Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more
Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL
Newspaper Page Text
Vojna in socialisti. III. Nupa«l Kraiietiske in 1'iemnnta iiu Avstrijo I. 1 je prvikrat postavil demokraciji ta pro blem pred oči. 15 i -1 i naj hitela Nemčija Avstriji lin pomoč. lu ll naj lirauila I*a«l «»l> Renu ' l.a sallt* j«1 bil proti temu. Kngels za l.assalu .je bi la Avstrija sovražnica "reakcionarni prin i'ip'". Treba jo je premagati, »I« lahko postaneta Nemčija in Italija svobodni narodni državi. Kn gels pii se j«- nasprotno'hal, da hi pora/ Avstrije ojaeil francoski bonapiiiti/ini, pruski cesarizein. ruski eari/em Avstrijski pora/, hi poinenjal prvič ojaeauje I tona pa rt a. torej nadaljevanje ce sarstva na Francoskem. ugrožciije levega renske ga obrežja. /ahianite v nemškega ujcdinjeuja s francoskim orožjem: drugič izločite* Avstrije i/ Nemčije, ustvaritev male nemške dr/ave. i/.roči tev nemškega naroda pruski vojaški državi; tre t j i č Iijaeellje Rusije. ki ji ho slabost Avstrije od prla pot do < arigrada. Monaparte da je zavez nik Rusije, earjev /andarni p i i Nemčiji. Zato se mora Nemčija dvigniti proti Francoski. Ako napade ltonapartc Avstrijo oh I'adii. ga mora Nemčija napasti oh Kenu. Moj proti Rusiji je ve Ijal Mar\u iu Kngelsu t tuli v tej k »• i /; i /a najviš jo nalogo, kateri naj hi se uklonile vse druge. 1st h nasprotje se je ponovilo leta 1M>»>. ko so l.asallejani. na čelu jim Sehvv eit/er. stopili na stran IVttsije v prepričanju. da je treba Av strijo "raztrgati, razkosati, uničiti. razdrobit i", da postane tijcdinjeiije in osvnbojenje Nemčije mogoče, medtem ko sta pričakovala l.iehkneelit iti llebel ravno od av strijske zmage nhimv Ijcnjc nemške revolucije Končno se je ponovilo to na sprotje leta 1*70 . ko sla l.iehkliccht lil Hehel odklonila vojne kredite, med tem ko so ne le l.a sallejanei. tenner tudi generalni svet iutertiaeio nale in hraunscliweigski strankin odbor Kisena elioveev zrli na vojno kot na potrebno obrambno vojno Nemčiji', na pora/. lioiiapartov pa kot na interes evropskega delavskega razreda. Kdiua je hila soeialua demokracija sele po Sedatin. v ptn testu plot .i ii. ti si j i Alzaeije-l.ot ringijc. Mar\ ji ji- piot.v i i/, razloga. ■ «š. da l>o »neksija po vzročila n.1 lilo »love.ško dolio sovraštvo med Nemčijo m liancijo. da ho aneksija Francijo "palmiia Rusiji v naročje" in - teta ojačila ru sko lilo. Tako j. ImUio / /alitevo vojn« proti Rusiji /a črtana shot ivrop.sk i politik Marxove šole. Ko si je Rusij.i osvojila Kavka, in podjarmila Polj sko ji n.' .. da inavir.iralna adresa iuternaeioiiale i/za let. I >(i4. | i ol> t arija t n dolžnost, da s.- mora voditi ho t proti |{ lisi ji ' ' del splošnega hoja /a emancipacijo delavskih ra/redov " / hoj.m proti l»i- i j i j.- podprl l.ielikneelit na uucniber s k • m d "ia v.skem /horovanja leta |si>.s odkloni tev ra/orožrnja ; ra zoro/en je da je nemogoči. d. •'•h r ni liiisija uiii< r'ia. 1'oljska /oprt iipostavl). na. Ko je Kusija leta 1>7n /.opi t napadla Turi-. jo. SI !