Proletarec. [volume], October 03, 1916, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
UHunlMM M. juutum
UM.
. Pod. Društvi
lak«rp*rtr«M M. f«>»iu •
IM< lun.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URApNIKI«
Predsednik: MARTIN OBKRŽAN, Box 72, K. Mineral, Kans.
Podpreds: JOHN GOR&EK, Box 175», Radle.v, Kans.
Tajnik: J<UIN ČKRNK, Box 4, Breezy Ilill, Mulberry, Kans.
Blagajnik: FRANK STAltOlf", Box 24">, Mulberry, Kans.
Zapisnikar: l.Ol'IS BRKZNIKAR, L. Box 38, Frontenae, Kans.
NADZORNIKI:
1'ONORAC .11'RŠK, Box 207. Radley, Kans.
MARTIN Km MAN, Box 482, Frontenae, Kans.
ANTON KOTZMAN, Frontenae, K axis.
POROTNI ODBOR:
.IOSII* SVATO, R 4, Woodward, Iowa.
FRANK STtVIN, Box 226, Jenny Lind, Ark.
MATIJA ŠKT1NA, Box 2:1. Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR:
WIIJ.IAM IIROMKK. I'»>x <>.">, Frontenae, Kans.
ANTON KOTZMAN, Box "»14. Frontenae, Kans.
Sprejemna pristojbina od Ifi. do 45 leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati nI. tajniku. — Vse de
narne pošiljatve pa ftl. blagajniku.
Iz Belgije.
Londonska "Ilaily Mail" pripovedu
jeta je nedavno prišel v London Bel
gijec, ki je zadnjih sedemnajst mese
cev, odkar je Belgija pod nemško vla
do, živel v Bruslja. Kako je prišel v
London, ne omenja.
Belgijec je pravil londonskim poro
čevalcem :
—Vi Londončani si vzamete vsako
stvar preveč k srcu, nad vsako neu
dobnostjo se pritožujete. Pritožuje
te se, ker ni London ponoči razsvet
ljen. ker nedobivate raznih pijač in
ker je prepovedanih še par drugih
stvari. Vi bi morali malo okusiti nem
ško vlado, potem bi še dugače tarna
li.
V Bruslju je vsa trgovina ustavlje
na. Industrijn in promet počivata.
Res je, če ima kdo polne žepe denarja,
da si lahko kupi mleka, moke in kos
mesa, toda ta mora imeti— kakor pra
vim—polne žepe denarja, sicer mu ni
mogoče shajati ob tako visokih ce
nah, ki so nastavljene na različno
hrano.
Tudi časopis se lahko kupi, toda
tega pišejo Nemci, in v njem ne go
vore o resnišnih razmerah, ki vladajo
v Nemčiji, pač pa se tam čita o od
redbah, ki so jih nemške oblasti od
redile "v korist" belgijskega naroda.
Kdo rpa nima polnih žepov denarja,
so mu sedanje razmere v Belgiji ne
znosne.
Nemški častniki se obnašajo nad
vse oblastno, naravnost nesramno. Ne
davno se je prigodilo, da se je neka
mlada Belginja peljala v Bruslju na
cestni železnici. Na nekem postajališ
ču je vstopil nemški častnik, se vsedel
naproti njej in ji pričel mižikati ter
kimati. Mlado ženo je to jezilo »n
prezriljivo se je obrnila proti oknu.
fastnik je takoj ukazal sprevodniku,
da je voz ustavil, nakar je ukazal, da
žensko aretirajo radi razžaljenja nem
škega častnika. Peljali so jo v ječo,
kjer je ostala tri tedne.
Malokdaj se vidi na bruseljskih
ulicah avtomobil, mai'tem ko jih je bi
lo v prvih tednih vse polno. Zdaj
prevažajo še celo nemške ranjene vo
jake z navadnimi vozovi in cestnimi
železnicami.
