih in da izra
ža Anglija sedaj moč, ki se vjema z njenimi mno
goštevilnimi viri.
"Val se je obrnil," je dejal general Dou
glas Haig. "(*'as je hil od začetka vojne pomočnik
zaveznikov. Le vprašanje časa je, dn dosežemo po
polno zmago, ki prinese mir kakor v <11 utril« voj
nah. Dokler ni ta zmaga dosežena, ne morejo ali
gleški vojaki na Francoskem misliti na mir.
"Nobena tajnost ni, da nismo bili pripravljeni
ob začetku vojne, ker je nismo pričakovali. Med
tem ko je Francija, ki je imela veliko nacional
no vojsko in splošno vojaško obveznost, porabi
la vse svoje sile, smo morali mi graditi svojo ar
mado od začetka. Večina naših regularnih častni
kov je bila v prvl'.i bojih ubita ali ranjena. Z
ostankom kot jedrom smo začeli, da ustanovimo
armado z nekoliko miljonov mož, ki se mora boje
vati s častniki brez vojne izkušnje proti nemški
armadi, ki se .j«* 4<» Iri pripravljala na vojno. Ime
li nismo uniform /a može, ki so se oglasili /a voj
sko. .Morali smo >ele graditi tovarno za i/delova
nji- pušk, preden smo mogli oborožiti svoje rekru
graditi smo morali tovarne /a topove in mir
uicijo, preden smo moid i organiz'rati artilerijo.
".Medtem smo morali stn.i na Francoskem s
tak" vojsko, kakršno smo imeli, proti temeljito
pripravljenemu sovražniku, čigar udarci so l>ili
strašni v odločnih poizkusili, da zmaga, ker je ve
del, da je ras proti njemu. Sedaj je imela naša
armada svojo prvi izkušnjo v praktičnem nasko
ku velikega sloga.
"Angleški vojak misli samostojno in uvaža
jo o težki nalogi, ki je pred njim; nemški vojak,
izurjen v poslušnosti, brez ugovora verujoč svo
jim predpostavljeni je lul zavajan v vero. da o*
1'enziva naše armade, ki ni liila vzgojena po nem
škem vzoru in je zato neučinkovita, ne more biti
grozna in torej tudi ne uspešna.
"Ko smo po prvem prelomu prve nemške črte
prodrli drugo črto, je bila osuplost nemškega vo
1 jaštva velika. I'rvie so nemški častniki, ki so pri
šli v naše vjetništvo, priznali, da je bila Nem
j čiju premagana. Kden izmed njih, ki je bil na po
! ti v Anglijo in je videl naše rezervne tabore na
i Francoskem, je pravil, da mu je bilo rečeno, da
imajo Augle/.i le majhno število vojakov na fron
' ti in če odbijejo Nemci naš naskok, da z lahko
1 to dosežejo morje in napravijo vojni kraj.
"Tretje leto vojne bo leto zaveznikov. Pri
pravljena kakor Francija, napne Velika Britani
jji vse sile, da požene vsiljence iz. Belgije in
Francije. Anglija pa doseže svojo popolno moč
na suhem šele v poletju prihodnjega leta."
Torej danes čez leto dni misli Anglija, da so
bo še bojevala. Slaba tolažba za preroke!
Londonska "Dailj Mail" ima iz. Vovoy v
Švici poročilo, da je i>il na ministrskega predsed
nika grofa Tiszo uprizorjen atentat, ki se pa ni
posrečil. Poročilo ne obsega nobenih posamez
nosti.
Viljemov manifest.
Devet let upu« jubileja svetovnega klanja se
je spomnil tmli nemški kajzer, ki ima zelo raz
vit ziiiisel za tormuluosti. I'oslal j«- kaneelarju
Bcthmau llollwegu sledeči pum"ni inunifest :
* * 1 s* i T- se v rut" a obletnica dneva, ko so me
naši sovražniki piisilili, tla sem pozval sinove
Nemčije na orožje za obrambo rast i in obstali
kjj države.
"Nemški narotl je preživel dve l<'ti nedo
sežnih junaških dejanj in trpljenja. Naša voj
ska in mornarica \ zvezi z našimi lojalnimi in
hrabrimi zavezniki je dosegla najvišjo sla\.> v
napadu in v obrambi. .Mnogo tisoč naših bratov
jt zapečatilo svojo zvestobo s svojo krvjo.
