Proletarec. [volume], October 03, 1916, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC
LIST ZA IKTKKKSK Dkl AVSKF.GA
UUU TVA.
l/IIAJA VS.) HI TOUCH.
- Laituik in .idijitc! —
*lugesio*inska delink« tiskovna dm/ba
> «hieago, Illinois.
Narvfmna: Za Am>riko $2.00 /a celo
Icto, $1.00 zu 1«°' 'l'lu i'-11 Kvropo
12.60 tit celo leto, $1 26 tit pel leta.
Ogl*>t fo dtgoror u. Prt ifr emernt'i
hlialtl'a je poleg nave a naznaniti
tuJi ttari nasiiPP.
CUaiU iloftnik« »riMiliArii« Jufoel.
— forUNitkie i«p«t v Ameriki. —
V»« pritožbe glede nerednega [KMiljaiijn
I tatu in drugih nerednutti. jt« pošiljati
lireil*edhiku družbe
(vin Molck 4008 Writ 31. Street,
Chicago, 111.
PROLETARIAN
Owutd and pul'iihed every Tuesday by
Sl«th Slmo Workmen's Pubisking Company
Chicago, Uliniit.
Subscription rates: United States and
Canada. $2.00 a year. $1.00 fur half
vaar. Foreign countries $2.60 a year,
|l.26 for half year.
Advtrtmns rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS)
"PROLETAREC"
400H W 31 srKF.tl IHICAt.o. ILLINOIS
SAMOSTOJNA POLITIKA DE
LAVSTVA.
1'iilngtniiii pri'ii.i vaju * ti« I i n;i
sprotiiiki. tin je ilelavstvu pntreli
na urbanizacija. Kar .i'- tako »»•'•it
m*, <lii >c ni- umre skriti iioliciioinii
količkaj lloriliallM'llltl ih'iMI, SO Jr
<lal<> zatajevati nekaj easa, in |>.i
/.a Veellusl \|et| življt lljclll pose
< 1 ii j< ill in iifpiismlii joi'-ih raziv
>lo\ je klieeell la/Ilka Veiisi III
l ilo trelui euvmiti u lein, si r so
• ielavci s;.i. k'>I,U.■; nt.*.i t- sUri
\illl s\uju I'm till Bilti jiii je sri'lil
l.tiv it t«, ra/trs«. o»st . >'iirii«lii» tAl
stanovanju ii •ifstiiij'i1. < •• ru h:|n
tlrugače, vii vtopili syiijt* ii»irjt* \
/ LTii 11 j 11. ii«- mist. • i ;ii i \t 5 in" i.
tla ga s t ••in !•• pivei-a vaj • I >a In
l>ila /oper iijili trp! H-iije mogoča
kilkS.ll.: j h i lil i h* , i i in III Kili. /Mil
m'. Ku jt i v iilt'li »H rnz re, ka
kršne >.i i .i !••. pa so jim je • I• • i• •.
tla niiirii luti Talin in iia lie more
lilt i ilrilL'il'-e. I tesiil »• je purti
tli Iti uekiij. kill* je liilo putlohiiu
/at|iiv>i| up s• r,-s> v na ..tlov •> .«
m »st tiii li> m • 11 it in . Minila ..t.
Tup.t vtlanti«.) v naviti« ii" • ■
premeni ji vi« usu.li>, i/virajuča i/
liepi./na vanju r: 'mer in neza
upanja \ s\tiju mije uklepala
pl tiletilli.il! • I- l t je kil kot želez
lic verii-e. < HiNjitiililjiii ! sloji pa
sii hiti s t• :n piipiiliitmia /atii>\
ni.