Kaj se podi po svetu, o tom prebi
valci v Bruslju kakor tu<ii v drugih
mestih ne vedo ničesar, ali vsaj zelo
malo. Kar smo zvedeli, smo čitali v
"l.a Libre Belgique', ki je gotovo naj
bolj zanimiv list na svetu. Ko sem
odšel iz Bruslja, je še redno izhajal
Kdo izdaja taj list, kdo ga urejuje
in kdo ga ti<ka. je vsem skupaj ve
lika skrivnost. Nemškim oblastim je
ta listič povzročil že veliko dela irf
truda, toda na sled mu še zdaj niso
prišli. Največja zagonetka jim je.
kdo prinese vsako številko v stanova
nje nemškega governerja von Bissin
ga. To je edini list, ki prinaša po
ročila o belgijski vojski in o zavezni
kih.
Nekega dne je neki "Belgijec" pri
šel k meni in mi zašepetal na uho, ako
imam kakšno številko londonskih "Ti
mes". Številka tega lista, ki sem jo s
pomočjo prijateljev vtihotapil v de
želo. sem nekoč poprt j prodal za 12
futov, potem jo je pa oni, ki jo je od
mene kupil, posojeval dalje in računal
za vsakih dvajset minut en funt. An
gleškega časopisa že ni bilo videti v
Bruslju, odkar so zagospodarili Nem
ci. Jaz na srečo takrat nisem imel
nobene številke in mu je seveda nisem
mogel dati. Ko sem pozneje še par
besed /. njim govoril, sem opazil, da
ima tuj naglas, da ne govori čiste
belgiščine. On ni bil Belgijec, tem
več čisto navaden nemški uslužbenec
tajne službe, ki me je poskušal z zvi
jačo vjeti. Ako bi me bil takra' vjel,
bi bil aretiran in g<Kovo par mesecev
zaprt.
Teh detektivov, moških in ženskih,
je polno vse povsod. Gotovo pride
na vsakega desetega Belgijca en de
tel.tiv. Na cesti, v restavracijah in
'Irugih javnih prostorih, povsod so.
le ena nepremišljena in odkritosrčna
beseda, pa je dovolj, da se pripelje
l>icd restavracijo avtomobil z nem
jškimi vojaki, ki «a takoj vzamejo s
1 seboj.
i Nikdar ne bom pozabil sledečemu
'.dogodka:
' Po cesti je kmet peljal voz pra
šičev; ko jih je gledal, je nehote glas
no rekel človeku, ki se mu je bil med
'potjo pridružil: Skoda, da nimajo ti
moji prašički pikelhavb! CMovek, ki je
i šel i. njim, mu je hitro zašeptal na
uho, <!a naj ne zbija več takih dov
tipov. Ali ne ve«, da bi radi teh be
sed lahko najmanj 20 mesecev sedel?
Vež,jaz sem uslužbenec nemške taj
ne službe, toda ne izpolnjujem svoje
dolžnosti, temveč ljudi, kateri kako
nepremišljeno zinejo, posvarim in jim
svetujem, da se pazijo. B»tca zahvali,
da sem te ja/. dobil!"
Nekoč so pa jahali po neki cesti
nemški vojaki. Z okna neke hiše je
Kledala na cesto ženska in se skoro
na glas smejala svojim otrokom, ki so
vganjali burke na cesti. Vsi ljudje, ki
'so jo videli, so rekli, da je bilo očivid
no, da se žena ni smejala vojakom,
ampak otrokom. Uro pozneje je pri
i la v dotično hišo nemška patrulja in
t retirala žensko radi norčevanja iz
tiemške armade. Presedela je tri me
sece v ječi.
Vsak teden so nabita poleg nemš
kih buletinov tudi imena obsojenih
llelgijcev; nekateri so obsojeni na—
smrt. Med njimi smo videli imena
starih znancev, ki smo jih poznali
več let kot poštene in dostojne ljudi,
ki se niso nikoli nič pregrešili.
