OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, September 19, 1916, Image 2

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1916-09-19/ed-1/seq-2/

What is OCR?


Thumbnail for 2

Delavsko vprašanje jedel modernega sue. vpra
aiija. Kakor si> moderno socialno vprašanji- oh
.•f m moglo ra/vili, iloklor niso Iti I i ilani poboji,
tako .1 samoumevno tiiili o delavskem vprašanju
posebej m- mori' govoriti, dokler ni liilo pogojev,
ki lii liili prozvročili to Kihanje. Stari in srednji
vi a |ili ti** poznata, zato jo nastalo ili'lavsko vpra
šan p* v modernem /mislil v novejšem času.
I i pogoji so dvojnega značaja, pravnega iu
pi.-1milarskega. I'ogoji pravnega /navaja so: o
selma svolimla, zasebno lastništvo, svoliutlna po
godim lueil delodajalcem in delojemalcem. I'o
yoj y>i podai'skcga /nagaja ji' ra/voj trliliikr.
\ starem veku, ki t raja v iiarodnogospoiiar
• Krni ii/ii ii ml prvih počet kov inn i k i* pa do ciiaj j
s toga ali ilvaiiajskega stoletju, vlada domače go
|»Oilai>t\.> In se pravi: Kar se je iloma izdc
I.iln. tu • je tiiili iloma porahilu in poiiž.ilo. I > I a
go s< iu i/ineiij,ivalo Življenje je liilo patriar
lialieii'' 1 »i nar se je malo nihil. I'ojina kapital
ti is« > po/nali, neznan .je liil dobiček, ki ga do
noša kapital. Cesar ni človek rahil zase. to se je
ui.iiiiln kot /aklail, hi je le/al mrtev. Sužnji so
opravljali, kar ilaues ilelavee in obrtnik: poleg
t« ga |>a so tudi /vrševali kulturno tlelo, liili so
h rez vseh ose lin i h in političkih pravic. (Sospoilar
ji- ilelal / njimi, kar je hotel, liili si» njegova last.
kakor je liila živina njegova last. <> kakšnem
pravnem razmerju meti njimi in gospoilarjem ni
l*ilo govora. Tako gospodarstvo, kakršno se nam
k.i/e v tej <lolii. se imenuje tudi naturaluo nos
poila ist vti.
\' srednjem veku. to je od dvanajstega ilo
šestnajstega stoletja, imamo čisto drugačen gn
s|Kitltirski siiaeaj. Na kmetih se še kn/.c natu
r.ilno gospmhirstvo, totla središče gospodarstva
ji- l.ilo v mestih pri ohrtnikih. ki so se usvu
hodili suženjstva m dobili poseluie pravice. \
teli srednjeveških mestih je delo /o razdeljeno
eden /iii In ]i to. drugi ono. Nastajajo posanuv
ti i stanovi V /ve-i s to razdelitvijo tlela j« /. i
menjavanje, kupovanje hlaga, kar m- je godilo
na t r i* i i i. I<i igrajo v sretlnjein veku tako veliko
v lot..' ttlirtiiiki so drug otl drugega kupavali.
v* mi v< delali za zalogo, ampak vsak obrtnik
o izdelkov, kdikor je mislil, <la
!> _'očt prodati. Zamonjavanje ali ku
povanj*. j«' vršilo naravnost i/ roke v roko
• |l k 11 v. posredovalcev ; trgovine še lil
I.,K. I \ i •< 111; i se niso poznali, pojt ni kapital še
1 udi si ilaj tii l>il razvit, ohresti sicer niso hilc
čisto ii znane. vendar s,- ni liilo obrestovan je raz
širjen., \' t o j dtihi že kroži denar, »ato se mu*
lilije t. gospndarstvo denarno ali |>a tudi mestno.