■ 1. le I >k I lee !l t /a Tlirke ZllV/.el ul po/v,d Avstriji I* i aneijo in Anglijo, da naj /. oro/jetn v rokiliusiji preprečijo naiialjno osvojevjiiije' /;t 111 m poinenjal;. vojna na Itu.uaiiu nič dru/cga kot odlomi k v v. liki io boju /a vpraša nje '' r« puhlikaiis ■> ali ka/.aško |'.» stališ. veil.i nt ostalo lire/, nasprotovanj. 1'rotivila tati je hrošura. ki jo te i/.dal ne.iišUo-avstrijski sodrug A.>o je Kusija proti Turčiji iu Avstriji, d.i s tem .•:•> !i svoji volji pospešuje • evolncioiiar m priMi-t roj: ustanov itiv svoliodnili narodnih dr /av na ra/valiualt historičnih narodnostnili dr /av Vendar pa je ostala vodilna smer socialno demokrat lene politike začrtana po bojnem sta lišču proti earizuiu. Ko se je v sii h-tih /opet pojavila možnost nemške in avstrijske vojne prot Rusiji, je s(- < n kr.it vzplapolul stari srd proti earizinu. V teiu čas ujo nastala Kugelsova klasična razprava: "Zunanja politika ruskega ourstva" iti Hebelov />• večkrat omenjeni novor, ila pojilo nemški de lavski razred / vesoljem v boj. če bi bilo potrebno braniti Nemčijo proti luškemu napaiiit. Tako politika »tart- iiitcriiacionale nikakor ni bila politika miril. Smatra j«' vojno /a neizogib no posledico kapitalističnega načina proizvaja nja. Sede s kapitalizmom da l>o izginila vojna nevarnost. Dokler obstoja kapitalizem, ila je mir utopija. I'rolctarijat pa <la ne moro stati bojni politiki gospo«Iujoči h r.izroi|o\ liri-/, /aiiimanja nasproti. Skušati. da jo mora potisniti v siuor, katero zahtova njegov interes. Njegov najvišji interes pa ila je uničenje Rusije. Tradicija stare internaeinnale še danes vpli va na politiko soeiahio<lemokratietiili strank. Na Krniieosketn so zlasti marksisti, ki jih je vodil (iii.-silo. nasprotovali mirovnim teiuloiioam, kttte te so hotele omogočiti vojno bodisi z niirniin sred stvom. poginili, sklenjenih potoni mirovnih mi ills.'-. Imilisi /. bojevitim sredstvom splošne stav ke: tem teiniencaiii sii nasprotovali marksisti / naukom ila more vojna i/miniti šele takrat, ko i/gine kapitalizem Na Notiiškoni so je bojevala »krajna strankina levien. " /brana okoli "l.eip ziger /oitniig ' m ' Mremer linergorzeitnn proti /.ilitevi pn razoro/itveiii pogodbi / Anglijo / nto nii' I je v a ii jem, da je razoroželije toliko čsaa uto pija. dokler 111 ist oja kapitalizem Na Angleškem .li oijo krilo socialni- demokracije, ki j»a .i1' vodil 11\t.il nan zastopalo iiinenje. ila je. kakor preje K sija. scil. i Nem-l.ja najnevarnejša sovražnica i-vriipsivi* ilcinokraciji in da toraj Anglija potre • nje inoi-no mornarico, po mnenju innogih socia 1 i s? 11 \ Itlutch toiil tudi na splošni ilolžnosti slo iiečo milico za obrambo nemških napadov. V Avstriji sii m- poljski sodrugi izjavljali ponovno. ■ '..i i ni i- na. 