Preden sem se odpravil v Angli
jo, sem se mudil v neki vasi, ki je
bila pred dobrim letom popolnoma
razdejana. Zdaj zopet stoji, toda
"arejen>> je vse le za silo. da niso
ljudje na prostem. V tisti vasi je
ameriška komisija ravno takrat de
lala hrano in obleko. Belgijsko ljud
stvo je Amerikancem za to zelo hva
ležno. \'<i stenah in na skalah sem
večkrat videl napise kot: "Vive 1'
Ameri«iue!" — živela Amerikal — ali
kaj podohneea.
Francoska tvornic* za lopove.
Francija ima eno najstarejših in
največjih tvornic za topove in orožje,
namreč tvrdko Schneider in dr. v Le
Creusotu v okrožja Scan-et-Loire, ki
slovi sploh po svojih premogovnikih,
plavžih, steklarnah, kamenolomih skri
li in orožarnah. Temelj današnjemu
velikanskemu podjetju se je položil
že koncem 18. stoletja, ko se je tu
ustanovila livarna 7.a železo. Razvija
ti se je pa začelo podjetje še le od
1H3'> leta, ko je pristopil tvrdki kot
družabnik lotarinški fužinar iz nem
ške rodovine, Evgen Schneider. Danes
ima tvrdka razun Klavnih tvornic v
I.e Creusotu svojo ladjedelnico, delav
nico za vojne potrebščine, več rudni
kov za premog ter koplje železno rudo
na Španskem, v Alžiru in Ix>taringiji.
Ima tudi posebne tvornice za artilje
rijske predmete, lastna strelišča in
tvornico nezgorljivih reči. Razun voj
nega gradiva izdeluje tvrdka sedaj tu
di parne kotle in parne stroje, loko
motive, parne turbine, motorje na pe
trolej in plin ter železno pločevino. V
fužinskem oddelku je znamenita mo
derna baterija 73 peči za koks, ki se
mehanično polnijo in dajejo na dan
po 3(80,000 kg koksa. Jeklarne izdelu
jejo fino topilno jeklo za izstrelke,
žlahtno jeklo za orodje. Martinovo
jeklo (po 100,000 ton na leto) in lito
jeklo (po 75,000 ton na leto). Tvor
nica lahko napravi jeklene kocke tež
ke do ene tone. V mirnem času je bilo
v tvornicah zaposlenih nad 20,000 de
lavcev. /,e tedaj se je predelalo vsak
dan nad S»000 ton surovin ter se je
produciralo na leto 200,000 ton izgo
tovljenega blaga. Od tedaj pa se je
delo v orožarnah seveda primerno po
množilo, kajti vojna je tudi na Fran
coskem blagoslov za morilno indu
strijo.
Zlato so našli
.In/ni Afriki so nu-li pet tiso.
čevljev pod /emljo /late rudnike. V
njili je baje zlata še kakih tritisoč
j čevljtv ({lubje pod Zemljo.
Ženske dela)o.
Mnoge ženske so postale izvrstne nieliuuiku
I rice, ki opravljajo svoje delo tako ali pa ne bolje
! kakor moški preti vojno, lit padajo kot žrtve
vojne kakor moški .
Tudi v Italiji nadomeščajo ženske pri delu
že moške povsod. Na cestnih železnicah je v Mi
lanu več kot 1,.'{(>0 sprevodni«*. \ Kimu jih j«- 1,06(1
in v Turi na !>*)<». Njihovo delo je pravijo — iz
vrstno. — Ženske pometajo ceste t »hleeene so v
navadno priprosto obleko in delajo s slamnikom
an glavi. Mnogo jih je zaposlenih v tem delil,
/.lasti v manjših mestih, kjer najbolj primanjku
je mož. so i/.kljuetio ženske, ki opravljajo to »!«•
lo. Malo jih je v Milanu. Turiiui in Kimu, še manj
pa v južnih mestih, na primer v Sea polju in Pa
lermu. V teh mestih delajo ženske rajše v tovar
noh. kjer tudi zelo primanjkuje moških. Izvrstno
opravljajo delo \ municijskih tovarnah. <>d kraja
je bila ženskam le v vladnih tovarifah za muniei
jo mogoče delati. Privatne družbe jih niso hote
le sprejemati. Italijanski kapitalisti niso verjeli,
da bi mogle ženske opravljati enako delo kakor
moški. Pozneje je pričela vlada pritiskati na ka
pitaliste. da so poskusili tudi ženske Zadovoljni
so bili ž njimi in jih najeti še vee, kajti opravlja
VOJNE CENE.