i o * ■ j» 'I«r.":u.-»lI!• • kii j*' Mt
cinli/.eai /ilratiul dlavstvu .11 mu
pokazal 'la i s i ^ i t .i/ii \ ka ti
rih /ivi. predpisane mi uoiienciga
liit/iinot vii, a ti: | >;i k .l.i i *ii it rliiv« k
mm« iln njih in da jili lehko nado
mesti z drugimi. To drlo prrlm
jonja s.- ni dalo izvršiti igraje:
II.I >"li s| !'i!' I je l>i!i! nI..!li list
ljudstva pr« h- ki. na •!ru_ri pa je
tiil cilj. ki • kii'iil iih\ i nauk,
I i.ja Ji II. | m-. ■111 i'ni* , ■ ■ VI. dajoči
sinji s.i tiiili množice v tako
in-vi- I j 11 • i, <1,1 s,, „ /• I <*] •* i j 1 h za
in'iiiiirji iuMi.il ',1/uiiiii i aji-un
^tavnojše resni«* pretežko. Ali
socialna «!• i .krsieija ji- {.reiitii
gala t iii I i ti- ovire, in po! goina
so /;i".'i moderni .sužnji spozna
\ati, tla imajo pravire i|u življe
nja, katerih pa ne morejo priča
kovati I'll lolx-in- milosti in Mo
lu lil' i|i>l>i'oti* Začeli s.i s.- nrga
ni'ifiiti. ilit »i ust\;i'-ij.. i|iii'- m
spi 'si tli:, it.sl !.. 11.
iMirovor \ lailajo-Ji je bilo
kruto pt-i-traiijiiiiji- Di-lavsko gi
h:mji- s.. ).• smatralo za puntar
s ki». Kakor na \ • >j• i i si- jo zdelo
mogotcem \ s;i k. i liiisilstvo ilovo
Iji-tio. V- <a stavka jo veljala
/ii nliolstvo l>.-!a\.i s,, postali
*" in •! i-.-i i« j i sovražni-" \'s,-i sred
st.va, s katrriiin razpolaga kapi
talist i i'-11 ii država. so morala po
mngati za zatiranje "družabne
nevarnosti" In ko ni mogla naj
krutejša uporaba /.ikoim ugono
biti iiii> aš-iijo. i "j;', nihanja, so po
stavili socialiste izven zakona. V
Ni-iii. iji so napravili posebno po
pvot: s.-i-i listom, v A \ stri
ji so ea/tflasili i/ji-miin stanje.
Ali t iii 1 i t ■ ni dovolj /aIi-s»lo.
Skoriij In lelik. trdilo. • I a je
preganjanje socialni demokraciji
tem vi i' koristilo, čim okrutne jše
j.. Iiiln In ko ji I'i as o vselil uni
■ vanj p.-...'al hrc/upi šnost -i
le, so vladajo sloji oznanili no
\a vi f" l>i-lavei majo pravico,
da iščejo pr»"ioči. imajo prav. če
si' organizirajo. svoje uruam
/i.eije morajo postaviti na podln
»»n olistoji. družbe in in* smejo
111 idiu.it i tiil'..';' '-o iii. Kajti
■ Ii se delavcem \ primeri / dni
"imi sloji slaiio godi, jo resnica:
zato s.- j i m ii«- prepovedati
stremljenje |h> /bol jšan.Mi
Tedaj j«* bilo treba If še enega
koraka: Da ustanove gospodujoči
nhmi organizacije /a dclttvee. Tu
«li tu korak m- je storil. Nestnlc so
;"dchtvske ' «»i,se-ini/;i«%ii«* na ver
ski in narodni podlagi
Ali "vera" in 'narodnost" sla
|»i"<• t vrzi /a tu kaj druzcga, kar
si- tie Miie glasno povedati: hrani
ti in o<|vr:i<~-ati delavstvo od rit/
rednega boja, brez katerega je
vsaka resnična rešitev delavstva
nemogoča Take orgaoizaeije ho
'• e j o liili strokovne; oil politike
pu imajo (»iti ločene, ali pa »e
iiili! in uvrstiti \ obstoječe me
ščanske strankc
/a kratkovnim- l.iu<li ji- taka
vaba mi Iv i i;i t '••um naj Id de
lavce tratil r-as s politiko, <-e si
lire/, h je lahko pomaga ' Naj se z.
njo ukvarjajo drugi. ki imajo za
njo easa dovolj; sil | mi delavei
zadovoljni, ri- dosežejo gospodar
skc uspehe, in zato bodo menila
•zadostovale tiste "strokovne or
gaiii/aeije'' '
Zavednemu delavstvu, ki se ne
/ado* ulju je z. zavestjo, da ima
premalo plače in previ-- napora,
ampak ki pozna tudi vzroke svo
.jega položaja, se seveda ne ho
mogli, s takimi sladkimi beseda
mi dopovedati, da je pametno,
preptišr-ati izkoriščevalcem skrb
za ; 'k' riši-atle. Zavedeli delavce
l>o na politief.eiu polju iskal ne
odvisnost. ker \'e. da se fospn
darska vprašanja ne dajo ločiti
od politi'-ttih in da si je kapita
I i > eni ravno s politiko utrdil svo
jo Utile.