\ »a tedanja druži.a .je hila razdeljena na
tanove |miški, duhovniški, mestni iti kinetski
tan V političnem pomenu je t;; družabna ured
ita ! /v t* vdali/cm. V gospodarskem zmislu
mii!'no zadružno uredim, imenovano cehi, s sa
inoiipr.iv; t i 111 i določbami, potrjenimi seveda od
višjih gtisposk. Te določbe statuti določujejo
■ hlavsk'* ra/mere kakor mezdo, delavnik. števi
lo učencev, pomagačev, izdelkov itd. obrtnik
in s • 111 ■ I s.oliodno izdelovati, kolikor in kar Iti
In! hotel. * la so imeli Vsi enako dosti dela, da
iii (irenstajalo hlaga. Med mojstri in pomagači
tli lili" s V "ln.dllt pogodile. Vsi' je liilo po statutih
tlolnči o pomagači so delali večinoma le /a na
turalij.i za hrano, ohh'k<i iu stanovanje, vse so
• IhImi.i.i od gospodarja, s katerim so se čutili k• •«
•»na It i/uiit. Cehi pa so tudi skrheli. da so poma
ga' i po nekaj letih postali samostojni mojstri,
potem ko so napravili mojstrski izdelek, tako
ime no v a ni M cist crst in* k.
• fhi »n uspevali, na Angleškem je n pi
država sama / zakoni skrhela za to /a<ii'iižiio /iv
I jen je
'/. ••••»' i in vekom /.učenja popoln ohrat.
• »krila se je Amerika, odprla pot v Vzhod
ti.i Indijo. Doslej se je pl'l'kolllol ska trgovina
osrciloto-cvnla glavno v gorctijcitalskih repulili
kah. kakor v Denetkah, <Jenovi. kjer so se tuli
/ačcic ra/nc institucije, ki so se še ohranile dan
da ii** . n pr. hanke, horze. I'o odkritku Amerike
I IVJ !et;t pa sii postiile središče prekomorske ti*
gov •!< d< žele oh Atlantskem morju. Prvenstvo
je uiial.i Španija, potem Portugalsko in l-'raiiei
ja I'ii propadu Španije v sedemnajstem stoletja
sta nastopili njeno ilt'i|ši*iiiii Anglija in llnlandija. |
Zn«'*enja v kolnnijaliia politika. Države
dajo, kako t>i jim naselbino ali kolonije dounšale
v dobieka. I'ml pivtve/.o umiki' si razširjajo
•i '«•iii I ji*
Naslajajo družbi ali kompuiiije s t«*ni itaitie
iioiii, da j i t*i • I ■ 111 i vaju *vnjim državam posestva \
družili delih s\i-ta. družbe mi podobne seda
ii ji m tiru/liani m tilnlar ji'in* / velikimi pravieauii. |
■ la imajo kar vmi vlado \ pivkoiimrskih deželah
Ta k i- družim si- ustanovile ii | ii-. na Krani'o
skelll. Angleškem.
Nasel bine .o liili* /*' lo lioiiiitc • I r a vf 111 rud.
/lasti v •lu/iii \ni• i*iK• V /v«/i s to iikulinistju
se je pojavil | • r \ i narodnogospodarski sistem,
uierkuntili/rin. I va/alo sr je kolikor innjfore
iiiiioi»i> /lata in srebra, ila si pomnoži iiaroiliio
imetje. I/mi/ |ii'iil*lko\ so | ii ii 111 i i*;i I i, ki-r s«- s
11-in steka < li'tiii r \ ili/i'lo, nas|iroino |>.i je In I
ii\o/ priili'lkov prepovedan ker odhaja t.i denar
<1 nivra m. \a ta i i;i •'* i ■■ so podpirali dntuneo
olirt mist.
\.i Aiii> • sKi'iii in It'skrin se ji- ra/.vila /last!
tekstilna olirtiiosi. i »»-i i< | j«- >i je boljšalo, nasto |
pili sn stroji, /jiim Io if delati / motorji. S sim I
_H si pomatcaiiio. ivji • .-lovi-ška roka in* zadns.'-a j
ali in dovolj okretna /a izdelovanje fmejših i/
delkov ali in* mori' delati n-pret r«nina in zelo
ii it i*i». Motorji pa raliijo /a koneent rari jo
strojev. Nastaja tehnična ilidite* ilela, lo w pra- ^
vi : Vsak stroj <lt*l:i svoj doloreii kos, m- <|a In
ill stroj liar-.lil V's i/df|ek sam Nastopajo
vi'liki po'l,i' tniki . ti imajo \ svoji službi razne
olir'iiiki*, ki so potrebni. <la nari'ili' i/.delek. Ta
olirtnost v v** 11 ,>■•111 votli k pojmu kapitala. Kal
je prebitka ali • I • ■ I > i •' ka. to i leži mrtvo, ampak
sr i.ill oi kapital /i mo In!.) no proiliikeijo. I'ml
M-t ii i k sam m- ili la ni«"*. amp. k le vodi. nadzoruje
■ lei.i ti«r skrl>i za pruilajo. Najema delavne silo,
ki ilelajo ali v njegovi tovarni ali pa .jim <laje
siiiox nie ii.t .I•. <|,i jih /ileiIIjejo ilollia
\' sreiI h |em \ ■ ;,n s., preiia jali kakor i-.-. , no
i r • I • • I k i i/ rok proilneenta naravnost \ roke
koiisiuiu iita, kar s.- ,r godilo na mestnih trgih.