V pariškem "Journal" poroča neki sviear
ski dopisnik o cenah v Nemčiji u svojem poročilu
pravi:
Ko sem prišel v lierlin, sem hotel naprej ko
siti v Kuerstenliofii, kjer mi je sivolas strežej
dal jedilni list. na katerem je bilo videti, da se
lahko dobita »Iva trdokuhana jajca za <»l! pfe
nigiiv, grah s stepenim jajcem za 7."> pf.. slanik s
krompirjem a tiz'2 pf., mlečen riž za ."><• pf., ter
par drugih stvari. Vprašal snu ga. '■>- nima še
kaj drugega: videč, da sem tujce, mi je dal drug
jedilni list, po katerem sem si i/ahral juho, go
vedino, spitiačo. košček sira ter pol steklenice 1
vina. Plačal sem "2 marki in 'J."> pf.
1'ive se ne pije mnogo. Ako ga kilo hoče.
ga dobi. toda še enkrat je lažje, pi( c.e enkrat
dražje kakor pred vojno.
Na Kriedrichstrasse ^.-iu pil kav. Pila je
narejena iz cikorije ali i/ šnega podobnega na
domestila. Sladkor se ne dobi. Prinesli ga je
treba s seboj. Ker ga nisem imel, sem moral
piti grenko "kavo" rlovck se mora vprašati,
kako morejo družine izhajati. Kokoš velja o
sem do deset mark. iros petdeset mark. Skatlja
sardin, ki se je prej dobilo za 12 pf velja zdaj
:.<> pf. Tekam, kjer bi izdelovali različna fina
peciva, /daj ni, ker ni sladkorja, primanjkuje pa
tudi moke. jajc iu mleka. Mleko je rezervirano
samo za otroke in bolnice.
Tada so vsa ta poročila. Nezaslišana. A
najbolj nezaslišano je to. da se jim ljudje priva
dijo. kakor da mora biti tako na svetu.
le so svoj«- točno, dobro in skrbele /a red.
Dalj«? pa opravljajo italijanske žene liuli na polju
dela iimi/. To se mora še najbolj občudovati. Vinil
ne statistik«- kažejo, ila so bili letošnji pridelki,
ko delajo žensk«', trikrat večji kot pa prejšnja le
ta, ko so delali moški.
Tokom vojne je bilo \ Italiji /.grajenih veli
ko bolnišnic za pohabljene vojake, kjer jih spe
cialisti in izurjen«' strežnice nee rabiti umetne
ml«', Največja in najboljša bolnica /.a take reve
že. ki so morali na bojnem polju pustiti ml«', je v
Montali« riju, blizu Turina, k jer je bila prej kras
na palač* Sav«»jske hiše in tlosctlanje bivališče
1 piilieeze l.etieije. vojvodillje Aoste. kraljeve tete
in nekaterih < 1 ru i h članov kraljevske ilružiue.
/.daj j«- velikansko poslopje prepuščeno nesrečne
žem. Vsak dan pride v bolnico več pr«ifcsorjev,
ki uče analt'uhetc. Dalje imajo v bolnicah raz
lične i K t e, kakor tinli kiiiematoin-aličnc slike. Tu
di po drugih italijanskih mestih .je več takih bol
nišnic. četudi niso v kraljevskih palačah. In po
vsod opravljajo ženske sv«>j važni posel resno in
v«laiio.
To je košček družabne revolucij«. Tiuli vojna
ima revolucionarne vplive.
Žrtve za fronto.