Politika 11 i nie druzega kakor
zastopanje svojih i iteresov. In če
so int. resi del vstva r ji z 1 i ti i od
k a pit d i it i-*-t i i I interesov, tedaj ni
mo(fiiee zastopati diojih po enem
ki »pit ti. Vs, 11 i e v aiisK*' stranke
pa naj s!- tie na narodni ali cerk
vi ni ,-i!i pa kakšni drugi piitllagi.
hočejo ohraniti in obraniti si dan
ji driiž.ibtii red. V njeni pa ni rc
štt\e /;• delt \si * i• Kajti to je ra
zumnim delavcem že davno zna
no, d.i si morejo v družbi, ki je
.'grajena na kapitalizmu, v naj
•• jm-mi s ;,-,ij.i nekoliko olajšati
bremena, nikakor pa ne morejo
uiti izkoris.-ajii. Tudi če bi mug
e narodi e . : verske "strokov
ne" organizacije v posameznih
slučajih pridobiti svojim članom
kakšno zboljšanje, o pr kakšno
povišanje III« zde. I.i liil ta Uspeli
lii /adostiti, dokler ji- akonodoj
s* v 11 v r. kan delavskih nasprot
nikov Zakaj to, kar si j.- delti
vv tovarni pridobil, 11 i zako
iiihIm j>t vit n •lviikr.it in
trikrat leliko v/a n
Z.I thdilVee samostojna |»«>!:
i ka mi ivažnejša p«»lri-'■:» že v »c
• laiiji družbi. -< h" pii /.i prema
ganje t. ilru/;n Ak'i pripada <lo
l«ivri* stranki. v kater. »ede a«
rari-i, tnlaj nt • 11 •. • pr.akovati.
• la ImmIo njemu na .jut • opustili
visok«* agrarni- ear m . r>i umi po
dražuji* kruli in • .s.. toispodje
ga vit Iti jo v s \ .ju stranko le zato
tla .iili ur 11 i motil, I; nlar «I«»1{| jo
:m'šo!i»' za svoj. | »r« •: i t njeirov
t.•••uri. Kiiiiko .)•■. •••• .ji- s stranki,
v kalen Mii! .. . industrijski de
•diij.iiri Tu« I i oni m* bodo sami
st»t• i i c aii v z.ivo . i• i treba
s s !r pa 11 »•«••• i in o skrajšanju de
lovnega I'i'.sii aii o odpravi iinene
ga dela. bodo gotovo liolj mislili
i:a svoj profit, kakor na interese
delavcev.
K raze o skupni politiki so lima
niee. \' stranki, ki ni njegova, ne
Ini mogel dela.vei- nikdar uvelja
vit! svojih zahtev Zato potridni
ji® lastno stranko, in •'•«• j«* to egoi
zein. ji- zdrav enm/i-m Tudi ka
pitalisti i'.- snujejo svojih strank
/a to, d i lii v njih zastopali i nt «•
rese družili in izdajali svoje kuri
št i. Vsako stranka rstvo je egoi
s 11 • • 1111. in ravno /.a t o, ker zasto
pa jo v»i drugi politir-no svoji- in
terese, jih nior.-i t udi ilelavst/o po
litii-no zastopati, in sicer kot de
lavstvo. torej v d-lavski politie
ni stranki
IVMndvajset delavcev se je u
liilo oziroma je utonilo, ko s»- je
pnriiid ogromni most čez reko St.