IVoil.ie it so i|el;.Ii !•■ na natoi-hn. \* llovein
veku s.- j.- vs.- i / p f-ii ne 11 i I o. .Mestni ti*«.' se je raz
širil hi i ils • <1 i«-' • je |iost.i| ves svet Irir
I 'lo.liieent i i/i|. ! i .j i |m lilasfo /a /alono ne j»lei|e na
potrebe, /ato morajo skrlieti /a konsum. Sedaj
-.- je še le moirla razviti trgovina \ pravem po
menil lieseile. I/i le! k i ne prehajajo naravnost i/
lok proiliie. nta v i.. ,.- konsiimeiita. ampak po
posrei lo\a II j II tlet;i'| osei. Iioljšajo se prometna
s|i i|stva, •'r.i• I; . /• • I• ■ z■:i.-e. ustanavlja
ju posle, uporabljajo tidejjrafi in telefoni. Ku
v ijajo s.- naprave, podpira.jo.-e trgovino, kakor
k re. | it. K i -lit ima oami-n. ■ I a s.- kapital, ki ua
•*•1" - mi o. niiii-i j 11... |.. iosiio porabiti, poralii s
pouii ■■'• jo t m ji rok< Kreilit j pa /opit ustvaril
ee|.. vrsto drugih naprav, ki zelo pospešujejo
promet, n pr razne lian e. dalje pravne listine,
kakoi llieliiee, reke. Iiaiikovee i 1 • I
1'i pri.i j»- iiii• I proiluei-nt. lastnik proilm-ijs
kili sn.ist.-v, ves • |.. i n • -e k sam. Sredll jeVeškelllll
olirl m i. n .i ImIo ti. m 111 -1 i 11 ilobieka i/ nikomer.
k. i s.i s. sii.atia Iimjs:-|. poinoi-iilk I ill ll.*e||ii /a
• II«. li' il/in.i.v k• i |. lil oiojster o.-e <_'ospi.i|.ii
\ iiov.m m .n -• ji- 1.1 i/pi*eiiieiulo. I.astuik
pr« .1 . s i-1 j s k 111 si..Isti v mora iiaj<niati delavne
si!- , ilol -. k •• sieer njegov toila ifa mora deliti
• i • I• -! v/aliie a . i|ru>»i ■!■ I pa ilelaver \ oli
liki me/i|e ali /aslu/ka.
1'oli-if 11* 11 !>ns|ioi|arskih i / p i*i - n 11 111; i so nasta
li' 111 • 11 pravne i/pi*i "ueiiibe, Sre.ln jevešk i orira
nize n s. je /r išil. nastala j-* in kakšna atoini/.aei
ja ilru/lie, i.i je. .Iru/lia s.- j.' ra/liila v posamne
■ lele ali atome. i . ! i i si i pl'oti kolllMI s|-eilnjei»a
eka »...tj 11 ! j i/vnliljili svoj | m 11 m-11, širil se
;.- I/I-III pil i trill, -la s., v/prejemali \ er
!n* i" svoje sorodni •• in prijatelje 1'orajiijoea
S.- veleol.lt je onelll. I«ni'*a ia iljlljše življenje ei
hov. I«a/!ii.isil., ,.• je populila SVIlIlOilll. Vsilkllll
je inoyel i/v r.M-v.iti kakršeniioli obrt. ni mu bilo
tielia i/prieival. ■■ 11 • -111 usposobljenost i Nastala
je svolio.liia poL'oilli.i i ii i*i I ileloila jaleein m ilelav
eeui. Tu m Iii lo nikakršnih ja viiopravuili ve/i,
ampak vse je i.il.. .'-isto oselitiopravilo
I) I'll trn važna izprememha je nastala s toni. '
da so je rimsko pravo uvedlo v zaknuodaj-stvo
Kinisko pravo j«* pa individualistično, ono podpi
ra usehni iiuli viduitli/eiii.