N'a bojiščih padajo strašne žrtve. Kadar po
roča brzojav, da je ta ali ona vojska napredovala
za toliko in toliko jardov, m* človeku že /.ježe
lasje na iflavi, ker se takoj pojavi misel, koliko ti
soč ljudi je veljal vsak jard.
Ali 1 u« 1 i za fronto, daleč /a fronto pa«lajo
žrtve vojne. Tovarn«- za vojni materijal v An
gliji zahtevajo /elo veliko žrtev, zlasti med žen
skimi delavkami, kajti moških tako ni posebno
veliko na delu. Teh je treba na fronti. V«*č tisoč
žensk, k- opravljale delo \ vojnih industri
jah, je že oslepilo, veliko jih je izgubilo roke. tlo
}»<•. zelo veliko jih j«' prišlo tudi oh življenje.
Torej morajo angleške /«'iiske ravnotako pla
čevati "vojnemu bojru" svoj «lavek, kakor angle
ški in druifi možje na bojnih poljanah.
1'oroča se, da je zdaj veliko več nesreč pri
raznih strojih kakor bilo pred vojno, kajti ženske
med delom mislijo na može na bojnem polju in
tako pozabijo na nevarnost, ki jim preti o«l stro
jev.
Nekatere tovarne podpirajo svoje žrtve; ne
kateri1 jim dajejo enako plačo, kakršno so imele,
ko so delale.
Kdor hoče zmagati, se mora bojevati.
(V je delavca sram, da j«- »lelavee, si ne bo
nikdar /boljšal položaja.
Kar je za vojaka bojišče, je za državljana
volišče. Le da mora vojak tako. kakor ukazujejo
druiri. volil«'«' ima pa svobodm« prepričanje.
Zeppelin! so zgoreli.
Ko<iaii.j«ki •' I'olitiken " jmro^a, >la ji«
tu-ki |K>tnik, ki je |»riA«*l ir. NemMje,
povedal, <la ko v aerodromu v Frank*
furtu z^ort'li štirje Zeppetini, ki ho liili
opremljeni r. vsem potrebnim /a polet
na<t iiuii'lun.
Ni-kaj miljouov IjinNki^a denarja j«
Šlo V ill III.
VOLILNA AGITACIJA NA
ZAPADU.
Meseca oktobra priredi sloven
ska sekcija .). S. Z. agitaeijsko
turo po /upadu.
Shodi bodo po naslednjih kra
jih :
V nedeljo 1. oktobra
v Jenny Lind, Ark.
V torek, 3. oktobra
v Carona, Kana.
V sredo, 4. oktobra
kraj še nedoločen.
V četrtek, 5. oktobra
kraj še nedoločen.
V nedeljo, 8. oktobra
Pueblo, Colo.
V torek, 10. oktobra
Rock Springs, Wyo.
V četrtek. 12. oktobru
Sublet, Wyo.
V soboto, 14. oktobra
Murray, Utah.
V torek,17. oktobra
Red Lodge, Mont.
V sredo, 18. oktobra
Klein, Mont.
Na vseh teh shodih govori so
drug Etbin Kristan
Pozivamo sodnice v omenjenih
krajih, naj razvijejo čim inarlji
•vejšn u<_itaeijo, da liodo shodi do
lu hiskani in da prineso zaže
ljeni uspeh.
Le kratek čas imamo še do je
senskih volitev in treba je napeti
vse sile, da se pokaže v tem bojll
delavska moč in da dobi delavski
razred boljše zastopstvo v raznih
zakonodajnih zbornicah kakor
doslej.
Xu delo, sodriiKi! Kakršen bo
boj, taka bo zmaga.
lila vim tajništvo poziva klulic,
ki prirede shode, naj poskrbe za
agitacijo, t'as je prekratek, da bi
liiln mogoče iz centrale poskrbeti
irinke, vahila in podobne reči.
Prizadeti klubi naj torej to po
skrile v svojem delokrogu.
Kaj je svoboda?