I.avv ri-iiei pri t^uebei-u v Kanadi
\esii i-.i si* ji zgodila, ker se j«>
/rušil srednji železni oliok, ki je
telital r.tMMt tmi Ue'aVei niso do
bili nobenega svarila in niso imeli
najmanjše prilike, da Iti I'ili re
šili "ivijei-.ji- >• vnla hodu doka
zovali, d.i je hila nesreča neizo
tfihiiii; saj so žrtve delavske
Miljonarji si- niso mogli pnnnn«
••iti, kel ne opravljajo takega
dela.
Čimbolj <e ilebeb knpitaiistova moš
nja, tembolj .c ki'i delavčev /elodeo
Napredek in reakcija.
Napredek j«* v5«'slo modernejša časa I'oinenju
iickaj višjejfa htdjšejfa netfo I'ilo dosedanje.
I *<h I ir;i m«• in rušilni) start* j>»»< I l;ii»«-, zidamo nove
ali pa dajemo starim vsaj n«»v«> obliki', ki morajo
I,olj., odgovarjati izprciiieii jcnim razmeram
ti' ji' |»i'(f«>j mipivdku.
Vse ji- polagoma nastalo in se razvilo iz ne
popolnega v popolnejše. Kakor za naravo v šir
jem pomrli u besed«*, tako velja ra/.vijunji* in spn
polujt-vanje titili za elov«*ka in njegovo življenj«'.
Kako «lal«*č smo prišli \ svojem razvoju, to nam
pove omika ali kultura, ki je t um* j merilu raz
voja za dotičnu ilolio Umika nam |>a ne na/nanju
samo vogelnega kamna ali mejnika, katerega
sum ilospeli na svojem potu. marveč nam tiuli ka
/«* pot samo, kako smo I ■ < 1 i I i Uazvoj se ne vrši
veilno v ravni .'-rti, ampak v valoviti: dvigamo se
i i zopet pailamo, iiapreiltijtuiin in spet nazailu
jemo. \apretlek in nazanluvaiije ali reakeija
spremlja razvoj, i asih je eileu močnejši, čusih
«11" H V i, x« lil j zapet bolj počasi. \apreilek pospešu
je, reakeija zadržuj«* stopinjo, da ostajamo pri
starem, pri pri šnjem.
\ se, s eiuier si je -lovek lioljšal in si lioljša
svoje gmotno in iluševno stanje, stvarja njegov
napredek, kar pa je • - loveku oviralo in ga ovira
s sp ipoln jev anjii Iiji-«uvi sra položaja, to je rea
keija. ti I prvotnih /ivljenskih ohlik, v katerih
se je gibal |>rv i eluvek, pa ilo oznajillie pol je
ilelstva, olirtuosti m trgovine to ji- naš gmotni
napreilek ; na drugi strani pa imenujemo dušev
• i i napredek vse pridobiiv«* na umu, eiitu ni vo
lji v verstvu in etiki, v znanosti in umetnosti
\i pa uladka put, po kateri je moralo hudi
ti m hodi eloveštvo v svojem razvoju, tiniotni
in duševni napredek se prekinja in ovira, da za
stajamo m ostajamo na enaki stopinji ali celo
nazadujemo, da padamo nazaj, odkoder sum se
luli s 11 udom vzdignili Nastopa reakeija kot zve
sta spremljevalka napredku, ki jo provzročuje
jo naravne sile, ali pa meeejo napredku polena
pod noge človeška nezavednost. zloba in se
I»i • -111ist
I'ii ti-ni splošnem razpravljanju si* vprašamo
lin ravnost: Kaj .)•■ za nas danes nnptvilek iti na
pnilnost, kaj riakeija '
Kar tiaiu .je . loveski d il po svojih najboljših
zastopnikih ustvaril resnietH'tfa, dobrega in lepe
tra, s «"• i 111 • ■ t • nam je olajšal m oslajšal življenje,
nizgnal ulilaki ziiml iu predsodkov. nas zopet
privedel m nekoliko kotakov liliže r i*si i i«-1 ii pri
pomoge! večjim skupinam do plaviee z vsem tem
>e ponašamo U• »t z dragocenimi pridobitvami nio
«!• ne Unit ur-.- To je i .tš napredek moderna
knit lila \;«j •»• dnost priznava i rim kulturo
0 se I >i e z • koristiti ii ju iziabiti I'u tem
znaku spoznamo i aprciliiost i naprednega člo
veka IJeakeija priznava i odern- kulture,
njenih znanstvi ,iii zahtev, njeni i verskih in u