Tudi v inoilroslovju sc ji* uvi-ljavil itnlividu
ali/1'in. kakor na Angleškem in Krnueuskem.
l*'ram*oski ciiciklopcdisti so rn/vili teorijo tako
/Villiil* naravnih prav. 1'lovek ima pravico ilo
tolike oschnc svolioili1, v kolikor ne poscgn v svo
Imilo drugega. Na političnem polju so uničili
vsi* preilpraviee, vse zakone, omejujoče svoltoilo;
ravnotako naj vlaila na gospodarskem polju po
polna svolioiia. Tretji stan, inešeanstvn. se je
poglasil /a enakopravnega /. drugimi stanovi.
Nastalo je splošno tekmovanje.
Vse to ji- imelo v a/ne posledice /a kapital
m tlela /aiiima o.is razmerje med kapitalom in
ilrloiii. i m- kapitalistom iu delavcem. Oni, ki <la
je proizvajalna sredstva, ima po rimskem pravil
11111 i pravieo do produkta; ilelavee nima pravice
do Icgn, kar s«- j,* izdelalo, on ilolii le iniškodiii
110 za svoje delo. im-zilo. zaslužek ali plueo. Mez
da .je povračilo delovne sile. ki jo di'lavet* proda
deloilll jaleu. me/da j'' eelia delovne sili-. I \ -
na sila je poscluic vrsti* hlago in me/du je eena
tega hlaga.
Delovna sila ima kot hlago svoje vrste po
selim lastnosti, ki jili in- opažamo pri drugem
hlugu in ki imajo na eeiio delavne sile neugoden
učinek.
1'oseline lastnosti delovne sili- mi sledeči-:
I l'ii drugem hlagu sta si kupee in proda
jali tlaka v tem, da čakata na ugodnejše eene,
ako jima takratna eena. ko kupujeta in proda
jna. m po-.še.-i, Delavec m- mori* čakati, da I• i
liila uiezdii višja. oil mora prodati svojo delav
no šilu /a vs.-iku i-< no. ifi-r ji- delavna sila edino
sredstvi, ki ga živi I »i-«-/ kapitala ne more de
lati. ...ipita'a pa sam nima (poljedelec ima zein
Ijo. 11 Krt ii i k svoji- rokodelsko orodji' . zato mora
skl* niti s kupit a I i st oni kot posestnikom produ k
eijskili sredstev pogodi..* 1'odjetnil; ni eksis
tenčno prisilji-u. da delaven sprejme: pri »t«v
kali II. pr. ima <kulo tudi on. toda zato se vse
•• no laliko /ivi
"J. Delovna sila je poiloluia blagll, ki i/.guhi
svojo eeiio, iiku se pfeeej ne proda, kakor sveže
peciv i- Tako i/ir ilo tudi delavee delavno silo
ako je ne ralii. ('as. v katerem delavec ne dela,
|i Z.ailj i/gllldje||. tlellailomestell
: Delavna sila je nerazdruzl.jiv o spojena s
svojim lastnikom. Delavec ne more I < >• - i t i delav
ne sile oil s v 11 ji* oselie. Kmetovalec ali olirtnik
pošlje lahko svoje Mayo ilrugain, kjer misli
!ra/e pioiiati. Delavee tejja lic more. ampak mo
ra iti ali -ani ali s svojo družino na dotični kraj.
i kjer ,ii mot i i,it i ileln holje plači-no To je mno
gim naravnost nemogoče, večini p., so v saj na
poti la/in • • v i• .o zapre!..-. V /ve/.i s to okol
iiostjo so ti I mora 'lic, po iti ne. ,i i ra v st v ene in
druge 1.11-s! 1 11 ice
I 1'ri tako /vanein iicizučcuem delu. to je
pri tak*m delu. katero more vsak moralno raz
vit i*l» i v c k opravljati, ne da l»i se moral /a to po
sebej učiti je |>i#f i ni | lin dela neomejena. Vsak
tli laliko dela, tla Je le telesno za to ilsposoliljell.