'irambe zmožna Avstrija potrebna /a i il i r;i m' o i rnslscga proiliranja. Ali vse te smeri .istopajo veiulat* saimi manjšine socialističnih s'ran« svojih dežel. Vodilne iii< j«- internal iona le si . |o razlikujejo ml n jih Staremu markzismu lastno mjno stališče pioti I»11 s j; tudi ilaiidanes ni brc/ vpliva. Tudi v za i i n.j kri,-i je našlo glasnega od/iva v mogoč nili mi|iailih na eaitzem v manifest ill balkanskih socialista uit strank, .tvstrijske splošne eksoknti v t*, internacionalnega socialističnega biroja : v j propagandi nemških. francoskih in angleških *o- j cialistov za sporazumi jcnjc teli lr«'li dežel, kate ro naj l>i omejilo moč ruskega eari/.nia, Ui izrab Ijji njihovo nasprotje; v Ueiiiicrjcveiu govoru i proti Schncherlu na zadujem strankinem /.Worn nrniHko-avstrijske socialne demokracije. Tudi "revolucionarna frakcija" poljske socialistične stranke" se sklicuje v svoji Rusiji sovražni agi taciji na marksistično tradicijo. Ali politika inteniacionale se ne uravnava nič več pretežno po teh pomislekih. Njen naj višji cilj m iiič več hoj proti Uusiji temveč o liraniti v miru. Politika socializma ima s politi ko Marxa in Kugelsa i/.zn I. 1 .v~»d. veliko manj skupnega kakor s politiko friderjev proste trgo vine', ki jo je Marx pobijal, s politiko foltdemi stov iu Itright istov izza časov krimske vojne. Ta obrat internacionalnega socializma si je trcUi tolmačili i/, spremembe v razmerju moči. katero je Kvropa doživela izza onega časa, v katerem sta Marx iu Kngcls formulirala in ustvarila svo jo Uusiji sovražno politiko. Izza ruskih porazov v krimski vojni ni ua Itcrl iiiskein kongresu je K v ropo minil strah pred premočjo Uusije, Uusko poljedelstvo je zašlo v težko krizo, lakota je vladala v deželi, državni zaklad ,|> I• i I v sijski. Zgradba železnic v zahod ni in srednji Kvropi je omogočila nasprotnikom Itusije. d.i vii lahko zelo hitro mobilizirali; Uusi ji sami je ta prednost veliko manj služila v do bro. kajti ogromna razsežnost dežele in slaba u prav a zelo ovirati urno mobilizacijo Uiiski vo jak. v .klenjeiiih vrstah starejšega časa nepre kosljiv i.oji vnik. je bil manj sposoben pri raz kosaiiosti strelskih oddelkov v moderni vojni, Ui stavi na sanii'stujno d- ovanjc posameznega moža večje zahtev• Dobiti v Uusiji zadostno scvilo rezervnih častnikov I• i • < tudi težavneje nego na Neui skeui in I' raneuskein Tako je priči 1 gmevati strah pred rusko premočjo. Že I lso{ j, Kridc rik Kug« Is pokazal, da n: nič več iitcnicljen strah pred Htisi.io. Obeio-u p,i s, je ija-'ila v Uusiji industrija, proletariat n revolucioiiiiriio gil>aujc 1'rcj je mi slila evropska demokracija, da je cari/cm mogo če /drobiti samo z vojn 1 zunaj. < im je revo UTRINKI. I/ 11.1 i! poroča ju : Ni m Micialist trni list oli javlja i' viiliifiju soeialist :rin orffanizaci j«' \ Du i Nviiliu t'ii. ki /.ahtvvH, <la v kaiiiliiiira l.icl« kneclit. pri | > r i Ii i •• 111 ji li volitvah \ tlesetih okra jili :u - i cm i/re<"a protest proti njegovi ohsoillii. Simpatiji- -ori.iali>tn\ pravi resolucija so \ v*a U' n o/ii it na strnili Mnlrutr.1 l.ieliknichta (■ra.