i tniških Ijeiij. Ne nitpf' t. ampak 1 az.-i j j>*
1 jenu jjes'.i Moiii*ri a kultura po.skuša z velikim
ti-pehoii: zagospodovati n .ravnim silam, priteg
i iti lih v svojo službo, omejiti ali urediti njih
reakcijo Ti*že p.i ji hiti kos n-akei i, pojavljajo
či se v "*l<'Veški zaslepljenosti, zlolii in sebično
si i. Tu se tu.m kaži- i ipredek modeme kultur«
le kot di'leil
\a poljli u' i iot ne k 111T lit«- v pol j«*«le|st V M,
lirtnusti m t*-•■.vini opažamo velikanski napre
«I<*1;. iš t »• i si o predrugačil gusp«Mlai\st vo iu na
in z z'anosti I'r< tem pa vidimo, da služi na
prede . • <i«l«*rii'- kulture večinoma malim ■»kupi
nam, skup: "st .u' celota i.i deležna sa«lov mmler
ne kulture a t pa p prinašajo ti sadovi škodo,
stok in j*«k, prokletstvo in poniževanje V tem
slueajtt t ii" i nekje napaka, ki je ji* treba iskati,
najti in |H»prnviti. Vzrok napake bo v naeolih
. ti ti n ri i h, v p' neipu ali pa v nagimi, metodi.
Moder i i:apri«bk je v prvi vrsti umski.
Vzporedno ' njim Iu s. motalo razvijati in na
prodov; ti iovrštvo trdi po elit u II volji To I'!
l il ha* t' "apretbk Tega i, »atu se kažejo
/a skupi ■ -st i 111;' nine posledice enostranskega
umskega napredovanja Kje iskati vzroka tej e*
Host cast nosi i ' \ zt-ok je v mi'riti. gr* šilo se je in
v«* š«> greši tun eloma
Nekatero vidijo bistvo človeka, temelj nje
govi- priiojeiiosti v razumu iu njegovo nalogo
glavno v umski izobrazbi I'm in umska izobraz
ba v prvi vrsti osrečita človeštvo, razum je vo
dilna. ttihna sila ttašepa delovanja. V tem pre
cenjevanju razuma tiči vzrol. našega enostran
skega napred %a Knost ratisko se upošteva um na
šk«»do čuta ni volj, i !ovek ni samo umsko in
pred vsem umsko bitje . polet; uma imamo tudi
čut in voljo. Izkušenost nam dokazuje, da sta
ravno čut in voljn vodilna, gibna sila v sega na
Sena dejanja in nihanja Kaj nas uagihljc k či
11 oni <lrut»c>fa n»*tr>» •■■it in volja ' Ali niso l<» raz
liriii nagoni, ali ni tu nava<la, ali posnemanje ali
niso tu «Iru<_»• • ucuiuskc sile, ki nas dovajajo k
dejanjem ' i tain, kjer imamo jasen namen,
smnt rono.st : poslednja yiima sila, lu \ • 11 do « m 11«»
<■ 11 \. m umska, pa naj si hode namen št- laku
določen, in jasen, marveč to sn 111 i in volja Sim
patija in antipatija, razpoloženje, žalost in vese
lje, skrli in strah, ljubezen in sovraštvo, zelje in
koprueiijc: to so navadno natfihi našega ravna
nja. Malo lio tako ra/.v it ill ljudi, če sploh s'i, ki
to si' pri vsiiii svoji-iii dejanju in in-hanju iliili
voiliti le ra/uiiiu, u • • 1 <-111 ra/uiiin < '»• l>i I I razum
voililua sila mišica delovanja, potem m* hi liilo
toliko zmot, pot <-111 hi m- nio'_rl<- pojavljati ta
ki* oviri* m zapreke dokazanim znanstvenim res
liirani, potem ni* 11 i hilo toliko reakcijo! lil kaj
viilinio'.' Kavno nasprotno: od najstarejših časov
pa ilo današnjega dne nasproluji- človek uapred
kii i/ zaslepljenosti, /lohc in sebičnosti \i- rodi
jra razum, vodijo in vladajo <ja različni 111 i in
raznovrstni' želje In kaj nas pravzaprav nacih
I jf, i lil llllisko delujemo ' Ali M to želja, ali lli lo
koprnimo po spoznavanju in to korpnjeiije
j«- tiairih umskemu delu. < lovek hi si rail opouio
jrel in izboljšal svoji- stanji*, kolikor mogoče, za
to si* tnali in ih'la, misli in ujjihlje, ra<'*una in
špekulira Želja in volja rodita misel in • It-ltilij<*.