.'i Kakor hitro »>• /manjša mezda pri enem
kapitalistu, se izpr.-iiieui tudi pri drugih \a vsa
kem trgu je spur med kupcem in prodajalcem
Kupec lioi-e hlaifo kar najceneje kupiti, proda
jalee'pa .ar najdraže prmlati Kavno tako skuša
delavce svojo delavno sil«* proitati kar najdraže.
tem. da zni/uje mc/do kolikor mogoče. S stališ
• a podjetnika j>* mezd:! «lel produkcijskih tn.š
liov. Vsako zvišanje mi/de ima za nasledek a i i
naiijši dnhieek podjetnikov ali pa višjo ceno i/
11 e I k o v /a j ».nI jet n i k a j. sla ho. ako se /višajo
cene ker poleni manj proda v sled večje koiikil
X1111 skuša vzdržati mezdo na nizki
stopnji
l'ri moderni produkciji se nam javljajo ti
pi.-uo razmere, t-> so take razmere, ki so v*.In.. iu
jniVstil isti ker je njih pogoj iiioderna produk
cija isti Te razmere so posledica razvoju vele
ohrti ill svohoilllc pogodili*.
Delavec dela <n| svojega vstopa v tovarno pa
dotlej, ko mu opešajo moči, vedno eno ill isto
delo Izučil si je v i/delovanju določeiiega kosu,
drugih ilelov. iz katerih izdelek »listoji. ne zna
narediti. Tu ima xanj sla hi* piish*ilii*i* S\..j.- .I.•
lo upravlja nndinnieiio liri-/. p ra vrgli noir.mjt-na
Z.ilduVol jst V|l, ki ulMUfilllO.ilklt SIIHI SJIIIli MIVUu
dovršili I;ilk i/.dl'lfk. I *«• I;i \ li*|»a vcsi'ljii lliin.i
krr nikdar m* iz«£niuvi >11111 • -«• I<• <_r; 1 izdelka, am
pak ili'111 ved 110 r.iiiiu 1*11 kos, mali • l#*l celote \l...
s<* mil |miI 1*111 pripeti. ila izpuhi hrez svoje krivil.
služIm, ni' zna druift'ua 1 li*ltit i in in- more ilnliili
lahko zaslužka drugod iii*ko pri neizut-i'iiem il«*lti.
za kati'i'ii ni tri'lia pusehiit* vaji* 111 jra laliku vsak
<i|iravlja, ee je I•• ti-li*siiu uspnswliljcn. \a ta na
rili si- Imlj in Iml.i množi ili-lavski proletariat
Izui'-nii ill-la vi-i m 11«>/•■ vrst,- in i/iii'-i-iiiii.
Sialic pnsljcdiee una /a delavca strojna |• 1«•
iluki'ija. 7. iivi-dlio strojev je odpadla pnin-ha
r-luviski'sra drla. Stroje je pahnil mnniiu delnvc-v
v lu'ilu in ri*\si-iiiii. .Mislet- ila si • 1:1 ta 11a•-111 upn
inuri'jii, so /ai-i'li ili'lavi'i sprva iinii-i vati stroje
in liivarm ' Sirujiia piotlukeij.- potn-liiijt- ljudi h
/a iiail/ni'st v 11. ila stroji ri'ilim funkcionirajo. I n
nail/ni si mi pa 111 lakn težko delo. zaiu opravljajo
laliku ta posel imli ženske in otmei in s li'in t •• k -
mujt-jn / iiinškiini. \ sl. il spliišni-ifa tekmovanja
se vrši >1 ro j na prniluki'ija tn-pri-t r«onia. zato skn
ša podjetnik razširjati • li-lii\ 11 i čas ilu dela tinli
pn noči. Stru j i veljajo iiiuti^n denarja. zatn ji*
tri'lia za produkcijo vidi krmi kapitala I >i*!ji\ ••••
ti-i»a m* /ni'1 rt*, on mora ostati vedno tu. kar je:
tlela vet*. Srednjeveški rokodelski pouiin-nik ji
post il po in-kaj li-tili saiiioslojt-ii uaijstt-r, dela
vit- si- ninrt I«••• v izrednih sliii-ajih pov/pi*ti više
\ vi-1 i|- 1I1 središčih. Strojna produkcija si- usi-i'
iloto.'-u ji- v tiivarnah z. vsi-nii slahimi zdravstveni
1 mi in moralnimi |H>sh-ilii-aini. ki izvirajo i/ tt-jra
Stanovanja mi draua. ilt-lavi-i stanuji-jo 1 isit
111 pn zatohlih, vlažnih. 1«-11111 i h ht-znit-iili. 1'ri
vi-liki inilust ri.ji s,- ilt-la za zalnirn. s čimer ji' \ ••• I
110 \ zvi-zi vet* j i s: I i manjši riziku. 1'ri ti 111 trpita
nha: 111 m 1 j«*t 11 iU in ilt-laviT. Delavci- izpuhi sin/
lin 111 si i št"-1 • iN-!.1 v vrstah nt-i/nči-nih dela vi-i-v.