šKa ' Tairespot" poroča »' kr. policija ' v l.juhljani / oiilokoin oil M. t. in. prepnvcilu- | !; naiia! iiii> ' a/jif a vanji' igralnih kart. ki jilt i/ iiil.i.|f l'iva sIovmnska t\oruica kart" v l.jul« 'jam m k nosijo imena "Slava I'rimot-sku' Slovanski tarok ' it«!. Ni treba misliti iia li«avstrijska policija s -iin p r«*i »i« - i k vartaiijf. Zepleriila j«' kvurtc • 'ati.. k't" on s|u\ruski- ni »»■!• imajo nekoliko slik ki .-alijo policijsko avstrijski in avstrijsko policijski 111. Stvar ni velikanska, ampak sini toji je. \ l'i-tlovr^ulii s,- je ustanovila organizacija. , 'ialos>a I m i napraviti "«luševiie vezi med , If.ixijo in ili nt/iiiii iiit) M,|i' . "I",, ..i iMiu/arijit liu llstillloN '.t i \ Vst'll KPajill tlrupll lc/rl poill'll/. ii."'. iifk.ikr ,villi.. \ Kiitci'ili n. lin >tu<iiraln in I'ii/.sil.liila i ^k.i /.iiiiii'.^t, lii.-rai nji. 111 ii <• t in.n| it.I 1». .Iruv'iii i»•/.<• ■•tli. 'iiiiiioM uiiii-timst. litrrarna 'til. .Iiiiuili I.-/. ! ;i.i j... j Tut I i ifvijti \ ia/iiih .|<i/.iKiii .iiisli ./.lajati ta .iru/lia. Ni dvo mu., -la |iri.-.nja liusija modernizirati in nika kor ni i/kl.jtirriiii. <la »<• ra/.vijr ta pniei-s >. Itiir.-j -imi koraki. iifjro 11 j Iti I kdo pri.'-a koval pred \..j m. Naiut'ia\an.i kulturna or-iani/anja j«- ««n«. ti-»tli /numenj. ki ka/ejo. tla se |». v«, ju i in- l... umnla i/vesti .m.i stroma loeitov tiarttdtiv. .. ka 11 ■ i-1 »atijaji. vladi- 1 »a 1». /,lii»ti |>. ■trosit adska \ latla. >• nam kadar >>|>azi >ai|o\f takrira drla. m' nam ».ft>r in /<Ii \erjetuo. ali vdaj iiiiht-.c nima |io|i..lnoiiia jasnih pojmov .. tem. k..j lah ko nastane i/ taktna zMi/.anjj narotlov ,j.' korisiii. .'i- >.. viatic knnkovi.lne. Modem stroj je sestavljen ./ tisoč tie|o\ \ vsak kos /a»t- ni /a noheno rili.. Ita/iitiim. sestav Iji'fii pa d.-la j.« •'•iiihvr 'I'., jr <u irtini/acija linija v Kiioiji Nanti dvignila ovoju glavo. jc pri .'■»•I zapadim- in srodiij«*evropski proletariat upati. <la Itn notranji prevrat Kusijr uničil "it/.ccmio otjili.oi'-o in rezeivno .ii iiitiilo cvrop.oke ivakcije ' '?.<• I«'ta lsT"i ji* |iioal Knurl«.: ■' I'adee ruske cur I ok«- ilr/.tvi1 je «*• t«'ii i/med prvili pogojev /.a kon i iio zmago nemškega proletariata Nikakor pa ni put rebiio. i la lii moral liiti la paili'i' puv/.ro<"wi o« I j /.iinaj. dasir.. vno lii ira vojna ml /.unaj zelo po opršila. V notranjosti ruske države same >i\ elementi, ki /i ln gnn-ee delujejo ua njen raz [ pa«l. Knako tipanje j«' nastlaoala Kngelsova raz i prava /iiiianji politiki i-.iii/.ma v !•-> 11 l.VH. S|e j tleea desetli ija. predvsem svetovno-zgodoviuski do« oilki in l'MMi !»