Nagih telesnega in <1 iševnega, čistu umskega dela
m t i«"• i \ razumu, ampak v drimi sili naši- pri
fojl'liost I
( ut in vol ja igrata jako vazuo. naravnost oillo
i 111 o ulogo \ naši-ui življenju. Zalo j** t n-ha, tla
jih negujemo vzporedno z razumom. Človek je
družabno hit ji- \' t.-j človeški prirojenosti ima
iiio navoililo za svoje i|elo Z gojenjem čuta <lru
žrhnosti in volje, značaja omejimo človeško re
akcijo kakor z razumom stavimo m«-j«- reakciji
naravnih sil Napredek ho lažji, hitrejši in sploš
nejši, k'*r ne ho služil enostranski samo posamez
nim skupinam, a' pak eeloti. <!motni in duševni
napreilek postane last ne samo izvoljencev, mur
vi '• v se«»a človeštva Z. razvojem uma. čuta in vo
lje omoifoi" u.o soeiali i napreilek. Soeialni na
preilek pometija preporod čhiv«-štva.
\a <ir>k<iii -• i . 1 la I j 11 ji* jo .-ml u oinatijc.
Kolikor j. mogie-t spi .mi.iti |>o raz: ih vesteh, se
1'ospoilu kralju ni k;*..i dolin <■ godi in zailuja
poročila že (tovore o revoluciji, ki m* je na Kreti
pri-» la, ni s.- /.his'i po severnih krajih razširja
\o\ i nMi »t "s k ptitiseth k K a h ropu'.os je de
jal. «la ohrani Crš'.a zaveznikom prijazno tiev
tralnost. Ali to no zadostuje radikfllcfin, ki ima
jo, kakor s. zil*. * • •*:. o z.t sehoj Kralju o. iiajo,
tla prikriva z m-vtr;;Inustjo |. svoje nemško
t mišljenje. Kalogiropulns <_'a pač ziirovarjit. De
jal je
'•.Nič ni ho! i k■ vi.-iio, kakot ot'-i'an jf, il;i p
kralj neuiškeira mišljenja (Hi je progrski in nič
• Irnzeya kakor pro«rs.;i «»i it* za«h ji a Cršketn.
! ki hi se <l.iI ohvh'dati s kakšnim preilsoilkoin ali
pa s kakšnim vsiljenim mnenji ut
s temi izjavami s.* revolucionarji m zadovo
ljujejo Oni -zahtevajo vojno na strani zave/ziukov
Netil • V., 11 • 11| Ijali oilth * i e K «jršl;effa v o j. ,1\a. k
jim je patlel v roke, na Nt ško V Kavali so
Bolgari vjeli i|ru«j othlelek. in Črki vprj.Mijeio.
kako dolgo hotlo še trpeli tla st Nee ei in Holsrari
, hojujejo proti njim, sami p;: s' tla jo le zajemati
tin sta In vojaštvbrez hoja.