kar pospi-šu.jr prnli-tariz.at-i ju delavstva i)i*la
vit iii /a to 1111|fovort'ii t naj jt- si- takn priih-n.
vi-sti-n in pošt t111. vt-ntlar nima ilt-la. 1'mevno ji-,
ila to m- more 11 ifi>• 11111 vplivati na njegovo stanji-.
S s \> 11 m >11 d , j 11 >x;i it 11111 ima podjetnik nadvlado mol
delavreiu. Vs|,».I splošnega ti-kinovanja znižuje
I mil j,-t ni k mezdo I'ruti ti-mii ji- th-lavcc poe
iliin-t- hr<*:' mor-i. tu mori' kaj 1 lnsi*«"-i h- uruani
'arija. Mi-zila pa s,- lahko .nižujt- tmli na in
• I i 11 • k 11 ■ 11 nabili. Tako imlirckt no zniževanje me
zih- s,- »'iili 11. pr. s pn,laljš,-viinji*tii ilt-lavni-ira i'-a
sa. ako si- dela tudi oh nedeljah in pra:-:uikih, al o
si- m- iliivoljuji-jo oilmori. akn s,* raliiju pri ili-lu
/i-nski- in otroi-i. katerih življi-nskt- pot i-«-liS« ■ i in
sii manjši-. 111 is]>-,11 u 1 tmli plaiV.
I'ii svohoilni po^odhi -j mori- podjetnik 1/
irovoriti popusti-, kazni, ako pridi- di-lavii- pn
pozno na delo. č,- poškodujt- proizvajalna si-t-tl
stva orodji1 itd. I *■ 11 l.i«-t ti i k nima zanimanja /.1
llinralm- ill zdravstveni- tlela V če Ve razillt-ri- Dela
vee je navezan miii lillse iu na pinlporn dnin in
ljudi, ako zimi j, si- puškini up-, itiieinnre ali uim.i
tlela. .M mii»ii se izrabljajo di-lavi-i pri takoz.vaui
domači ohrtnosti.
\iz!:a mezda iieiit!oi|iio vpliva na duševno
stanje dela • če v o, jemlje mu \ evel ji- do del 1 l\ fi
nima npa .j.i, da hi s,- mil pri Imljšt m delu t 1
šala plin'-a, si- 1 1 povzdivin do Večje dov ršelinst i
pri svojem izdel* vanju I si rt-zajoč kinmi.i s\o
i jim ii;i jini.jiie j-:'u /ivl p-nskiin potri-liam, -• 1 in*
1.mri- i|i \ at i na stran. Krepko liratio in teplo
olih-ko 111 u iiailimiešea alkohol. \ko pride
It rez. sVuje krivili' lili služIlo, ali zltllli, se po
1 škoduje ali vsltil starosti iiiicmnrc, nima nikal rš
ne zalieje. iz katere In zajemat. < aka u-a In-raška
paliea.
In roilliiiiskn ž \ I jen je ' Ipivtrajo si» žene 111
nedorasla mlnilina \ p'-mlukeijo Kakšna vzi/oja
nt rok '
Tudi v kulturnem oziru je delavee na sla
lieiu. Ih-laVt-i- po 1 i;iporiieln delu • 1 i sposoln-u, da
iu se iijt--_*o\ duh havil z duševniini potrr-haini
Tudi nima e.is.-i uiti sredstev za to. Otroško delo
i ii 111-jih ji- mladino tudi ml uajna vadiu-jše izo
Iil-li die.
lia. iin-re. ki sta .jih ust varili'jVi-li'olirt in s»o
lunina potfotllia. imajo t nt I i neuuotlni- polit ii-in*
posletliee. Me,I ilelilVst V11111 se širi splošna IleZ.a•
1111V III i 1111st s s.-ll:ili iii.i . I i-i . 5.. I... :. . . I
KRIŽ IMA GORI.
LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR.