Svoboda je krasen ■«!«•<« 1. Vsak
človek si je želi zavedno ,li ne
zavedno. \'si pesniki u njej
V>i političarji j«» obljubiijcjo
Najve«"* pa govore o njej frazerji.
ki opajajo z besedami sami selie
in i ■ i i s I i j • t. da narkotizira pra/en
zvok tudi vse poslušalce.
Svoboda je hl-.*ščeča zvozda na
obzorju človeštva. Ali kljub z\--'
■ lam živi človek na zemlji in ne
more odfrtot&ii nikamor z pje. (V
se čez iniljone in miljone let zem
lja zopet združi s solneem. ><•' vrne
tja tndi naš prah; ali dokler ro
mamo v človeški podobi po tej
"solzili dolini", ostanemo hočeš
nočeš moraš njeni prabivabi
Kile je naša svolioda'' Svet je
neskončen. Neskončen' Knkrat
bi ga rad preletel' Vsaj d<> Sirij.-k
ali pa vsaj do Marta bi rad prišel,
da Iti vsaj površno videl, kakšna
bitja so tam in kakšno je tam
življenje.
Brezplodno hrepenenje ... (V
si dober skakalec, skočiš dva me
tra visoko, pa hitro nazaj na to
zemeljsko skorjo. Kje je človeko
va svoboda 1
I'riroda nam je začrtala moje.
ki jih ne preskočimo za nobeno
ceno.
Ali če se moram nklanjati pri
rodi. nočem biti še suženj ljudi.
To je svoboda, ki jo more človek
zahtevati na zemlji.
Ne da lie lii človek služil člove
ku. Oče in mati morata služiti o
j troku. ki -ta mu dala življenje,
ker bi poginil brez tujo službe.
I>rugi ljudje morajo izdelavati
sto reči, ki jih potrebujem, pa jih
ne moreni izdelati sam, ker imam
samo eno glavo in dvoje rok. Vsi
nešteti rodovi, ki so živeli prod
nami, nam morajo služiti z zna
njem. nabranim i/ svojih izkušenj,
da nam ni treba začanjati tam.
i kjer so začenjali piv> divjaki.
Ali človeška služba bodi vza
jemna: Vsak za vse. ne pa •• »i /a
enega, on pa za nikogar ne.
Taka služba je častna, medtem
ko suženstvo ponižuje. Tako delo,
namenjeno vsemu človeštvu, od
katerega človek zopet vse dobi, za
svoje potrebe, napravi iz vse člo
veške družbe eno rodbino, v ka
tt-ri -o vsj eiiakopravni elani in
sr ii<Jt-ii ni* eiiti iii'svobixliiega.
Življenja in Inez dol/nosti. <"'e
s«i mi naln/.cnc dolžnosti kakor ja
rem. spin sii/cnj: kjer uživam /a
enake dolžnosti ena ke pravice,
sem prost.
Pomanjkanje papirja v Nemčiji.
Vsle.l poman jkanja (•.-<]• i i i :< je mora
lo IIa Nemškem ve. mallj^ill asopisov
•'nehati i/ha jati, lin .I tem so morali
pa 'Iru^i, ve.-|i . asopm /ni/ati število
-v •• i i li strani.
Vojna še sedem mesecev
l/ I'a li/a poro. ujo: II. (i Well«. pi
*utelj, ; se je ravnokar vrnil s frnn
enake in italijanske fronte, pravi, .lu
pri.'lie Nein.'flli šele v mivililiril tr.la
presti, kome vojne l»n pa v sedmih
inese.ih. l'o je pripisovati dejstvu. .la
je m-tu~k:i tehnika in or^ani/aei ja na.l
vse popolna. Dalje pa pravi, da lahko
Italija, ako lio.-e, Trst v dveh tednih
V7»me. kajti avstrijska arnia.lii nu >»o
riški fronti je /••K. slalia, medtem ko
lahko Italijani s stotisori m/polagajo,
t'mino, /a kaj Italija "nore".
Ženske v Rusiji študirajo.
Nau.iio ministrstvo je naznanilo, da
je liilo na ruskih visokih šolah preteklo
šolsko leto tiideset tiso." žensk.