-! i s*i izpolnili Kiijtclonvi' i np«' Kiioija j«- i lai 111-ml it v olueije linij iigrozena ■ kakor vsika druga dr/ava. i'ari/em ni ilaill's oil I r«-\ tiluci.ii' Ulj iii.ro/i-iin kakur voaka druga drža va t'arizem ni danes ni - ver zaščita pnstavno sl i v Kv ropi ; oti'i-iu'iia oc inul a iiui'iiiivati, r«' se i mii pnsivei \ laolni deželi obvarovati si revo j 1 ii<* i j«* S 11-ni |<- /iiur.ijojiiia nevarnost, da Iti Iluoi ja posegla v notranji oilimšaje /;ipa>lnr in sri'il ( nji' Kvrnpe ila i i i rit-.k« armaili- mogle preniugn ti «|i'lnvi'i' v /apadlii in oil iluji Mvrupi. Stala h'i| siji onvra/.iia politika iiiteriiaeioiiah .!»• izgtihi la ov«ij najvažnejši vzrok. (Mirnem >!• m- i/.piTtii«'iiila ra/.iuerja mori ua 1 Kalkanu. najvažnejšem t* i I .ju riiok<' ekspanzi vin politiki-. '/.<■ leta 1N"i:J je Marx ugotovil, ila ji* balkanoki' naroili- omno varot\o. ki ua jf Kvropa izkazovala Titiviji. prisililo ila on oi poni/ali za va.alr cari/iiia I )ip!> mat i 11 i sistem. !i ji' i • i' sestavljen /.a preprečitev ruskega prodiranja, o i 11 In uiiljoiiov o i ok ili kristjanov v Turčiji. ia se . obrarajo na Kiioijo /a pomor ' • '«• postanejo lialkauski narodi prosti, oamostnjni. murni. r«* otopi na iiii'oto Turrije velika slovansko-grška skupnost. poti-iii da jr uuii'i'li ruski vphv ua Hal kanu. Kar j«* Marx li'ta napovedal. si- ji* 'o balkanski vojni napol uresničilo. Ni- Kitsi, tem vi"- Holuari >■" tedaj stali pred Carigradom. Zdelo jr. " t 'arigi ad" in- poštam'. eesar oi- jr Kngi-ls /.«• li'ta ivm luil poleg Moskve n I N't rojjrada in tji* i usko glavno uii'otn.' ti-mvi-r zvezno glav no nii-sio svobodnih balkanskih narodov. ('«• lii or 11 i la ustanovila balkanska zveza in lii l>iia postali' liillkallski' države ;ako alorlie, la ur Im 11 i •" Ve pot i iIhi v a i •• v. 1st v.i 1% a >i jr. ii mliali- I • it i orodje v rokah Kn- i.n- .je skušala int''i iia«*iouiila preprečit i. ila lii Kvrupu, ila hi Avstrija p red vsem udarila v hrtu' balkanskim državam in jih s tem «e euki.it "pognala Ii lisi j i v Iiarimji'" No va interna' ona.a s. ,• borila proti napa«lu ,\v stri ji ii.i Joi-I»ijo / istim ra/.logoin. s katerim se je Imrila stara iuti : ,.ie; iuala proti am-ksiji \i/;i i'ij«*-l.iitariUgije. * '/.> v laistern '^iiestion' p. T."i razmišlja Marx o mo/iiosti federaliv in- repipilike lialkan škili iiiiroti' V " I'reslalie in p.icliojee«'. da I»i pod v zi'li' /opetiio u post a viti'v ooiiiatiske dr/ave / u otaimv it ijo grskt'jia rrsarstva ali fedi'rat ivne n pulilikf slovanskih dr/av. stre /apadne velesile saum /n t> h ki.ko In ohranili status ipio. to s> prav . kako In ohranile pnlo/.aj gnilolie. ki zalii.. njuje sultanu. -Ia In se •unaiiripirnl od «*arja. in Slovaiion . da i s. rinaiieipiiali ml sultana Mo/|iost jri.oke^;; >-i>li l"st Vil. ki j«' Ifta |o.">.! se lili stojal.i. I»i!n i/./.a onega i-«sa mlstranjena vsi. d osvnlioii t v i- Slovanov ml uršk«- eerkve in mi via ilajii'-e^a irospotlstva vrrške kulture. Tieostala ji torej samo druga mo/nost, ki govori Marx o njej Federativna repuhlika slovanskih dr/.;'.v " Ta Je danes lio.il: I eilj ooe'.allotoV na i >il I k II1111. I 'al je prihotinji TOT'RESJSA -POVEST. Spis,11 Podlimbarski Cijji/.n\ni ic zri »iiil obra/. Ali sr jr tu pi i ({oil i I kakšen čiule/. kali ' Spomni! se je, da je prod v«' - leti prenočil pri njeni človek, ki ni l>il na viil«-/ ur kiurt. lic tfospiul. ne romal ne bcrnc A v Vii .s i še ni bilo ni ki In r takega čudaka in v«»sclja kii Najbrž. |i t»il kakšen iiii oiipusi gredoc vojalv Tisti popotni človek jr iliil /večer. k• • je bil po večerjal v oblicah krompir. prinesti i/ krčme !