Skoda, ilii ii«> moreva .skupaj! Vi /.<• i trni t <•
svojo dru/.ho, jaz |>.t Ixiiii kolovrati! nekaj «"asa
m' sitni . . . No, lepo i;a pozdravit«* v m<>j«*i:■ ;m»
mi! "
1'oilala sta si roko in st;« se poslovila od /»
losli . . .
Tako počasi ,počasi se j«- nagibal <lau . Ilaii<*a
.)«• stopala na prag, glodala j«* proti /ar«'čomu urini
in s<* vračala v s«>ho. Vse jo Itila / pospravila, samo
še roko «»«"-otii in iiiati'ri. pa /hognm ! Toda solin*«'
ni hotelo dalje.
''adar se dotakne / rohom one smreke iim
lirilui ". je odločila llanea. "takrat ho «'*as!"
Poseglo j«* /.«■ do smreke / gorečim žarkom,
i.. (-> dotaknilo tudi samo.
;• ' -oko očetu in materi in «>liadva sta
.i » praga.
sporoči. kam da ti naj pošljemo stvari!"
" "Zbogom
Na ovinku «d< cerkvi se je o/rla, st:ilii sta mi
pr:ii»u in mati si je obrisala / roko oči . . .
Nevesta pa j«- liit«'la v klanoo; komaj korak
in po/.ahljoiia jo liila vsa žalost. Lahke so ji l»iI•
11 utre, kakor < 1 a hi hodila po mehkem mahu, ne po
kain«>nitoiu grapavem klancu. <>h visok« m dehlu
smrek«* je tonilo s«dne«*, če vse r«l«*ee je liilo in nje
gova svetlohii je ugašala. In kakor jo tonilo, so se
v/digalo seno«' ix glolieli, plazilo so se v hril> in so
pile večerno lil«"* . . .
Tnla j j< \ / k 11 »»-lit mi nut- strani \ isoka m'ii
•;i . Mil!«• ,jr sinjiil lui liriti hi kaknr nrlirška trI«»
ii j;i w j«' svrtila za ii j i m vr.Vrna /.jirjii.
I 'nzilra \ I jrmi. I liilirii '
Stjilsi sta iiii IiiiIiii r<»kn \ roki m sta trI«•«InIji
\ •t'lilifl. lil jr /< <!■-•• Ill it hi \ somraku sflnlioko | ii ii I
n.liiiiii. *l"»ini • I<•!i sr jr nkli'|i;ilii vas strmi' rrliri, v
komaj Zavnllirill. 11 • | ii -111 si I'll till, llil >•! llf izpustili'
slit iiui ii»' r« • k #• 'm tin In ur st i'iih ><_;l:i v i la \ jjloliori
mi. \ vi'iik 11trt•• I'iikn. Tiimi w ji- razprostiralo
|H>k'>|ialisi'c. M-i'-ji' iii'oi, \ v;i \';is. M'j»;isii kri/i «■
>r lli! vri)>:ili lil s 11 |i:nlali \ lilatn. In / irlolirli sn
si'jfal«' si lin mi w strani ni zmrmrn vi*r. <loti
kiilc sn si /,■ sknrii 11.) 1111 i Ii ini)> . . .
"iikur siiiijf si- mi /«!•• /tlaj. «I a si'in sovrnz.il
ii«*k<in mki». tr M'tii'i' . . Ni- sovraštva, Ijulirz
ni ji- tr««l>ii. irnrki' in suriitiir. ki ji' m* moro /atrm
nit i m 11 it* mi žalost ..."
t »Itjfl |n jf ukiili |iasii. ukrenila sla si- pora
si. ir/kn mi si 1111 - i 11 • uri, strmi nav/ilol.
|).||| s" 1111 Irlir, If tllif sflirr, svnj najlepši
••vrt kiikn In jili sovražil.' . . O/ri sr sir;ini.
Iliinra. ii1 |»itfli.i mi nliiM'' Vrnrva sr. in takrat
In ulri \rliki iliifvi in takrat Im sijalo snlnrr t m I i
lj:i iiui . . Sr rnkral poglej, ti /vrsta, in • i;i ji. ila
sr tinli lii 1'iikii šr rnkral u/.rr n.ilr! In zilaj li
IlO, /illdst !