K"eta je šla laku »lah . tla j- razglasila svo
jo netiti v smist Hi si min strski t-re.lseijnik Ve
! nize'.os. voiija zavezniške stranke, j. sani d* na s
1 Krete, ki se je eelo večnost bojevala za združitev
z (trško. Njen razglas neodvisnosti se torej ne
more resiiu smatii'ti za otipa.I t"l Ci.ške. pač pa za
otipati t u l kralja. Sploh iloh;\:i vs.» t cvolucioiiar
io u;ha' .ie hojinholj protitlinastič. u zna-'aj in s
* eni nekaj simpatičneua. tmli > e s> čievek tie na
| vilušnje za njeirovo vojno «i?itaeijo Konstantin
•uti nevjint- st in se i.* \ svt.ji p«'.c' ohtlal s »iniMi
vojaki Urške re"i s.- lahko p .i\ zanimivo r:«z
I vijejo
("prava Nikt.iajevske žeh;z lice. i.i t«i'*t' ineil
I'etrouraiioiii in Moskvo, je u.i nanila. tla ima
zaposlenih 4 žensk, ml k I'.erth jih JJ1 oprav
lja navatina težka 11 •-!.*«. no jih čisti, okoli To je
pa sprevoilnic
Torej tmli svjata Kosi ja ' Vojna je nepriza
nesljiva Ženske ua vseučiliščih, ženske na zo
lez'iieah zt ske na polju, ženske v tovarnah. Ka
ko i|ol>T" h., s. nioKočiti 'zaklepati ženskam vrata
politike '
DELAVCI! Oktober je tukaj. Veste li, kaj to pomeni?
Oktober je ZADNJI MESEC pred letošnjimi
nacionalnimi
VOLITVAMI
Sedaj ni več vsak leden. ampak
tJsaK. dan dragocen
\ N.ik social i M mora /eleti, t!a dose/e njegova
stranka čim u\ii uspeli.
\ -;iK socialist ve, tin Ixmrn prihodnja leln I eni
bolje napredovali m dosežejo delavci lem več i >•
pehov. vini več ho v ra/ih zakonodajnih zastopih
■socialističnih zastepniKo-c.
\ sak socialist m-, tin hi se prenehalo kritično
preganjanje ilelauit rta« t i oh časih »traika po* so. I,
kjer hi imeli
socialistične uradnice.
socialistične prwodniK*.
socialistične sodniKje.
socialistične šerife.
Nikjer so ne hi bilo treba bati. Ja se bo zlora
bljal« milita /oper delavce. Ki sc na piSten način
bojujejo /a sioje pravice. kier bi bil
socialist gutJerner.
Dobili bi zakone. ki b: onemogočili brutalno
izkoriščanje delavcev. /akonc. ki bi zagotovili de
lavstvu krajši delovni čas m poltene minimalne
plače, /nkonc. ki bi dali delavcem resnično varnost
v tovarnah, delavnicah. ianiah. na žele iticalt in
pri delu spli li, /akonc, ki bi onemogočili napade
na linije in niih blagajne, kjerkoli hi ndločevnli
socialisti t,' zbornici.
I>a *«• doseže uspeh, je sedaj potreba
agitaciia od moža do moža.
\ sak /avcilcn delavec mora sedai hiti
agitator
/a kandidate socialistične stranke, ki je eil na
stranka dela\Jst*Ja t) A.m*ril(i.
IZ AZIJSKE TURČIJE
Ameriška vlada je dobila p»ro
; čilo, tla vladajo v Sirijo sila ža
'lostne razmere in <ia ljudstvu do
I besedno umira <>d lakote.
Amerika ima, kakor smo že ti
' sik-k rat slišali, dobro srce, in )>i
t «i<I i Sircem rada pomagala. Vsem
(•i rada pouuigala. in to ji dola to
liko skriti, da pozabi ob njih r«'<I
iio na svoje lastno ljudstvo.
1'oiuoč /.i Sirec je naletela na
težave; ker je Sirija del Turčije,
so j ozavczniki blokirala Turčija
j sama, ki se je začotk« pirala,
j je dovolila dovoz In d«/cht.
Sedaj je vlada v \\ ''ionu
naprosila zaveznike, d:. .mogoči
1 jo oni uvoz. živil.
Kako rse /di, mora ''iti položaj
\ v Siriji res obupen. Londonske
"Times" imajo o tem poročilo i/,
peresa neke Američanke, ki je /i
1 vela tam in je sedaj prišla v An
j lilijo. Njeno poročilu pripov>-du
j" =
" Levanta strada, to je dobe
sedna resnica. Mi, družba petih
Amerikaneev in onega 'Irka. smo
zapustili Sirijo pred dvema me
seeeina. Prepotovali smo malone
vse dežele, ki so v vojno zaplete
ne, tudi štiri centralne države, in
smo videli marsikaj, kar I>i rajši
| tako j pozabili kakor pa si zapo
j mnili. Ali kar smo v idol i v teh
de/elah. se nikakor ne da primci
, jati z razmerami v azijski Turčiji.