<> liku vina. • In m* ga jr niipilii oni večer v««a t'ija zovčeva družina ilosita—zasadi iicdo.stat k a ku/ai (TV i/ skodelic. |iull«v, kuivev in rogcljccv Kn so imeli dosti v t i. je niorala gospodinja na njegov račun kuhati >r kavo. Ti*''1!}# lepega večera so ('ijti/.ovčev i dolgo siiomiiijal i. lu povedal je liil ti sti popotnik lepo povest o nekem cesarju v jutro vili deželah, ki je i mrl na sVojrin v rt ii oreh in na orehu \»»Verico, k jr iiM-lalii. kakoi ji jc /.ilelo ali /lat« luščim- ali pa biserna jrilrea na tla. In cesar je imel nastavljene svoje verne sluge, ,|a »•> pobirali il ra if on* i los t i i/pod oreha in jih /anj spravljali. 1'osiurjal sr je t'ija/ovee. |<o se jr do mislil tr povesti,»li r vprašal sink.. Ali j- morda S trpkr padel al. s kozolca "Kar tako-le je pailel lta krajec klobuka, pa na ramo. pa ua t bi. je goreče m/lagal sinek. "In jaz sem tako skočil /a njim "!'a nisi nič vidri odkod ' Morebiti i/ /na menja " Nič ni.seni v nI'-; Spraviti ga vi. alu. mi • ste o Uinkoštih na tfori odpustki- kupili /.an i'" i'ija/ovce jr v/.el tolar in sni ogledal: srebrn jc, kov sr kaže pravi, pošteni, orrl jr cesarski, plavil cesarska. Da bi sp bolje prepričal 11 |uisl to st i in veljavnosti denarja, je izvadil i/ /epa svoj tolar m ua primeril uajdi-ucuiii: podobna sta si kakor jajce jajcu, oba sta enako te/ka in enake jr--. cveuka. < ija/ovcu nikakor ni moglo v glavo, odkod bi se bil v/.el ileiuir. Ali se je .lan -ku /delo. 111 i ga jc res dobil na »lopovedani način ' Napotila sta se h ko/olcu in .lanček je moral po Juu»ti. kje in kako s,, jr dogodilo čudo. 'lik ko zolea »to i1 ponižno znamenje. le»en Uri/ » »laho • rvivo in zatemneln podoho Zveliearja pokrit s truiiiifi-imi dv»kaini M.. .<"• i m tepka »e košat: nad ko/iili'i'in in prešerno razprost i m sv.. jc močne. k i«'*« vt» vi*jr čnv. znamenje iu streho t'i jazovii- >r je spoštljivo odkril iu prekrižal pred znamenjem Ko ic Ipl o|ii'Hvil to kratko pohoziiost ,!>• pomaknil Uloloik na tilnik m <cl«-t lil I v višek \ kozoleu ni videti ničesar. \ znamenju ničesar v tepki ničesar I'ogleda I ji v nebesni ohok! s iMikn nail njim leti juta žerjavov na »ever. Ali j ti vendar se spuščajo »relunjukov na zemljo! IV j mika»til je znamenje nekaj stan-ga. z.e davno | uselilejia lož.evja se je zakadilo na tla in za plašilo pol.