Ti slin si ii sr •• k It'll l lil ilrilSfi ilriiyt'Uil III lljlllir
srnrr s«t Innilr i• a nun stran v vrrrrni /arji
I V i t elj je sliil pred kremo. ohseneil je oei /
dlanjo in je ifledal proti lirilui Tako si» mu j<* zde
I • kakor i hi je I'll /rasel T;t m }jori na /lalordeeeiii
• •/>■< i .i 11 silen kri/, knpreiiee <! • > nelia ; preko v«1
tr I • • I »«• I i j- l«-L'la njeuova široka senca. trepetala .K
in ugasnila . a nelio je zasijalo sVetleje 11 a < i >:lolie
l.ju. /apilial .)•• veeerni veter in kakor \ radostni
slutnji ji- /ašumelo drevje
Iterliiiski Vnrw aerts' ulavnu glasilo nem
ške soeiiiltie tieiiinki lei.je, piše v .•in /adlijlll šte
VI i, II | a/polo/i lljll i j II11st v a v Neluei;'
"Ako iinnjo cen t ni 11 •• ailt* še kuj dvomu <•
p I; i \ i-DI Ijllilskelil III 111' 11) 11 Jfleile liail.'ll ji'Viil j)l
vojne, naj pridejo na nekatere Ijiiilske seje, ki se
\ rše v ra/lii-nih • Ie11li di/ave \a vseli teli sej-ili
po/ilra vljajo ljudje idejo /a takojšen mir. n«* < t a
I hi si- s tu vojno kaj osvojilo, / iiajveejiui navalu
•»••njeni in oiloliravanjeiu. Na nekcin takem ljud
skim /.liorovanju .j«* poslanee K.ipplei i/.ja\il. da
I ti l>il<- prave irarain-ije. 11 a ne lii zopet prišlo ilo
laki- katastrofe. le v splošnem ra/.orir/.enjii \seli
dr/av in v nieilnaroiliieiii ra/smlis,-u. Najpotrcli
liejsi je. da si- dose/e / Aliulijo kratko premirje.
Temu mora Nemeija posvetili nnjvee vpošteva
nja ! . .
Cllillti se res lie l>i (lilo. ee In se liilo ljudstvo
tudi v \eniei ji na vil ji-alo prelivanja krvi. /lasti
ko se je v v ee kakoi dve|| let ili prepiiealo, kako
pra/na so Kila prerok >vanje u hitri /mam.
I e se dela vre le- ll»»a /a delaš sko vpraša
nje, kako mu Im-ie verjeli, ■ |.< se resno liriva /a
kakšno ilriit!o
......-.um union.
I/ Vseli It'll llilsli'till slaliill I'il/.IIUM' *C jc !«•
<Illit delavsko vprašanji' U• >1 poslcilica unvoiloli
neea jrnspoilarskejia ra/vtija in pravnega na/.ira
nja. Kcšiti'v tejra vprašanja je naloga yospoilar
ski* in socialne politiki*. Rešuje pa se t• • vpraša
ni«- x iroje stališč /. imliviiinalisln'-ni'tra lil»cral
nc»a . socialističnega in soeialiioreloriiineya !!<•
- i 11-\ pa je li' v socializmu.
lire, izolirazlie ni socializma.
UooM'Vi'lt se neznansko vi'si'li. da so v iltv.avi
.Maim* zmagali rcpiihličani. Zili s<' • I a je že po
l>iil noma po/al»il na tisti ras. ko je 11 i I progrcsist
in j<- inii'iiovsil rcpuMičanc najkompluejšo liamlo
llla^oi mu. k'loi more I > i t i tako pozaMjiv
i '<• spravijo socialisti letos ilva miljmia »lasov
skupaj /I' ■/<• kapitalističnim zastopnikom tal.
sit ali v kosti, tla prično v prilioilnj«>m kouifrcsn
sami s socialnimi reformami.
i i' viilito človeka na tilici ki tava oil ciic
strani na ilrniro, veste. <la jc pijan Kaj soilite ..
človeku, ki lava oil ene stranke ilo ilrnvv '
Politične pravice ne pomatfajo • I • -1 a \ tvn m
ce jih ne /na rabiti.
< V ilela v st vo v svoji večini sc m /rolo m |m
meni to, ila in- more postati zrelo «• 11>■ tmli
ne zori spomljnli.
1'riilolii svojemu list h več ' itati l p-v pa |■ i ■
• loliis svoji stranki več volilcev

xml | txt