Ko jc ' 'umberbateh. angleški
konzul v Bejrutu, opozoril an
gleške državljane, da naj zapuste
deželo, so se mu mnogi smejali,
češ da je vzbujal nepotreben
st rah.
"< 'utnborh&tch jo svaril ljudi,
dokler ni moral vsled vojne zapu
stiti <Vnje mesto. in jih j«- pozi
v h I, <la nuj takoj odidejo \/ Su-i
j''. Ko j oijv. |. je njegove posle
prpvzfl atfieriški generalni kon
zul. ki j«' *|W;:vil in zapečatil ;;ii
gleške konzular^ke arhive. Ame
riški koncili ni itnel velik«- i.
k.i ji i Curki ko videli, da nima za
seboj olllllo/fllc >i|f; /J|to NO p§|
•at htranili in arhiv$j z.ipleni
li.
Ljudstvo j| i dno tin dno
• •olj razburjeno. Turške oblasti so
vsak dan aretiralo veliko število
<"lano\ premožni hin uglednih sir
skili družin. Vso s,, a rot irali. k; so
h:li j»rej v kakršnikoli /vozi /. an
gleškim ah francoskim konzula«
torti, ■. š da so >i||patizirajo /
Angltvi oziroma Francozi.
Njihovim aretacijam je .sledilo
vojno «diše«4 In smrt. Ljudi, k a
"'•lini Miio > i i i i najhj|(jši pri.iatel.il,
in smo smatrali /a najboljši jn|ri
jatelji. s||o stnntiali za najboljšo,
kar sino j:'i poznali v Siriji, so
masakrirali in pomorili: veliko
jih jo pa izginilo, da nisnio v o.
poli kdaj. I »o ulicah v IiejruJ|i
jo iiilo videti na vsakem kraju vi
seti po ve<"- ljudi.
(irožeu stra hje pritiskal na vso
deželo. ( |o\ok ni zilftnl svojemu
najboljšemu prijatelju. Ogibali
>o drug <lrugega. Te razmer*
se )i! čelo koncem lota
L deželo so izginiti vsi pridel
ki. vsletl ■•ol|r jo pričelo primanj
kovati hrano, cone bi'e deset
krat ali -o večkrat višjo kakor
prej. Ljudje so dobesedno oepali
na eestah od ^Uxlu.
\" Lisa bonu je I.ila taka lakota,
da se jo dognalo« da vi tam res
ljudje, jedli elovesko UleSO, N.inut
da so utonili nepopisno lakoto
in se za silq v/držat i pri življe.
nju.
Neki duhovnik \/ gorskt vasi jo
prišel v mesto in prosil iSfiže. da
so šli > 11 j i n, in * 11 u p0luagali seži
gati in pokopavati mrtvo, ki so
pomrli v sleil lakote.
Ko smo >e peljali i/ te nesrečne
dežofg. smi videli ol> eestah in že
leznieah ležati firlice. ki so p,
v/ro ali grozen smrad. k. r ni l i
lo ljudi, da bi jih I ili pokopali,
oblasti pa tudi no ukrenejo niče
sar v tem ozira.'
Sodeč po to jpovesti A meril
čanske mora biti Sirija <lrutra Ar
npnija. t'lovek. ki .i-' zasled • \!
to vojno ■/, njenimi irro/otami. jo
že mislil, da j>' spozttnl v se. kar
more umno htijo stoti'i krutega
iu grAga In vendar prihajajo
novi dnevi in prinaša,.* : .ve str.i
hote. \ ojne p,, š. m k<>ih m je,
kakor kaže. tMdi se kninlu no 1»..
konee. Na kaj naj bihln člnveSki
živet š»> pripravljeni '
Vsakemu citatelju utruja Prole
tarčeva majska številka. Mi bi da
jali svojim naročnikom vsako šte
vilko tako, kakršna jo majska, če
bi so za vse leto naročilo toliko
odjemalcev kolikor za majsko iz
daji).