-t' >t ojeieiiiu .1 a ii k it oči. I'rijel j'- z (duma rokama za koz.olčev steUer in is« poskusi! piinia.iati. pa »tcdier .se ne '/ane. iz kozolca lie t»adc nie. In »tal je ('ijazovce na mestu iu mislil. vrteč tolar med pr>ti Iz zamotanih in /u\oz.luuilb ini»li. pletoeih >«• okoli tolarjev, zlatih orehov in jutrovskih cesar .lev. ga prehudi! /von, oznanjujoč, da je mašnik v cerkvi »redi vasi pristopil k svetemu opravilu. Naj ho, vakor je hožja volja!" je vzdiliuil vda no. gledaje proti cerkvi, ter vtaknil tolar v žep s,„ • milil ira je zvon današnjega cerkvenega slav ja. vclikeua praznika rešitve in zrnate, Odkril se i« m prekiižal. /..• su nastopili v njegovi duši »ko riij do dna razburkani, utehe polni eliti mile po itožnosti. vodeči v tir, ki tlrzi do notranjega npo kojenja in poz,the Vseli posvetnih stisk, ko ira zdajfi premoti mogočna godha. k< je donela iz cerkve. \' (irntmveu je navada, da oh velikih praznikih godci godejo pri slovesni slu/hi ho/ji tiahrovšk.i vodha razvajeno uho holj spominja mlHtieev. sodarjev m kleparjev nego lialliisii ali Smetane, no ('ijazoveu je močno ugajala. Navdala ga j«' z neko mladostno primernostjo iu čilostjo prilila je dohrodejne toplote njegovemu »tanka v»'11111 tel. »u m nemara hi hil začel pritrkavati z nogo. <la ni nov. uepri. akovan pojav zbudil iijeim . v. v«• 1.1 < ■ Z« if h-ila 1 |r nit in i«-- II.i prajru Sumit i i.iv gostilne ,>iiijt'i-c uli (•»•sii .lulu tii -.in korak.a [ I'imI iiji'uoviin koznleem. mlado < l<> k I i«*< i. •;. >». | »< >< i k. I>riUi<• j*-iii> 'l'n \ilku liitjf rezke. harmonične kra ; Mil.* i•• lilli ill korakov -t..pilo ],■ Smoletove ve/.-. | postalo iiii prapn ter m* / /nriiim iircsiiiii srci'iii' inh-ilo.st i i/.iiiiil.. na ti«-1 m i in |m travnikih in proti !•«•* »v Ka/al' >r J«*. ila hiti ve- ilnšt-vni in 11* 1 • ■ ^ 11 i ! >kii-.| il.-kliee \ nepopisni hla/.t-nosti vzhnjajnei s« naravi in sla«lkiiu Upom nasproti. No, I'ijnzovcii pn.].iv is ispmlskr nisalke prav ni«"- ni navilušjl : siv... a vi-n.lar pa/no jr poph-ilal na mv.no stvar m. s,io/.navši ji i, |< frroiiiko /a kaplja I t • r m- n/lol« '.jtMi .. .mil proti Ii!<-mi -Iaii. ka, ki .jt- ohveseljen 111»t c I t-.-i .It- > I iei na prapn. .i«* ujel /a siiknjico m '.'a /utir/iil. Rnsutka jr tu opa/.ila. s«- /ganila ka .i-r preplašena srna in stopila nazaj v \e/o. Zopet jr < ija/ovec nategnil lice x skriti polne ir ilii- i mrk' mrak .1» oi.j.-l njcpovo ilnso. Iloecš iitM-i-š /tipi-1 ji- mola. prilepiti sv njo inist-1 k nt posi.iš!it-:n . sii m "I'a /araili takšni- uospotlskt tleklinc -sin ni h<>t»-l iiliopnli svojega očeta ti j.»v. jov ' ji- mrmral p r • ••! hlevom in vkljnli visokt-mn pra/nikn so luivalilt- nanj /.ilajri to/kr misli. In ponov ii ji- v sv-oji ilnsi v sr. kar i'- ra/.hurjalo /c loliko s 111 v • * 11 s k i 11 i h t • 111 v. m potožil jr Itogn iii |)i-vir, Mariji s\ oje glohoko goric Silno na šilo k<« ji- ra/.predel svoji- /alin- misli in pogosto ji- nje gov pogleil It-trl proti Smoletovi hišic Ko ji- hilo io i.i/inišljcv.iiiji- ilusti ntriiililo njegovo ilnšo. n korakal preti hišo. llisi skinii-t-ma stoji mi/a. /in tii i/, tlrsrk. in klop Tja jr scill-l Vsi-, o .'