"Na zapadli in na vzhodu so naši junaški mož
je v bojni sivini /. neomajnim trdnost ju kljubova
li groznim napadom sovražnikov.
"Naša mlada mornarica je tisti slavni dan
pri Skageraku dala težak udarec angleškemu br<»
dovju. Dejanja požrtvovalnosti in zveste tovarši
je na bojišču se jasno blešče pred mojimi očmi.
"Tudi dtima vidimo junaštvo. .Možje in žene,
stari in mladi, vsi nosijo tiho in hrabro žalova
nje in tesnobo vseh, ki organizirajo in pomagajo
zmanjšati trpljenje, povzročeno od vojne in de
lajo nočindan brez prestanka, da poskrbe našim
bojujočini se bratom v zakopih in na morju po
trebno orožje.
"Nada naših sovražnikov, tla prekose naše
izdelavanje vojnega materijala, se izkazuje tako
nedosežna, kakor je bil Inez učinka njih mu i t, <la
bi dosegli z izstrailavanjem, česar niso mogli /
mečem.
"Božji blagoslov na njivah Nemčije j<- napla
eal kmete bogateje, nego smo se drznili upati.
Na jugu in na severu t raje prijateljska tekma, tla
se dobe najboljša sredstva za enako razdeljeva
nje živeža in drugih potrebščin.
"Vsem tem bojevnikom domu in na bojišču
izrekam najsrčnejšo zalivalo.
"Toda preti nami so težki časi. I'o groznem
viharju dveh let se oglaša hrepenenje po solnčni
svetlobi in miru v vseli ljudskih srcih; toda voj
ii.. t raji dalje, ker .jo > Ulic sovražnih vlad
š. vedno uničenje Nemčije. Krivda z. a nadalnje
prelivanje krvi pada edino na našo sovražnike.
Nikdar me ni zapustilo zaupanje, da je Nemčija
m premaidjiva, najsi j<- število naših sovražnikov
v nje: in vsak dan potrjuje to iznova.
" \«■ 111 i j a ve, da se bojuje za svoj obstanek.
Svojo mor pozna in zanaša se na hožjo pomoč.
Torej ne more nič omajati njene odločnosti in
r.jene uotovosti Ta l>oj privedeino do kraja tako,
da bo naša država vnaprej varna zoper vsak so
vražni napad in da bo nemškemu ireuijii ill nem
škemu delu zagotovljeno svobodno polje.
"Živeli bomo svobodni, varni in močni med
naro«li sveta. Te pravice nam nihče ne vzame.
1'rosim Vas, da razglasite to javnosti".
Iliiiavši-ina, katere je ta razglas poln, nas ne
preseneča: ta se strinja z inonarhističnitn poklr
eem in s splošno viljemovščino. Tudi je prijetno,
skoraj pesniško zagrnjena. Viljem je bil prisiljen
poklicati sinove Nemčije na orožje; prisilili so
. ga tisti "sovražniki," katerim je on napove
dal vojno. In oni so sedaj odgovorni za preliva
nje krvi, ker še noeejo priznati, da so I > i I i po pra
\ iei napadeni in da smejo llohenzollerni in nem
ški kapitalisti razdeliti s\et po svoji volji.
Ta hinavšeina j<' razumljiva. Rolj zanimiv je
|>a Viljemov manifest zaradi tega, ker razdira tir
di on upanje optimistov, da ho kmalu mir. \e
pravi Viljem dokler nismo zmagali tako, ka
kor korenin, nam mora Rog še dalje pomagati.
Prelivanje krvi se torej nadaljuje.
?
V Avstriji so zopet prepovedali eelo vrsto
| si i ialist i 11 i h časopisov. Za mesec dni so bili su
spendirani " Kreihcit" v čeških Toplicah. "Volks
ville" v Karlovih varili, "Wahrheit" v Ašii.
I Strah pred besedo mora biti v Avstriji že zelo
' v t lik. zakaj pod pritiskom preventivne eeiizure,
| kateri se mora predlo/iti vsak list, še preden «rro
v tisk, je bilo itak nemogoče napisati kaj "ne
' varnega." 1'reHiiičuje se, da ima strah velike oči.