Črno liste.
I' l.iin.li.na «e pomen, <lii ji' angleški
k r a 11 pu.lpisal proklnmai-i jo. i katero
poriva vlmla angleške drža v' jane. .la
lia/naiiijo, ako imajo posestva ali kak
»in- ilin^e interese i deželah, ki so v 1
vojni / \ii)(lijo.
Konfiscirano zlato.
Nemška l>r/njavna agent ura na/na
•ija. >la je prišel v lierlin neki rimsko
H.ltoliški duhovnik, ameriški državljlin.
k; je i/javil. >la je v i.le!, ko so Angleži
vreli potnik..ni na parniku •' Kre.leriek
VIII." /a * I n.iHiii zlatega denarja ter
jim .lah zanj papirnat denar. Tisti,
katerim ie liil /lati denar o.lv/et, se
doslej niso nikjer oglasili; torej se ne
ve. koliko je resniee na tej vesti Ani
pak .la je nemngoea, se ne more trditi
V vojni je postalo iiiaisikn.j niojpi.-e,
1,1*1« I!<!."» je znašal i/.vo/ ž.iee
(lliljvi'e IiimIi'1'0) i/ /ei| in jenili dr
žav v Kvropo dolarjev.
I,eta I'M4 je znašala vrednost te
ga i/voza s,."»(>>•.fiS!l dolarjev. Tu
di lo je I>iI liliigoslov vojne.
wm~ Začetkom oktobra izide
AmeričKi
*DrtižinsKi
Kjoledar
ZA LETO 1917
K<>h>«lur. ki v j«* zadnji ti ve leti splošno priljubil sloven
skemu čitateljsivu v Ameriki, l»o tudi letos skrbno urejen, tla
čimbolj ustiv/e našemu delavstvu in občinstvu sploh. Imel
bo raznovrstno gradivo: Poučno. zabavno, statistično. šaljivo
in splošno zanimivo. Vsi naši stari Mitrudniki so tudi letos
prispevali s svojim peresom. Med njimi srečajo naši eitatelji
zopet K.tbina Kristana / raznimi prispevki; Ivan Molek je med
drugim spisal šaljivo igro v enem dejanju, ki bo zlasti tlile
tautskiui odrom dobro došla : .lože Zavrtnik st. ima zanimivo
razpravo: .lože Ambrožie nam je dal novo povest; Frank IV
trie se je oglasil. Kazim teli ima koledar spise drugojezičnih
pisateljev, prirotloslovne, astronomske, socialne in druge črti
ee. Seveda tudi letni pregled ne izostane.
Natančno vsebino objavimo, ko pride koledar iz tiska.
Skoraj odveč nam je nagln&ati. da ho koledar tmli
bogato ilustriran.
Tudi seznam slik objavimo z literarno vsebino vred na
tem mestu, ko bo koledar dotiskan.
K_oledar bo trdo 'Vezan.
Znano je. da se je papir nezaslišano podražil Tudi cene
drugih tiskarskih potrebščin so močno poskočile. To je zadelo
celo bogate časopise po Ameriki, tako tla so podvojili naroč
nino. Vlada sicer preiskuje razloge podražitve, ampak vsa ta
preiskava praktično nič ne pomaga. Draginja ostaja. Tudi
mi se ne moremo izogniti temu udarcu. Cene na tiskarskem
trgu določajo tmli ceno naše izdaje.
Letošnji koledar
•Vetja. *VezcLt\ 50c
V tem je všteta tudi naročnina za vse /edinjene države.
Ker moramo naklado določiti po naročilih, naj ga vsakdo,
kdor ga želi.
taKoj naroči.
Vsakemu slovenskemu delaven ho pozneje žal. če ostane
brez njega. Ne odlašajte torej naročila, da ne pridete med
tiste /a katere bo premalo koledarjev.
Nar«člla sprejema
P'ROLETA.'REC,
| 4008 W. 31 jt St. Chicago. III.