-i-uii-r jr poprej mislil m kar je v iih-l. st mil je vrtelo v ilivjeni neredu v glavi: tleklira na prapn in Ura t Ar.tlrej. nepokcirni sin in to!ar in slaha letina in sveti pra/nik. vse to se j» mešalo in vrvelo in p e salti oli /vokih mogočnih go.lal, ki so itilmeva i i/, et-rkvr Napos|etl pa jt- premagala ilreniota Na si t m i I si je s oh /.iti in je| kinkati / gla\o \' tem ko naš /nanr.- ilrrinljr in *pi mirno spanje pobožnega eloveka. povemo lahko kakšno o neki stvari, ki je va/na /a t ijaznveu in tmh /a to povest II «Mm iiisalka. ki se je pnkn/.ala t ijazoveu meti ileseto mašo na pragu Smoletove gostilne in pa t..An silno : a/l>WI ila, J( hiix ln'i I j; 11 • i Jaiisl.i •:.i I >iolVsorja 1 >;• 11 i«-.. 1'ii um/ j«- | •< i i I pied • i • • hriiui j" 111( »i-; i i' i -t; \ liahrovrii. s Is:-.:, k. po ilolllil'i 1 11 <1111) < Snuill'I nVjl so «_»;, 11 \ ljubljanski -i«>1«-. kjer umi marljivost ra/l»i strila ijIiixo ri-vsriiui pa it f r< i i I «■ ziiaea.i !'•> d« koiiraiiili visokih šolali j<* postal protrsor. I*«» • I• •! •.'•■m shi/.iioviiii.iii \ lu.ny in'iii-kili mestih m' ušli .1« pu>ri'<'ilti .itiiiiu slu/ho \ l.juiiljatii in tn so jr <>/<• • i i I - priilim .h pošteno domiieitikn. AH doltftt n i u/.ival ,-jik'iM>k> -h-i'm- kniaiu pu poriulu Ii.-I-I mu jr 11 inr 'a /»Mia. I'i i i iii.ii liiVrki m iiiii'I p:t'\rlikili i*«>«i• >• u zato >«• vdal trm ži\ejr svojim nIii/Ik-ii-h: dol/nn.stiui. I • .trljski p<>klii' mu hi t'il suha d'd /nosi. ki ii Udo dnisr prisiljru daruje nekaj -- / In'iiili ur na dan. ampak / irlavo m srri'iu jr ij« •• 11 i k > v i >j i ii i .i •.•in-rni. Hi! jr prijatelj truda :i drla '> k marljivost. ji i/podlmjal s\ojr . «-k«» •. i In I'-loxrku \ si- driiKo laliko pi-«* j odin.j. . • da i> til. rrsar SI j.- Itailril. tjtrr z II j I III i|ii «i r< •' ».i III da j> inarljivost mati srrrr K \sikrniii u*.. :<• i/j' Inijal. ii«--* •. dii «"• I •» \ i - it ii vsaka M'llnost m \sa •> /iiaiijr. ••rtudi mil lir priiirsr ifijiol iirvja doliirua p r i i 11 i prej ali po/.nrjr urko pi iuiir.ir nje » dnso I >nl j i prihodnji! I'lMiiii tno iniiii>iris|vu \ I'rtro^rii'i jr iniMilo pusi-lnio Umnisijo d ii i/.\r>i na«-i: /,i ra/ II«' /rlr nirr. s katrl'ill irradujn so priein » Kia' k'in. I/ po i'i m' i j m uisti-t-stva .)• ra.siinii. • 1 a u i inrravajo napraviti \im žrle/.* -kiti pro ill sii-rr \ tt-ku prihodnjih prtrli lot I'ravijo ■ ia i'i> \rrin« trli pimr \ zvr/.i s kraji, kjrr j* mi j \ prr niojjošnih. /hitih hi drugih rudniki" prtrolejskih in drugih vroUrv. in - sihii ij' kj< " jr /lasti vrliko lt*a. /. o/.iroin nil to. da j«1 - • • na pot i rli.i p i'i noj«, mislijo >. doniiiiv., . |>r\a llo\a Zrlr/.iiiril I/ Itinera. kjrr »o \ #■( i k .i I« ski zakladi premoga Kakor jr videti. jr vojna lis /••!«• |io\pe>i la iinliistrijalnrir, . turej \ srdmijih drnžabnih i tin rah in i/.ioiliiio kapitalistii'nr^.i ilnlia I " i ilohro. kajti kapitalizem pov/diviu- so«-1 a! i »eiit in If-i /.drami rsini, kjrr }{a ši- m.